Na podlagi tretjega odstavka 3. člena, osmega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena in drugega odstavka 26. člena zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa:
– kategorije materiala za vegetativno razmnoževanje rastlin trte (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material);
– obveznosti dobaviteljev in zahteve za posamezno kategorijo razmnoževalnega materiala;
– vsebino obrazca, roke in način vlaganja prijave za pridelavo razmnoževalnega materiala;
– postopek uradne potrditve in zahteve za uradno potrditev razmnoževalnega materiala;
– vsebino obrazca prijave v uradno potrditev, roke in način vlaganja prijave, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete ter vsebino potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. 'trta' ali 'trsi' so rastline rodu Vitis (L.), ki so namenjene za pridelavo grozdja ali ki se uporabljajo kot razmnoževalni material teh rastlin;
2. 'sorta' je skupina rastlin znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je mogoče:
– določiti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
– razločiti od katerekoli druge skupine rastlin po vsaj eni od izraženih lastnosti, in
– obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo;
3. 'klon' je vegetativno razmnoženo potomstvo določene sorte, ki je istovetno izvornemu trsu, odbranemu na podlagi sortne pristnosti, fenotipskih značilnosti in zdravstvenega stanja;
4. 'razmnoževalni material':
a) 'trsne sadike' ali 'sadike trte' so:
– 'ukoreninjeni potaknjenci' ali 'korenjaki' so necepljeni ukoreninjeni deli olesenele ali zelene rozge, namenjeni sajenju necepljene trte ali za uporabo kot podlage pri cepljenju,
– 'ukoreninjene trsne cepljenke' so deli olesenele ali zelene rozge, združeni s cepljenjem, pri čemer je podzemni del ukoreninjen;
b) 'deli trte' so:
– 'olesenele rozge' so enoletni poganjki trte,
– 'zelene rozge' so neoleseneli toletni poganjki trte,
– 'ključi podlag za cepljenje' so deli olesenele ali zelene rozge trte, ki so v pridelavi ukoreninjenih trsnih cepljenk namenjeni za spodnji (podzemni) del ukoreninjene trsne cepljenke,
– 'cepiči' so deli olesenele ali zelene rozge trte, ki so v pridelavi ukoreninjenih trsnih cepljenk pri cepljenju rastlin 'in situ' namenjeni za zgornji (žlahtni) del ukoreninjene trsne cepljenke,
– 'potaknjenci' so deli olesenele ali zelene rozge, ki so namenjeni za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev;
5. 'kategorije razmnoževalnega materiala' so izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material, certificiran razmnoževalni material in standardni razmnoževalni material;
a) 'izvorni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– za pridelavo katerega je odgovoren pridelovalec in je bil pridelan skladno z uveljavljenimi metodami za vzdrževanje sorte ali klona in preprečevanja širjenja bolezni trte,
– ki je namenjen za pridelavo baznega ali certificiranega razmnoževalnega materiala,
– ki izpolnjuje pogoje in zahteve za izvorni razmnoževalni material navedene v prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del tega pravilnika,
– za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje in zahteve iz te točke;
b) 'bazni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– za pridelavo katerega je odgovoren pridelovalec in je bil pridelan z vegetativnim razmnoževanjem skladno s sprejetimi metodami za vzdrževanje sorte ali klona in preprečevanja širjenja bolezni trte,
– ki je namenjen za pridelavo certificiranega razmnoževalnega materiala,
– ki izpolnjuje pogoje in zahteve za bazni razmnoževalni material navedene v prilogah 1 in 2 tega pravilnika,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje in zahteve iz te točke;
c) 'certificiran razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– ki je bil pridelan neposredno iz baznega ali izvornega razmnoževalnega materiala,
– ki je namenjen pridelovanju trsnih sadik ali delov trte za uporabo pri pridelavi grozdja, ali neposredno za pridelavo grozdja,
– ki izpolnjuje pogoje in zahteve za certificiran razmnoževalni material navedene v prilogah 1 in 2 tega pravilnika,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje;
d) 'standardni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– ki je sortno pristen in sortno čist,
– ki je namenjen pridelovanju trsnih sadik ali delov trte za uporabo pri pridelavi grozdja, ali neposredno za pridelavo grozdja,
– ki izpolnjuje pogoje in zahteve za standardni razmnoževalni material navedene v prilogah 1 in 2 tega pravilnika,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje in zahteve iz te točke;
