Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 26., 44. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 2. člena uredbe o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00, 103/00, 105/01), 60. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odločba US in 70/00) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji dne 4. 3. 2004 sprejel

S tem odlokom se uskladi delovanje javnega zavoda Pilonova galerija Ajdovščina, ustanovljenega z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Pilonova galerija Ajdovščina (Uradni list RS, št. 36/02) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in uredi ustanoviteljsko razmerje po sklepu Občine Vipava o odpovedi soustanoviteljstva javnega zavoda Pilonova galerija Ajdovščina (Sklep občinskega sveta Občine Vipava št. 02200-2/2003 z dne 18. 12. 2003)
Ustanovitelj javnega zavoda Pilonova galerija Ajdovščina (v nadaljevanju: zavod) je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina (v nadaljevanju: ustanovitelj).
S tem odlokom ureja ustanovitelj status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temelja vprašanja organizacije, dejavnosti in način financiranja zavoda.

V aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Leta 1971 je gospod Dominique Pilon podaril mestu Ajdovščina očetovo likovno in dokumentarno zapuščino. Občina je ustanovila Sklad za organizacijo galerijskih in muzejskih dejavnosti in ureditev prostorov za zbirko. Prostori za galerijo so bili urejeni v hiši na Prešernovi št. 1 (Pilonova domačija) in št. 3 (kjer je sedež zavoda). Galerija je pričela z delovanjem jeseni 1973, od leta 1975 nosi ime Pilonova galerija. Galerija je organizacijsko delovala najprej znotraj Zavoda za kulturo Ajdovščina, od leta 1991 pa znotraj Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, kot notranja organizacijska enota Pilonova galerija. V letu 2002 je z razdružitvijo zavoda postala samostojen javni zavod Pilonova galerija Ajdovščina, ki sta jo ustanovili občini Ajdovščina in Vipava.

Poslanstvo zavoda je predstavljanje, varovanje, ohranjanje in raziskovanje dediščine Vena Pilona, predstavljanje, raziskovanje in spodbujanje likovne ustvarjalnosti, opravljanje javne službe na področju galerijske dejavnosti v skladu z uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00).

Ime zavoda je Pilonova galerija Ajdovščina.
Sedež zavoda je v Ajdovščini, Prešernova ulica 3.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. reg. vložka 1/04243/00.

Zavod opravlja naslednje naloge:
– zbira, hrani, proučuje, razstavlja in popularizira dela likovne umetnosti, v okviru tega posebej likovna dela in dediščino Vena Pilona,
– iz zbranega gradiva oblikuje stalne razstave, pripravlja razstave domačih in tujih umetnikov upodabljajoče umetnosti,
– vodi register umetniških del,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri vzgoji in popularizaciji likovne umetnosti,
– sodeluje s strokovnimi institucijami in posameznimi strokovnjaki,
– nudi strokovne storitve pravnim in fizičnim osebam v zadevah, ki se nanašajo na sodobno likovno umetnost,
– izdaja strokovne publikacije s svojega področja,
– izposoja, prodaja in odkupuje likovna dela,
– opravlja in razvija restavratorske, fotografske in druge tehnične dejavnost za potrebe likovne umetnosti,
– izvaja dokumentacijsko, informacijsko in svetovalno dejavnost s področja dejavnosti zavoda,
– daje svoje prostore na razpolago za razstave in druge kulturne prireditve.
Zavod izvaja v skladu z uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev javno službo, v sodelovanju s pristojnimi državnimi in pokrajinskimi muzeji, za likovne zbirke 20. stoletja.

Dejavnosti zavoda se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščajo v:

O/92.521    Dejavnost muzejev
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.310    Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   Drugo založništvo
DE/22.220   Drugo tiskarstvo
DE/22.320   Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov
G/ 52.486   Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
K/70.200    Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.403    Izposojanje drugih predmetov široke uporabe
K/72.300    Obdelovanje podatkov
K/72.400    Dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.400    Oglaševanje
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/74.832    Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.841    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
M/80.422    Drugo izobraževanje, d.n.

Organi zavoda so:
– direktor,
– svet.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktor vodi in opravlja strokovno delo v zavodu.
Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj po predhodnem mnenju sveta zavoda. Poleg javnega razpisa lahko povabi ustanovitelj posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju ustanovitelja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo humanistične usmeritve,
– strokovni izpit,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in poznavanje področja dela zavoda,
– sposobnost za vodenje in organiziranje dela.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Ustanovitelj mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenuje ustanovitelj zavoda vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Naloge direktorja so:
– načrtuje in organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– program dela in finančni načrt,
– oblikuje in sprejema strokovni program dela zavoda,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt in sistemizacijo delovnih mest,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za promocijo zavoda, trženje storitev in določa cene,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščane javnosti in delavcev,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij, v skladu s predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev,
– imenuje delovne skupine za izvedbo določenih nalog,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in ta odlok.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alinee in k cenam iz dvanajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

Direktor zastopa in predstavlja zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta in vsakoletnega program dela zavoda, razen pri sklepanju:
– pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.

