Na podlagi 12., 23., 171., 173. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 1. 3. 2004 sprejel

Zaradi uskladitve pogojev za posege v prostor Občine Zreče z določili iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Zreče – dopolnjen 2003, (v nadaljevanju: prostorski plan Občine Zreče v letu 2003), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/03, se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Zreče.

Prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za nekatera ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Zreče določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor;
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja,
– pogoje pri urejanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo in zaščito.

PUP so podlaga za izdajo lokacijske informacije ter v nadaljevanju izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo oziroma poseg v prostor.

Meje Občine Zreče, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja in ureditvenimi območji naselij, ki se urejajo s temi PUP, ter zasnove urejanja po posameznih sektorjih, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v prostor, so prikazane na kartografskih prilogah v projektu: prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Zreče, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 520/03 z datumom avgust 2003 (v nadaljevanju: kartografske priloge PUP 520/03) in je sestavni del tega odloka.

Za vsa območja so s tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati.
Oznaka namembnosti po območjih urejanja je naslednja:

-------------------------------------------------------------------
namembnost                                                   oznaka
-------------------------------------------------------------------
individualna stanovanjska gradnja                                 S
mešane dejavnosti (stanovanja in oskrbne dejavnosti)              M
obrtne in obrtno storitvene dejavnosti                            O
športne in rekreacijske dejavnosti na manjših površinah          ŠR
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom              TD
gostinska dejavnost                                               G
kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji         K
počitniški objekti                                                P
pridobivanje kamna                                               KA
posebne dejavnosti (čistilne naprave)                            PD
komunalne dejavnosti                                             KO
-------------------------------------------------------------------

Prostor Občine Zreče, ki ga urejajo ti PUP, sestavljajo naslednja območja:
– 28 ureditvenih območij naselij ali njihovih delov:
(a) območja za poselitev: ureditvena območja naselij;
– odprt prostor Občine Zreče, ki ga sestavljajo:
(b) območja za poselitev: opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij;
(c) kmetijska območja (najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča);
(č) gozdna območja;
(d) območja vodotokov;
(e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture.

Ti PUP ne veljajo za naslednja ureditvena območja naselij:

------------------------------------------------------------------------
evid. št.    ime ureditvenega območja naselja
------------------------------------------------------------------------
1            Rogla (sprejet ZN)
2            Resnik – Nune (sprejet PUP)
6            Padeški vrh 2 (sprejet ZN)
14           Stranice – kamnolom Ingrad (predvidena izdelava UN)
16           Zreče, razen za območja urejanja, ki so navedena v 8. členu
             tega odloka (sprejeti ZN, UN)
17           Zreče – pokopališče (sprejet in predviden UN)
26           Dobrava 3 (predviden ZN).
------------------------------------------------------------------------

Za (a) območja za poselitev: ureditvena območja naselij so dovoljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:

-------------------------------------------------------------------------------
        Ureditveno območje naselja              Namembnost / funkcija
-------------------------------------------------------------------------------
št.            ime                     prevladujoča           dodatno dovoljena
-------------------------------------------------------------------------------
3.1   Resnik – vas                           S               K, M, TD, ŠR, P, G
3.2   Resnik – Višnar                        S                  K, TD, ŠR, P
3.3   Resnik – cerkev                        M                      S, TD
3.4   Resnik – na Sedlu                      S                      P, TD
4     Planina – Ostruh                       P                        S
5.1   Skomarje – vas                         K                S, M, TD, ŠR, G
5.2   Skomarje – vikendi                     P                      S, TD
7.1   Padeški vrh 1                          P                    S, TD, ŠR
7.2   Padeški vrh – Gorjup                   S                  P, TD, ŠR, K
8     Koroška vas – Kropej                   K                S, M, TD, ŠR, G
9.1   Gorenje – vas                          K                S, M, TD, ŠR, O
9.2   Gorenje – šola                         M                S, TD, ŠR, K, G
10    Bezovje nad Zrečami                    K                  S, M, TD, ŠR,
11    Črešnova                               K               S, M, TD, ŠR, O, G
12    Zreče – Fijavž                         M                  S, TD, ŠR, O
13    Zreče – Loška gora                     M                S, TD, ŠR, O, G
15    Zlakova                                K                  S, M, TD, ŠR
16    Zreče: območja urejanja:
17/1  1                                      K                        -
17/2  d1, d3, d14, D14, D18,            zelenice,                     -
                                       mestni gozd,
                                      parki, obvodni
                                         prostor
17/3  S2b, S3, S4, S5, S6, S8, S9, S10       S                  M, TD, SR, K
17/4  s17, s18, S23, S24, S                  M                  S, TD, ŠR, G
17/5  S27, S32                               S
17/6  del c3b                                M                     TD, ŠR
17/7  o3, O7                                 O                    TD, ŠR, G
18    Stranice – Rozman                      S                  S, M, TD, ŠR
19    Stranice                               M               S, K, TD, ŠR, O, G
20    Bokovlje 1                             S                M, TD, ŠR, O, K
21    Bukovlje 2                             K                    S, O, TD
22    Radana vas                             K                S, M, TD, ŠR, O
23    Dobrava 1                              S                M, TD, ŠR, O, K
24    Dobrava 2                              K                S, M, TD, ŠR, O
25    Gabrovlje                              K                S, M, TD, ŠR, O
27    Bukovlje 3                             P                    S, TD, ŠR
28    Planina na Pohorju – Jerut             S                      K, TD
29    Boharina 1                             S                    K, M, TD
-------------------------------------------------------------------------------