6. 'organ za potrjevanje' je organ, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin pooblaščen za vodenje postopka uradne potrditve razmnoževalnega materiala v skladu s tem pravilnikom;
7. 'uradni pregled' je pregled, ki ga opravi:
– organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve izvornega, baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala,
– fitosanitarna inšpekcija v primeru standardnega razmnoževalnega materiala;
8. 'uradni ukrepi' so ukrepi, ki jih sprejme:
– organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve izvornega, baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala,
– pristojni fitosanitarni inšpektor v primeru standardnega razmnoževalnega materiala;
9. 'karantenski škodljivi organizmi' so organizmi, katerih vnos in širjenje sta prepovedana in so določeni s predpisi, ki urejajo postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
10. 'imenovani laboratorij' je laboratorij, imenovan za opravljanje diagnostičnih preiskav in drugih testov razmnoževalnega materiala v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali laboratorij, imenovan za opravljanje diagnostike škodljivih organizmov v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
11. 'mesto pridelave' je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska enota, vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo, kjer se opravljajo pridelava, priprava za trg in trženje razmnoževalnega materiala. Mesto pridelave ima lahko več enot pridelave;
12. 'enota pridelave' je matični nasad, trsnica, silnica, rastlinjak ali drug objekt ali zemljišče, kjer se pridobiva ali prideluje razmnoževalni material;
13. 'KMG-MID' je identifikacijska številka mesta ali enote pridelave, ki se jo dodeli mestu ali enoti pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo vodenje registra kmetijskih gospodarstev in vodenje registra dobaviteljev;
14. 'matični nasad' je nasad matičnih trsov, ki je namenjen pridelavi uradno potrjenih ključev podlag za cepljenje, cepičev ali potaknjencev;
15. 'matični vinograd' je nasad matičnih trsov za pridelavo standardnih cepičev;
16. 'trsnica' je vzgajališče ukoreninjenih potaknjencev (korenjakov) ali ukoreninjenih trsnih cepljenk;
17. 'objekti za pripravo za trg in trženje' so zlasti skladišča, hladilnice, zasipnice, pakirnice in drugi objekti, ki služijo temu namenu;
18. 'dobavitelj razmnoževalnega materiala' (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridelava, priprava za trg, uvoz, ali trženje razmnoževalnega materiala;
19. 'vzdrževalec sorte' ali 'vzdrževalec klona' je dobavitelj, ki vzdržuje sorto ali klon 'in situ' kot izvorne oziroma bazne matične trse te sorte ali klona ter od njih pridobiva izvorni in bazni razmnoževalni material;
20. 'trsničar' je dobavitelj, ki v matičnih nasadih prideluje certificiran ali standardni material oziroma v trsnici prideluje certificirane ali standardne trsne sadike;
21. 'partija' je količina ali število razmnoževalnega materiala iste sorte, kategorije in izvora, pridobljena ali pridelana isto leto v istem objektu;
22. 'oznaka partije' je vsaka numerična ali alfanumerična oznaka, ki omogoča razločevanje in sledljivost partije;
23. 'oznaka »standardi ES«' pomeni, da razmnoževalni material izpolnjuje zahteve predpisane v tem pravilniku in v direktivi Sveta 68/193/EGS;
24. 'rastlinski potni list EU' je listina, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Evropske skupnosti, izpolnjujejo določbe zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ki se nanašajo na zahteve zdravstvenega varstva rastlin.
II. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL
3. člen
(zahteve za dobavitelja)
(1) Razmnoževalni material lahko prideluje, pripravlja za trg, uvaža oziroma trži le dobavitelj, ki je pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: register dobaviteljev) v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, in v register imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin.
(2) Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne matične trse določene sorte in iz njih pridobiva izvorni razmnoževalni material, mora biti vpisan v sortni listi kot vzdrževalec sorte v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste. Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne matične trse določenega klona, mora biti v evidenci klonov, ki so sprejeti v postopek uradne potrditve v skladu z 19. členom tega pravilnika, vpisan kot vzdrževalec klona.