Zavod ima svet, ki opravlja naloge strokovnega sveta iz 40. člena in naloge sveta iz 42. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Svet ima pet članov, in sicer:
– tri predstavnike ustanovitelja, ki ju imenuje občinski svet, izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev,
– enega predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga predlaga Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske,
– enega predstavnika delavcev, ki ga izvolijo delavci zavoda.
Vsaj dva člana sveta morata biti strokovnjaka s področja dela zavoda.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani sveta lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja 90 dni pred potekom mandata članov sveta.

Volitve predstavnika delavcev v svet razpiše svet s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda.
S sklepom o razpisu volitev se določi dan volitev, število članov sveta zavoda, ki se volijo in imenuje volilna komisija. Volilna komisija ima tri člane. Člani volilne komisije so lahko tudi osebe, ki v zavodu niso zaposlene.
Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer oblikujejo kandidatno listo.
Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Voli se z glasovnicami osebno. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.
Izvoljen je kandidat, ki je dobil največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.

Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor v 30 dneh po imenovanju oziroma izvolitvi predstavnikov in delavcev ter prejemu predloga.
Na prvi konstitutivni seji izvolijo člani sveta izmed sebe predsednika, ki je predstavnik ustanovitelja. Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, sklicuje in vodi seje sveta, podpisuje zapisnike in sklepe sveta, v imenu sveta podpisuje pogodbo o zaposlitvi direktorja, skupaj z direktorjem zavoda skrbi za izvedbo sklepov in opravlja druge naloge, določene v tem odloku.
V odsotnosti predsednika opravlja naloge iz prejšnjega odstavka njegov namestnik, ki ga izvoli svet zavoda na prvi seji.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta.
Podrobnejše delovanje lahko uredi svet zavoda s poslovnikom.

Svet zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja analizira in ocenjuje delovanje,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela ter daje soglasje k tema dokumentoma,
– daje soglasje k finančnemu načrtu, organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi direktorja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda.

Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
Pobudo za razrešitev po drugi, tretji in četrti alinei lahko da svet zavoda organu, ki člana imenuje, predlaga oziroma izvoli.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, po katerem je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Zavod upravljanja z naslednjimi nepremičninami: zgradbami Pilonove galerije in zemljiščem v Ajdovščini, Prešernova 1 in 3, k.o. Ajdovščina, parc. št. 969/1, 969/2 in 970.
Zavod upravlja z vsem svojim premočnim premoženjem, z inventariziranimi muzejskimi zbirkami in knjižničnim gradivom.
Premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena je last ustanovitelja. Zavod upravlja s premoženjem kot dober gospodar.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz občinskega proračuna,
– iz državnega proračuna,
– iz drugih javnih virov,
– z vstopninami,
– s prodajo storitev in blaga na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
Ustanovitelj zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na podlagi usklajenega programa dela in finančnega načrta, ki ga predloži zavod. Z letno pogodbo o financiranju ustanovitelj in zavod določita obseg in vsebino programa, ki se financira iz občinskega proračuna.

Presežek prihodkov nad odhodki nameni zavod za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami in muzejskimi zbirkami pa po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja.

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki jih v tekočem letu zagotavlja za njegovo delovanje iz občinskega proračuna.
Ustanovitelj krije primanjkljaj sredstev zavoda le, če zavod dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih po zakonu in sprejetem letnem programu financira. Pri tem mora zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v skladu s sprejetimi programi.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda, ki jih zavod opravlja za druge naročnike. Primanjkljaj sredstev iz programov zavoda, ki se financirajo iz državnega proračuna zagotavlja pristojno ministrstvo, v skladu s pogodbo o financiranju.

Ustanovitelj ima do zavoda poleg pravic in obveznosti, določenih s tem odlokom, še naslednje:
– dajeta soglasje h kadrovskemu načrtu,
– odloča o statusnih spremembah zavoda, ustanavljanju organizacijskih enot in spremembah dejavnosti zavoda,
– izvaja nadzor nad poslovanjem in uporabo finančnih sredstev,
– in druge pravice in obveznosti določene z zakoni in drugimi predpisi.

Zavod pripravi na podlagi strateškega načrta letni program dela, finančni načrt, program nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja ter kadrovski načrt in jih posreduje ustanovitelju.
Zavod je dolžan predložiti ustanovitelju letno poročilo o doseženih ciljih in rezultatih poslovanja za preteklo leto do 28. februarja tekočega leta.
Zavod lahko sprejema splošne akte, na osnovi zakonov in tega odloka, s katerimi podrobneje ureja posamezna vprašanja.
Zavod je dolžan tudi med letom obveščati ustanovitelja o pomembnejših vprašanjih delovanja zavoda.
Zavod je dolžan dajati podatke, potrebne za spremljanje poslovanja in izvajanja dejavnosti in v statistične namene tudi drugim pooblaščenim institucijam.

Svet zavoda se konstituira najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljata obstoječa organa, svet in strokovni svet, naloge v okviru njihovih pristojnosti.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje delo dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Direktor poskrbi za vpis tega odloka v sodni register.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.