Za odprt prostor Občine Zreče so opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
(b) za območja za poselitev, opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij; kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K); individualna stanovanjska gradnja (S); mešane dejavnosti – stanovanja in oskrbne dejavnosti (M); obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O); turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); gostinska dejavnost (G) ter športne in rekreacijske površine obsega do 500 m2 (ŠR);
(c) za kmetijska območja je prevladujoča namembnost kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K);
(č) za gozdna območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo;
(d) za območja vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
(e) za območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko infrastrukturo.

Znotraj vseh območij urejanja je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Zreče:
– cestno omrežje in naprave, hodniki za pešce, avtobusna postajališča;
– komunalno omrežje in naprave, ureditev in širitev pokopališč;
– javna razsvetljava;
– omrežje zvez, CATV omrežje ter omrežje in postaje za prenos električne energije;
– plinovodno omrežje ter objekti za oskrbo s plinom;
– melioracije in regulacije vodotokov;
– izvedba posegov za preprečevanje in sanacije plazov;
– gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak;
– postavitev spominskih in sakralnih obeležij;
– izvedba urbane opreme.

Obstoječe objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije.

Dozidava obstoječega objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
a) takrat, ko je ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem in
b) takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
c) velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 40% površine parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost.

Dozidava obstoječih zidanic in počitniških objektov je dovoljena le takrat, ko je ugotovljeno, da je obstoječi objekt ali objekt skupaj z že izvedeno dozidavo zgrajen z ustreznimi dovoljenji in da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta še ne dosega dovoljenih 42 m2.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izjemoma dovoljena adaptacija in dozidava počitniškega objekta za potrebe funkcionalno omejene osebe ob soglasju Občine Zreče in ob predhodni predložitivi potrdila o statusu invalida 1. ali 2. kategorije lastnika ali ožjega družinskega člana lastnika objekta. Z adaptacijo in dozidavo se ne sme spremeniti namembnost objekta ali povečati tloris na več kot 55 m2.

Objekte iz 12. in 13. člena je mogoče dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena za posamezno zvrst objekta.

Nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.

Spremembe namembnosti obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt, oziroma takrat, kadar je nova namembnost skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo območja urejanja ob pogoju, da nova namembnost ne bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti prostora in po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.

Z nadomestno gradnjo se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega objekta se ne sme spremeniti oziroma mora ostati enaka namembnosti obstoječega objekta, ki se nadomešča.
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje nadomestnega objekta. Gradnja nadomestnih objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji.
Začasna ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča, v kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine.
Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
V primerih, da je za obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta dovoljena le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v ureditvenem območju naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ 3 m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.

Znotraj vseh ureditvenih območij je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Zreče: športni objekti in ureditve manjših obsegov, otroška igrišča manjših obsegov, ureditve parkirišč za osebna vozila, avtobuse in tovornjake

Novogradnja objektov in naprav in izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Zreče usmerja prednostno v ureditvena območja naselij. Pri določanju namembnosti gradenj in drugih posegov v prostor ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij.