(3) Dobavitelj mora zaradi zagotavljanja skladnosti razmnoževalnega materiala z zahtevami iz tega pravilnika izpolnjevati naslednje obveznosti:
– imeti načrt pridelave, ki vsebuje kopijo katastrskega načrta z natančno vrisanimi enotami pridelave, vključno s pripadajočim varovalnim pasom, sadilni načrt matičnega nasada ali trsnice, v primeru matičnega nasada morajo biti matični trsi v sadilnem načrtu označeni, tehnološki načrt ter načrt za izvajanje nadzora škodljivih organizmov na rastlinah ter v objektih oziroma na zemljiščih, kjer se razmnoževalni material prideluje ali pripravlja za trg,
– pravočasno in kakovostno izvajati tehnološke postopke, predvidene v načrtu pridelave ter voditi evidence o njihovi izvedbi (datum, vrsta izvedenega postopka ali opravila, način izvedbe),
– redno in v skladu z načrtom pridelave izvajati nadzor karantenskih škodljivih organizmov ter škodljivih organizmov navedenih v prilogah 1 in 3, ki sta sestavna dela tega pravilnika, odvzemati vzorce in jih pošiljati v analizo imenovanemu laboratoriju ter izvajati ukrepe, potrebne za zmanjšanje nevarnosti pojava oziroma širjenja teh škodljivih organizmov,
– voditi evidence o izvedenem nadzoru nad škodljivimi organizmi iz prejšnje alinee: o datumu morebitnega pojava škodljivega organizma, o vsakem izvedenem ukrepu za preprečevanje njegovega širjenja, zlasti o vsakem tretiranju ali odstranitvi in uničenju razmnoževalnega materiala, ter o datumu in načinu odvzema vzorcev rastlin ali zemlje,
– v primeru pojava ali suma, da so se pojavili karantenski škodljivi organizmi, nemudoma obvestiti organ za potrjevanje ali pristojnega fitosanitarnega inšpektorja,
– omogočiti izvajanje uradnega ali inšpekcijskega nadzora, dopustiti uradni odvzem vzorcev in nemudoma izvesti ukrepe, ki jih odredi organ za potrjevanje ali pristojni fitosanitarni inšpektor, zlasti mora ustrezno tretirati ali odstraniti oziroma uničiti napaden razmnoževalni material ali rastline,
– zagotavljati, da so posamezne partije ali serije razmnoževalnega materiala med pridelavo, skladiščenjem in pripravo za trg ves čas ločene,
– voditi evidence o poreklu materiala, uporabljenega pri zasaditvi matičnega nasada ali trsnice: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, količini, o datumu prejema ali nakupa ter o njegovem izvoru (o dobavitelju tega materiala ali o mestu pridelave),
– voditi evidence o pridelavi razmnoževalnega materiala: o vrsti, sorti, kategoriji in količini materiala, pridobljenega ali pridelanega v matičnem nasadu, in o vrsti, sorti, kategoriji in količini sadik, pridelanih v trsnici,
– voditi evidence o sestavi posameznih pošiljk razmnoževalnega materiala, ki ga proda ali odda: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu prodaje ali oddaje,
– izpolnjevati druge obveznosti določene v predpisih, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(4) Dobavitelj mora evidence iz druge, četrte, osme, devete in desete alinee prejšnjega odstavka ter dokazila, na podlagi katerih vodi evidence, hraniti najmanj tri leta po preteku koledarskega leta, v katerem so evidence in dokazila nastali.
(5) Dobavitelju, katerega dejavnost je izključno trženje razmnoževalnega materiala, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz prve, druge, tretje, četrte, osme in devete alinee tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prej navedeno pa mora dobavitelj voditi tudi evidence o nabavi in o prodaji ali oddaji razmnoževalnega materiala: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu nabave in prodaje ali oddaje.
4. člen
(zahteve za razmnoževalni material)
(1) Razmnoževalni material se lahko trži, če izpolnjuje zahteve določene v prilogi 2 tega pravilnika in če:
– je bil v skladu s tem pravilnikom uradno potrjen kot izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material ali certificiran razmnoževalni material, ali
– v primeru razmnoževalnega materiala, ki ni namenjen za uporabo kot podlaga, če je uradno pregledan standardni razmnoževalni material.
(2) Izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material in certificiran razmnoževalni material uradno potrdi organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve.
(3) Uradni pregled standardnega razmnoževalnega materiala izvede pristojni fitosanitarni inšpektor.
(4) Poleg zahtev določenih s tem pravilnikom mora razmnoževalni material izpolnjevati zahteve po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (direktiva Sveta 2000/29/ES).
(5) Za razmnoževalni material, ki je bil v eni od držav članic Evropske skupnosti pridelan in uradno potrjen ali uradno pregledan v skladu s predpisi te države, ki so usklajeni z direktivo Sveta 68/193/EGS, se šteje, da izpolnjuje zahteve, določene v tem členu.
5. člen
(zahteve glede sorte oziroma klona)
(1) Razmnoževalni material se lahko uradno potrdi kot izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material ali certificiran razmnoževalni material oziroma se trži kot standardni razmnoževalni material, če je sorta vpisana v sortno listo v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste, in – če gre za klon, ta izpolnjuje tudi pogoje, določene s tem pravilnikom in je vpisan v seznam klonov, ki so uradno sprejeti v postopek uradne potrditve v skladu z 19. členom tega pravilnika.
(2) Za sorte in klone, ki so vpisani v sortno listo in sprejeti v postopek uradne potrditve v eni od držav članic Evropske skupnosti v skladu s predpisi te države, ki so usklajeni z direktivo Sveta 68/193/EGS, se šteje, da so vpisani v sortno listo in uradno sprejeti v uradno potrditev v skladu s tem pravilnikom, razen če ni s predpisi, ki urejajo trg z vinom, zlasti v delu, ki se nanaša na razvrstitev sort vinske trte, drugače določeno.
(3) Razmnoževalni material drugih sort se lahko uradno potrdi kot izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material ali certificiran razmnoževalni material oziroma se trži kot standardni razmnoževalni material na podlagi dovoljenja uprave, če so za izdajo takega dovoljenja izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
6. člen
(zahteve glede sledljivosti, pakiranja in označevanja)
(1) Razmnoževalni material mora biti med rastjo, ob izkopu ali rezanju z matičnega trsa ter med pakiranjem, skladiščenjem in prevozom ves čas v ločenih serijah ali partijah in označen z imenom sorte. Izvorni, bazni in certificiran razmnoževalni material je lahko označen tudi z oznako klona, če je klon sprejet v postopek uradne potrditve v skladu z 19. členom tega pravilnika.
(2) Razmnoževalni material se lahko trži le v homogenih serijah ali partijah, zapakiran mora biti v skladu z zahtevami iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in mora biti označen z uradno etiketo iz 7. člena tega pravilnika.
(3) Pakiranja ali snope uradno potrjenega razmnoževalnega materiala z uradno etiketo označi organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki mu je organ za potrjevanje izdal dovoljenje za uradno označevanje iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika.
(4) Pakiranja ali snope uradno pregledanega standardnega razmnoževalnega materiala označi z uradno etiketo dobavitelj pod nadzorom pristojnega fitosanitarnega inšpektorja. Za označevanje pod uradnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe 25. člena tega pravilnika.
(5) Uradna etiketa mora biti pritrjena na zunanji strani pakiranj ali snopov razmnoževalnega materiala tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval pečat, ne da bi odstranili uradno etiketo oziroma ne da bi bili, kadar gre za pakiranje, na embalaži vidni poskusi odpiranja.
(6) Z eno uradno etiketo se izjemoma lahko označi tudi več pakiranj ali snopov iste partije ali serije, ki imajo enake lastnosti. Pakiranja ali snopi morajo biti v tem primeru povezani z veznim trakom, na katerega se pritrdi uradna etiketa tako, da se pri ločevanju pakiranj in snopov vezni trak poškoduje in ga ni mogoče ponovno namestiti, ne da bi bilo to opazno.
(7) Ponovno označevanje razmnoževalnega materiala je možno le, če ga organ za potrjevanje ponovno uradno označi. V primeru iz prejšnjega odstavka ponovno označevanje ni dovoljeno.
7. člen
(uradna etiketa)
(1) Uradna etiketa iz prejšnjega člena mora vsebovati podatke, navedene v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika. Uradna etiketa se šteje hkrati za rastlinski potni list v skladu s predpisom, ki ureja izdajo rastlinskih potnih listov.
(2) Uradna etiketa mora biti iz primernega materiala, odpornega na vlago. Podatki na uradni etiketi morajo biti natisnjeni z neizbrisljivo, fotostabilno barvo. Za izvorni razmnoževalni material mora biti uradna etiketa bele barve z vijolično črto, za bazni razmnoževalni material bele barve, za certificiran razmnoževalni material modre barve in za standardni razmnoževalni material temno rumene barve. Uradna etiketa za vse kategorije uradno potrjenega materiala mora biti zaporedno oštevilčena. Velikost uradne etikete mora biti najmanj:
– 110 x 67 mm: za ključe podlag za cepljenje, cepiče in potaknjence, ter
– 80 x 70 mm: za korenjake in ukoreninjene trsne cepljenke.