Znotraj vseh ureditvenih območij je dovoljena gradnja objektov, naprav, in sicer:
1) Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov.
2) Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
3) Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
4) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost M, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
5) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov obrtno-storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost O, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
6) Ureditve športno-rekreacijskih površin, manjših obsegov do 500 m2, so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost ŠR, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
7) Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in preureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost TD, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
8) Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe gostinske dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost G, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
9) Novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe kmetijstva v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost K. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogočajo velikost parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
10) Gradnja počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost P.
11) Postavitev kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo.
12) Gradnja vseh enostavnih objektov, med katere sodijo: pomožni objekti (objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti); začasni objekti (objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi, objekti namenjeni prireditvi in objekti namenjeni skladiščenju); vadbeni objekti (objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, objekti namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč); spominska obeležja ter urbana oprema. Vsi zgoraj našteti objekti se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo pogoje za enostavne objekte predpisane s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
13) Gradnja pomožnih telekomunikacijskih objektov in naprav (npr.: sekundarno telekomunikacijsko omrežje, bazne postaje, antenski drogovi, antenski nosilci in prostori s telekomunikacijsko opremo). Pomožni telekomunikacijski objekti iz te točke se lahko gradijo v oddaljenosti najmanj 50 metrov od najbližjega stanovanjskega objekta. Gradnja je mogoča le s soglasjem Občine Zreče, ki ga da na osnovi dokaza, da s postavitvijo takega objekta ali naprave ne bodo prekoračeni vplivi na bivalno okolje oziroma tudi s soglasjem vseh sosedov, ki bi od takega objekta bili oddaljeni manj kot 50 metrov.

V primeru, da se na terenu ugotovi obstoj objekta ali naprave, zgrajenega z ustreznimi dovoljenji po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), za katerega pa v kartografskih prilogah PUP 520/03 oziroma v kartografski dokumentaciji, ki je sestavni del odloka o prostorskem planu Občine Zreče v letu 2003 ni opredeljeno stavbno zemljišče (u), so za objekt dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v določilih od 11. do 17. člena tega odloka.
Določila prvega odstavka tega člena se lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava zgrajena z ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter po predhodnem soglasju Občine Zreče, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.

Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij naselij, ki predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na kmetiji je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov, in sicer:
1) Novogradnja stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
2) Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
3) Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, zidanice – vinske kleti in podobno).
Prej našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
V primeru, da prej naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko objekti izjemoma segajo tudi izven meje (u), vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Zreče, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
4) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska klet, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo, ipd.).
5) V primeru opuščanja kmetijske dejavnosti, je na osnovi predhodno pridobljenih pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) za nove dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), gostinsko dejavnost (G), turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD) in športne in rekreacijske površine manjših obsegov do 500 m2 (ŠR).
6) Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij naselij, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
1) Novogradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov.
2) Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali drugih objektov.
3) Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej našteti objekti za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
4) Gradnja zidanic oziroma vinskih kleti ob upoštevanju pogojev, da je investitor lastnik najmanj 20 arov urejenega intenzivnega nasada, znotraj vinorodne lege Zreče, kot jo opredeljuje pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenjih ter o priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 69/03), za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri Upravni enoti Slovenske Konjice ter da je lokacija zidanice oddaljena najmanj 2 km od investitorjevega bivališča oziroma gospodarskega dvorišča.
5) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov obrtno-storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
6) Ureditve športno-rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
7) Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) in preureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
8) Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe gostinske dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost G, po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
9) Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
10) Gradnja parkirišč za manjše tovornjake dolžine do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 4 parkirnih mest. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto. Parkirišča morajo biti izvedena ob upoštevanju vseh pogojev za varstvo okolja.

Prostor na kmetijskih območjih se ureja z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart, pri tem pa je na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene.
Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
Na območju kmetijskih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so dovoljeni za posege na obstoječih objektih v določilih od 11. do 17. člena tega odloka, po predhodnem soglasju Kmetijske svetovalne službe. Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene.
Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (UrADNI list RS, št. 68/96) in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).

Prostor na gozdnih območjih se ureja z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje.
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine.
V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.
Na območju gozdnih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so dovoljeni za posege na obstoječih objektih v določilih od 11. do 17. člena tega odloka, po predhodnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. Druge novogradnje v območju gozdov niso dovoljene.

Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je v skladu s 14. in 37. členom ZVO-1 potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, 5 metrov od meje vodnega zemljišča na vodotokih, razen v primerih,:
1. gradnje objektov javne infrastrukture,
2. gradnje objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
7. gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
V skladu z 84. členom ZV-1 so na vodnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, skladno s 86. členom ZV-1
Posegi na območju narave vrednote naj se izvajajo tako, da ne bodo razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote in prizadeli njeno svojevrstnost. Za posege na območju naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje (105. člen ZON).

Skladno z opredelitvami iz odloka o prostorskem planu Občine Zreče v letu 2003 so dovoljeni naslednji posegi:
a) rekonstrukcije prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture;
b) posegi za normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje).
Posegi v območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so praviloma dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav.
Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana na grafičnih prilogah v PUP 520/03.

Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80 cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V primeru, da je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele za odmik, mora biti soglasje notarsko overovljeno.
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
Odmiki novih objektov ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
V primeru, da so odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice sestojne višine dreves ob gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika oziroma Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Celje.
Odmiki novih objektov ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in naprav določijo upravljavci komunalnih vodov in naprav.

Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni namembnosti kioska.

Lokacija pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet.
Spominski in sakralni objekti ter obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.

Novogradnje, nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po: površini in gradbeni črti; naklonu strešin in smereh slemena; videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade; zasnovi izrabe zemljišča in merilih arhitekturnih elementov.

Za oblikovanje samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) Oblikovanje samostojnih stanovanjskih objektov:
– tloris: podolgovat (priporočeno razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah,
– višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino,
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih,
– streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30( do 45( oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom, v višinskih legah pa temna, pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi.
b) Dozidava k stanovanjskim objektom:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom;
– višinski gabarit je lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji;
– streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovnega objekta.
c) Nadzidava stanovanjskih objektov:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.
č) Pri gradnji in oblikovanju pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
d) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah).
e) Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja:
Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja se lahko gradijo pod pogoji pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Postavitev pomožnih in začasnih objektov je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb.
f) Oblikovanje zidanic ali vinskih kleti:
– tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 20 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami;
– višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje;
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30( do 45( oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.
g) Proizvodni objekti, obrtno–storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi tehnoloških zahtev, se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi funkcije objekta ter tlorisne, višinske gabarite in strukturo obstoječe pozidave.
h) Za oblikovanje nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje pod točkami a), b) in c).
i) Za oblikovanje počitniških objektov veljajo določila točke a) s tem, da je lahko zazidana površina objekta največ 42 m2 razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 13. člena tega odloka.
j) Za druge objekte (lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b) in c).
k) Ostali objekti:
Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v posebnih strokovnih podlagah, na osnovi katerih se pridobi predhodno soglasje soglasodajalcev.

Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih delih na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.

Postavljanje ograj skladno s 6. členom (vrste ograj) pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Postavitev ograj za obore za divjad in ograj za pašo domače živine je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za poseg v prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora.
Višinske razlike terena so praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.

Velikost gradbenih parcel za novogradnje stanovanjskih hiš se določa ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70 prebivalcev na hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar izven ureditvenih območij naselij.
V ureditvenih območjih naselij se določi velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt od 400 m2 do 900 m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč (u) velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt ne sme presegati 1.000 m2.
Na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja.
Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Kolikor velikost gradbene parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, gradnja objekta ni dovoljena.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave v skladu s pogoji upravljavcev. Za komunalno urejanje stavbnega zemljišča je dolžan poskrbeti investitor pred začetkom gradnje objekta. Izjemoma je začetek gradnje dovoljen pred komunalno ureditvijo zemljišča, če investitor z ustreznimi listinami izkaže, da bo zemljišče komunalno opremljeno najkasneje v enem mesecu po začetku posegov na zemljišču. Soglasje k takšni gradnji izda pristojen občinski organ.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.) ter ob upoštevnju pogojev nosilcev urejanja prostora.
Gradnja objektov, nadomestna gradnja, gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.

Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen zakona o vodah, ZV-1, Uradni. list RS, št. 67/02).
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod sanitarnih in ostalih odpadnih vod.
Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod sanitarnih in ostalih odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno napravo, kar mora biti usklajeno s pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list. RS, št. 105/02)) in z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju sanitarnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in RS, št. 67/02).
Vse samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah.

Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, rezervoar s kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi, ipd.), je dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.

Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dovoljena le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše pristojna strokovna služba.
Prehodi za pešce preko cest ob avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni.