(3) Poleg podatkov, navedenih v prilogi 5 tega pravilnika, mora biti v primeru razmnoževalnega materiala gensko spremenjenih sort na uradni etiketi jasno označeno, da je bila sorta gensko spremenjena, gensko spremenjeni organizmi pa morajo biti poimenovani.
8. člen
(izjeme glede zahtev za trženje)
(1) Ne glede na določbe 4. in 5. člena tega pravilnika se lahko na podlagi dovoljenja uprave začasno trži tudi razmnoževalni material, ki ne ustreza vsem predpisanim zahtevam glede kakovosti ali glede sorte. Uprava izda dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in v skladu z odločbo pristojnega organa Evropske skupnosti, izdano na podlagi prvega odstavka 14. člena direktive Sveta 68/193/EGS.
(2) Razmnoževalni material iz prejšnjega odstavka se posebej označi z uradno etiketo na kateri mora biti poleg podatkov, navedenih v prilogi 5 tega pravilnika, navedeno: »Kategorija ne izpolnjuje predpisanih zahtev«. Uradna etiketa mora biti:
– za razmnoževalni material, ki glede kakovosti ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev, enake barve kot je predpisana za posamezno kategorijo s tem pravilnikom,
– rjave barve, za razmnoževalni material, ki glede sorte ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
9. člen
(izjeme, za katere se pravilnik ne uporablja)
(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za razmnoževalni material, ki je namenjen izvozu, če je označen in ločen od ostalega razmnoževalnega materiala.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa mora trsni razmnoževalni material namenjen izvozu, izpolnjevati zahteve po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (direktiva Sveta 2000/29/ES).
III. URADNA POTRDITEV RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA
1. Certifikacijska shema
10. člen
(vsebina certifikacijske sheme)
(1) Certifikacijska shema določa:
– metode in postopke za pridelavo materiala, vegetativno razmnoženega od izbranih trsov skozi več faz razmnoževanja pod pogoji, ki zagotavljajo predpisano stopnjo zdravstvenega stanja ter sortne pristnosti;
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji razmnoževalnega materiala trte in objekti oziroma zemljišča za pridelavo določene kategorije razmnoževalnega materiala;
– zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev posamezne kategorije tega materiala;
– metode in postopke za zagotavljanje sledljivosti potomstva izbranih trsov (klona) skozi vse faze razmnoževanja ter skladnosti razmnoževalnega materiala z zahtevami za uradno potrditev, predpisanimi s tem pravilnikom.
(2) Faze razmnoževanja, ki si sledijo v certifikacijski shemi, so:
– izbira rastlin kandidatk ter vzdrževanje rastlin kandidatk za izvorne matične trse,
– pridobivanje izvornih matičnih trsov,
– vzdrževanje izvornih matičnih trsov,
– pridobivanje izvornega razmnoževalnega materiala ter vzgoja in vzdrževanje baznih matičnih trsov,
– pridobivanje baznega razmnoževalnega materiala ter vzgoja in vzdrževanje certificiranih matičnih trsov,
– pridobivanje certificiranega razmnoževalnega materiala in pridelava certificiranih trsnih cepljenk.
11. člen
(izbira in vzdrževanje rastlin kandidatk za matične trse)
(1) Rastline kandidatke za matične trse se izbere v postopku pozitivne množične selekcije v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, ali v skladu z drugo metodo, ki zagotavlja, da so izbrane rastline sortno pristne in da imajo visoko uvološko-tehnološko kakovost. Izbrane rastline kandidatke naj bodo zdrave ali vsaj brez vidnih znakov bolezni, ki se prenašajo s cepljenjem.
(2) Od izbranih rastlin kandidatk za matične trse (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke) se porežejo potaknjenci, ki se shranijo v hladilnico pri temperaturi 2-4 °C. Potaknjenci se najprej silijo in ukoreninijo v rastlinjaku. Ukoreninjeni potaknjenci se nato posadijo na stalno mesto v repozitorij. Cepiči, ki se porežejo od rastlin kandidatk žlahtne sorte, se v repozitoriju cepijo na uradno potrjene podlage, ki so lahko vegetativno razmnožene ali vzgojene iz sejancev. Podlage morajo biti pred cepljenjem obvezno testirane na škodljive organizme, navedene v točki A priloge 3 tega pravilnika.
(3) Zemlja oziroma substrat v rastlinjaku naj bo peščena, v njej ne sme biti prisotna trtna uš (Viteus vitifoliae). Zemlja v repozitoriju mora biti brez ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema. Trsi v repozitoriju morajo biti zaščiteni pred volnatimi kaparji in škržati, zračnimi vektorji virusnih bolezni, ki so navedeni v točki B.1. priloge 3 tega pravilnika. Repozitorij ne sme biti v neposredni bližini drugih nasadov trte, razdalja med njimi mora biti najmanj 5 m.
12. člen
(pridobivanje izvornih matičnih trsov)
(1) Vsaka rastlina kandidatka se obvezno testira na prisotnost škodljivih organizmov, navedenih v točki A priloge 3 tega pravilnika, in pregleda na prisotnost naslednjih karantenskih škodljivih organizmov ter naslednjih škodljivih organizmov, ki se širijo z razmnoževalnim materialom in vplivajo na njegovo kakovost:
– koreninski rak (Agrobacterium tumefaciens), pri tem je potrebno upoštevati, da je okužba lahko latentna;
– Xylophilus ampelinus, in škodljive organizme, ki povzročajo raku podobne bolezni (Phomopsis viticola, Eutypa spp., Stereum spp.);
– pršice: Calepitrimerus vitis, Eotetranychus carpini in Panonychus ulmi.
(2) Pred testiranjem se praviloma izvede postopek zdravljenja rastlin kandidatk, to je eliminacije povzročiteljev bolezni z metodo toplotne terapije oziroma z metodo meristemskih kultur (kultura rastnega vršička). Zdravljenje rastlin kandidatk in testiranje na prisotnost škodljivih organizmov se izvede v skladu z metodami, ki jih za testiranje in zdravljene rastlin trte sprejme Evropska in mediteranska organizacija za zdravstveno varstvo rastlin (European and Mediterranean Plant Protection Organization, v nadaljnjem besedilu: EPPO).
(3) Po zdravljenju se ukoreninjene rastlinice, vzgojene iz rastnih vršičkov, posadijo posamič v lonce v sterilni substrat in prestavijo v rastlinjak ali drug zaščiten prostor, ki preprečuje ponovno okužbo ozdravljenih rastlin s prenašalci bolezni, ki se širijo po zraku. Če rastline bujno rastejo, se lahko testiranje izvede že naslednje leto po saditvi.
(4) Če se zdravljenje rastlin kandidatk izvede šele potem, ko je bila s testiranjem ugotovljena okužba s škodljivim organizmom iz točke A priloge 3 tega pravilnika, je treba vse rastline po zdravljenju ponovno testirati, ne glede na to, katera metoda zdravljenja je bila uporabljena.
(5) Testiranja iz prvega do četrtega odstavka tega člena izvede imenovani laboratorij.
(6) Od posamezne rastline, pri kateri so bili vsi rezultati testiranj negativni, se namnoži 3-5 trsov, ki se jih posadi posamič v razkuženo zemljo ali substrat v rastlinjak ali mrežnik iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika. Ti trsi predstavljajo izvorne matične trse posameznega klona (izvor klona) žlahtne sorte ali sorte podlage. Od vsakega izvora klona se lahko odvzame razmnoževalni material, ki se shrani v 'in vitro' pogojih.
(7) Izvorne matične trse enega izvora klona se lahko označi z oznako klona, ki je lahko vsaka oznaka, sestavljena iz najmanj 3 znakov, ki so lahko številke, črke ali kombinacija številk in črk, pod pogojem, da ta oznaka ni registrirana blagovna znamka ali geografska oznaka in da je ni mogoče zamenjati z imenom katerekoli splošno znane sorte trte.
13. člen
(vzdrževanje izvornih matičnih trsov)
(1) Rastlinjak ali mrežnik, v katerem se vzdržujejo izvorni matični trsi, mora imeti vhod z dvojnimi vrati, vse odprtine zaščitene s protiinsektno mrežo, tla pa morajo biti izolirana z gramozom ali drugim ustreznim naravnim ali umetnim materialom, ki zagotavlja, da korenine ne pridejo v stik z zemljo izven substrata, v katerem rastejo.