Pri ravnanju z komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zreče.

Za vse posege v prostor, ki bi segli v varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o prostorskem planu Občine Zreče v letu 2003 načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljavcev.
Zavarovana in varstvena območja so prikazana na grafičnih prilogah v PUP 520/03.

V koridorjih, ki so opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec ceste. V varovalnih pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo prometnih pogojev.

Cestam so določeni varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste in sicer:
– pri državnih regionalnih cestah 15 m;
– pri občinskih lokalnih cestah 8 m;
– pri občinskih javnih poteh 6 m.
Za vse posege v varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali adaptacijah obstoječih objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobenih obveznosti zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste.
Objekti se navezujejo na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov. Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Ograje ob državnih regionalnih cestah morajo biti oddaljene najmanj 2 m od zunanjega roba pločnika oziroma, če ni pločnika pa 5 m od zunanjega roba voznega pasu. V naseljih, kjer se je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki lahko manjši.
Odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Na celotni trasi ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije, naslednje:
– 20 m – rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi,
– 18 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodniki za pešce ter kolesarske steze,
– 13 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.
Za vse posege v območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa.

Železnici se določa varovalni progovni pas 200 m od osi skrajnega zunanjega tira. Za posege v prostor v varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pragovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88).

Pri lociranju objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji:
– za 10–20 kV: 20m (2 x 10m),
– za 110 kV: 30m (2 x 15m).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca daljnovoda.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Pri lociranju objektov in naprav ter drugih posegih v prostor v nadzorovanem pasu plinovoda (2 x 100 m) je potrebno upoštevati omejitve za posege v prostor oziroma pogoje upravljavca plinskega omrežja.

Območja naravnih vrednot so vrisani v grafičnih prilogah v PUP 520/03. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 6. členu tega odloka.
Na osnovi strokovnega gradiva »Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje za nekatera ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Zreče« (izdelal Zavod RS za varstvo naravne, Območna enota Celje, št. 01-III-336/4-O-03, z dne 1. december 2003), so kot območja ohranjanja narave uvrščeni naslednji objekti in območja:
– obvezni izhodišči dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) za ohranjanje narave sta: območje Pohorja – predlog za regijski park (pRP 222 oziroma RP 1), ki pokriva severni del občine in območje naravne vrednote Stranice – nahajališče fosilov 1 – predlog za naravni spomenik (pNS 303 oziroma NS 7).
Na obravnavanem območju je evidentiranih pet naravnih vrednot, ki so predlagane, da se zavarujejo kot naravni spomenik, za ostale naravne vrednote pa so predvideni drugi ukrepi varstva (pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu).

Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranjata dve ekološko pomembni območji Pohorje (EPO 41200) in Ponikva – Movžanka – Huda luknja – Paški Kozjak – Konjiška gora (EPO 11500) ter habitatni tipi, za katere so v naravovarstvenih smernica podane varstvene usmeritve.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje za nekatera ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Zreče« (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, št. 01-III-336/4-O-03, 1. december 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Zreče.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Objekti in območja kulturne dediščine so vrisani na grafičnih prilogah v PUP 520/03. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja, kot so opredeljena v 6. členu tega odloka.
Na osnovi Strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Zreče (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, z oznako NC 617/01 in z datumom junij 2001) so kot objekti in območja varstva kulturne dediščine opredeljeni:
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) so kot pomembnejši kulturni spomeniki opredeljeni:
– Boharina – mlin Boharina 17 (K.5.02 oziroma 31)
– Skomarje – kmečka hiša Skomarje 30 (K.5.38 oziroma 649)
– Skomarje Ošlakova kovačija (K5.36 oziroma 650)
– Stranice – grobišče talcev (K.6.01 oziroma 6655)
– Zreče – arheološko najdišče Brinjeva gora (K2.01 oziroma 889)
– Južno Pohorje – pomembnejše območje kulturne dediščine (ŠO 60).
Seznam varovane nepremične kulturne dediščine:

Za vse posege v prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna dediščina ali spomenik, velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno službo za varstvo kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje.