(2) Izvorne matične trse je treba redno vizualno pregledovati na prisotnost škodljivih organizmov in izvajati priporočeno tretiranje s sredstvi za varstvo rastlin. Pri tem je treba upoštevati predpise, ki urejajo varstvo rastlin. Izvorne matične trse, ki kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov navedenih v prilogah 1 in 3 tega pravilnika, je treba takoj odstraniti.
(3) Vzorčenje in ponovno testiranje izvornih matičnih trsov je obvezno:
– na viruse in virusom podobne škodljive organizme, navedene v točki A priloge 3 tega pravilnika za izvorni material,
– v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma.
(4) Vzorci za testiranja iz prejšnjega odstavka morajo biti odvzeti v postopku uradne potrditve. Testiranja odvzetih vzorcev izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, ki jih sprejme EPPO.
(5) Za vsak izvorni matični trs se vodijo evidence in hranijo dokazila o poreklu, opravljenih postopkih zdravljenja, metodah in času nadzora škodljivih organizmov, o vzorčenjih in testiranjih ter o rezultatih opravljenih testov.
14. člen
(vzgoja in vzdrževanje baznih matičnih trsov)
(1) Za vzgojo baznih matičnih trsov, namenjenih za pridelavo baznega materiala se uporabi uradno potrjen razmnoževalni material, pridobljen od uradno potrjenih izvornih matičnih trsov (v nadaljnjem besedilu: uradno potrjen izvorni material):
– ključi podlag za cepljenje se narežejo in ukoreninijo v rastlinjaku ali mrežniku v pogojih, v katerih se vzdržujejo izvorni matični trsi. Tako vzgojene korenjake kategorije izvorni material se posadi na prosto, na zemljišče, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena. Korenjake se posadi tako, da so potomci vsakega izvora med seboj ločeni po blokih ali vrstah. Posamezni bloki ali vrste morajo biti označeni tako, da se jasno ločijo med seboj;
– cepiči posameznega izvora žlahtne sorte se cepijo na korenjake iste kategorije. Posamezna ukoreninjena trsna cepljenka, namenjena za vzgojo baznih matičnih trsov, mora biti označena tako, da je zagotovljena sledljivost do izvornega materiala, iz katerega je bila pridobljena.
(2) Matični trsi, vzgojeni v skladu s prvo ali drugo alineo prejšnjega odstavka, se vzdržujejo v baznem matičnem nasadu. Zemljišče, na katerem je bazni matični nasad, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– na njem najmanj 7 let pred sajenjem ni rasla vinska trta,
– pred sajenjem morajo biti uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da so tla prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1 priloge 3 tega pravilnika,
– biti mora najmanj 20 m oddaljeno od vsakega drugega nasada trte ali sadnih rastlin, posajenega z materialom nižje kategorije (certificiran material); ta razdalja je lahko manjša, če se s testiranjem ugotovi, da so tla, na katerih so ti nasadi (vinogradi, sadovnjaki), prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1 priloge 3 tega pravilnika.
(3) Matični trsi se v baznem matičnem nasadu posadijo tako, da so rastline iste sorte ali podlage med seboj ločene po blokih ali vrstah. Bloki ali vrste morajo biti označeni, da se jasno ločijo med seboj. Če se v isti vrsti posadijo trsi različnega izvora, mora biti razdalja med njimi v vrsti najmanj 3 m.
(4) Matične trse v baznem matičnem nasadu je treba vsako leto redno vizualno pregledovati na škodljive organizme iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, na karantenske škodljive organizme, na simptome virusov ter virusom podobnih bolezni, ki so navedeni v točki A priloge 3 tega pravilnika, in na vse druge patološke spremembe. Ponovno testiranje je obvezno:
– na viruse in virusom podobne škodljive organizme, navedene v točki A priloge 3 tega pravilnika za bazni material,
– v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma.
(5) Vzorci za testiranja iz prejšnjega odstavka morajo biti odvzeti v postopku uradne potrditve. Testiranja odvzetih vzorcev izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, ki jih sprejme EPPO.
(6) Bazne matične trse, ki kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A priloge 3 tega pravilnika, se nemudoma odstrani iz baznega matičnega nasada.
(7) V baznem matičnem nasadu se pred prvo rezjo cepičev ali ključev podlag za cepljenje, navadno po četrti, lahko pa že po tretji rastni dobi nasada, opravi enoletna negativna selekcija na sortno pristnost v skladu s prilogo 6 tega pravilnika. Matične trse, za katere se v enoletni negativni selekciji izkaže, da sortno niso pristni, se odstrani iz baznega matičnega nasada.