Pred posegom v prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 22/00, 67/02).
Tako velja za vse nelegalne kamnolome za pridobivanje skrilja, da si morajo lastniki zemljiških parcel, na katerih se le ti nahajajo, pridobiti dovoljenje za legalno izkoriščanje naravne surovine na osnovi ustreznega rudarskega projekta, v nasprotnem primeru so dolžni takoj prekiniti z eksploatacijo in sanirati ležišče v prvotno stanje.

a) Vodno soglasje
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja skladno s 150., 151., 152. in 153. členom ZV ali vodnega dovoljenja.
Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg iz 150. člena ZV-1, mora k vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložiti predpisano dokumentacijo.
V skladu z zakonom o vodah je potrebno pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Za gradnjo objektov in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij urejanja, za katera je določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
3. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
4. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
7. hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
 
b) Vodno dovoljenje
Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:
1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
2. tehnološke namene,
3. dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti,
4. pridobivanje toplote,
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
6. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno omrežje,
7. pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
8. vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno porabo,
9. pristanišče, če je investitor oseba javnega prava,
10. zasneževanje smučišča,
11. drugo rabo, ki presega splošno rabo po ZV-1, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije.
(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118. člena ZV-1.
(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.
(4) Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.
(5) Če je za rabo iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
(6) Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
 
c) Vodna pravica
(1) Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z ZV-1.
(2) Imetnik vodne pravice, ki se nanaša na odvzemanje vode za proizvodnjo pijač, postane lastnik tiste odvzete količine vode, ki je določena v aktu, na podlagi katerega si je to pravico pravnomočno pridobil.

Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je v skladu s 14. in 37. členom ZV-1 potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih, razen v primerih:
1. gradnje objektov javne infrastrukture,
2. gradnje objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
7. gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
V skladu z 84. členom ZV-1 so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člena ZV-1).
Premostitve preko vodotokov so skladno s 37. člena ZV-1 možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
V primeru, da se posega v območja vodnih virov, je potrebno posege urejati v skladu z določili odlokov o varovanju vodnih virov (odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 71/98) in odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 49/02 in odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88 in Uradni list RS, št. 30/94).
Na območju, ki nimajo izdelanih strokovnih podlag in sprejetih odlokov o zaščiti virov, legalizacije obstoječih objektov in novogradnje niso dovoljene.
Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se pri načrtovanjih posegov v prostor upoštevajo omejitve skladno z ZV-1 (87., 88. in 89. člen).
V skladu z zakonom o vodah je potrebno pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Za gradnjo objektov in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij urejanja, za katera je določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
3. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
4. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
7. hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba,
– dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji soglasjedajalcev.
Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).

Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje:
– posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini,
– v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta,
– za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljavec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,
– varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu,
– obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.

Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.

Območja urejanja po teh PUP, se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja določena v točki (9):
Obravnavana ureditvena območja PUP se na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij:
1. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti – proizvodna dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in posebne dejavnosti (PD), se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure).
2. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti – individualna stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
3. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoča namembnosti – športne in rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (P) in dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure);
a) območja za poselitev:
– opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij in
b) območje vodotokov:
– opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5 m na obe strani vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče oziroma leži ob vodotoku,
c) kmetijska območja:
– kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dejavnost, to so najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
č) gozdna območja z oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo:
– kmetijska in gozdna območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje),
d) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture:
– (skupaj z varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje).
Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).

Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave;
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t);
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže;
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav;
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote.

Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP, kot so določena v 6. členu tega odloka, naslednji odloki:
a) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 82/94);
g) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87).

Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih območjih za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89) za območja ali njihove dele, ki so bili opredeljeni v 3. členu prej navedenaga odloka:
– del območja evid. št. 10 – predel ob cesti v industrijsko cono Zreče, ki se ureja skladno z določili tega odloka za območja urejanja S9 (del), S10 (del) in S18 (del);
– območja evid. št. 11/3 – predel južno od ceste na Roglo, ki se po sprejetju tega odloka ureja skladno z določili tega odloka za območje urejanja D18 (del);
– del območja evid. št. 11/6 – predel med rekreacijskim centrom in IC Unior II Zreče, ki se po sprejetju tega odloka ureja skladno z določili tega odloka za območje urejanja c3b (del);
– območje evid. št. 11/9 – predel pod Brinjevo goro 2, Zreče, ki se po sprejetju tega odloka ureja skladno z določili tega odloka za območje urejanja S6 (del).

Prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Zreče, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 520/03 z datumom avgust 2003 (v nadaljevanju: kartografske priloge PUP 520/03) in so sestavni del tega odloka so na vpogled na upravi Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.