15. člen
(vzgoja in vzdrževanje certificiranih matičnih trsov)
(1) Za vzgojo certificiranih matičnih trsov, namenjenih za pridelavo certificiranega materiala, se lahko uporabi le razmnoževalni material, ki je bil pridobljen od uradno potrjenih baznih matičnih trsov in uradno potrjen. Uradno potrjeni bazni cepiči žlahtne sorte se lahko cepijo na podlage, ki so najmanj enake kategorije.
(2) Trsi, vzgojeni v skladu s prejšnjim odstavkom se vzdržujejo v certificiranem matičnem nasadu. Zemljišče, na katerem je certificiran matični nasad, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– na njem najmanj 6 let pred sajenjem ni rasla vinska trta,
– pred sajenjem morajo biti uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da so tla prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1 priloge 3 tega pravilnika,
– biti mora najmanj 10 m oddaljeno od drugih površin, posajenih z vinsko trto ali sadnimi rastlinami.
(3) V certificiranem matičnem nasadu morajo biti posajeni trsi posamezne sorte oziroma klona vinske trte ali podlage, in sicer tako, da so trsi iste sorte in podlage med seboj ločeni po blokih ali vrstah, ki morajo biti označeni, da se jasno ločijo med seboj.
(4) Certificiran matični nasad se redno vizualno pregleduje na škodljive organizme iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, na simptome virusov ter virusom podobnih bolezni, navedenih v točki A priloge 3 tega pravilnika, in na vse druge patološke spremembe. Ponovno testiranje je obvezno:
– na viruse in virusom podobne škodljive organizme, navedene v točki A priloge 3 tega pravilnika za certificiran material,
– v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma.
(5) Vzorci za testiranja iz prejšnjega odstavka morajo biti odvzeti v postopku uradne potrditve. Testiranja odvzetih vzorcev izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, ki jih sprejme EPPO.
(6) Iz certificiranega matičnega nasada se nemudoma odstranijo certificirani matični trsi, ki kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A priloge 3 tega pravilnika in trsi, ki niso sortno pristni.
(7) V certificiranem matičnem nasadu se pred prvo rezjo cepičev ali ključev podlag za cepljenje, navadno po četrti, lahko pa že po tretji rastni dobi nasada, opravi enoletna negativna selekcija na sortno pristnost v skladu s prilogo 6 tega pravilnika. Matične trse, za katere se v enoletni negativni selekciji izkaže, da sortno niso pristni, se odstrani iz certificiranega matičnega nasada.
16. člen
(pridobivanje certificiranega razmnoževalnega materiala in pridelava certificiranih trsnih cepljenk)
(1) Certificirani cepiči, potaknjenci in ključi podlag za cepljenje, namenjeni za pridelavo korenjakov ali ukoreninjenih trsnih cepljenk, se lahko režejo izključno iz uradno potrjenih certificiranih matičnih trsov.
(2) Korenjake in ukoreninjene trsne cepljenke se prideluje v trsnicah, ki ne smejo biti postavljene v vinograd ali v matični nasad ali v neposredno bližino drugega vinograda ali matičnega nasada. Razdalja med njimi mora biti najmanj 5 m. Na zemljišču najmanj 4 leta pred sajenjem niso rasle rastline rodu Vitis. Pred sajenjem morajo biti uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da so tla prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1. priloge 3 tega pravilnika.
(3) Posamezne sorte ali kloni morajo biti v trsnici posajeni ločeno po partijah. Partije morajo biti posajene vsaka v svoji vrsti, če pa to ni mogoče, mora biti med posameznima partijama v vrsti najmanj 3-metrski presledek. Vsaka partija mora biti jasno označena z imenom ali šifro sorte ali klona.
(4) Trsnice se v vegetacijski dobi stalno vizualno pregleduje na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, na simptome virusov in virusom podobnih bolezni ter na vse druge patološke spremembe. Iz trsnice se nemudoma odstranijo rastline, ki kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih ter virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v točki A priloge 3 tega pravilnika, in trsi, ki niso sortno pristni.
2. Uradna potrditev razmnoževalnega materiala
17. člen
(uradna potrditev razmnoževalnega materiala)
Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala trte, pridelanega v skladu s certifikacijsko shemo, predpisano s tem pravilnikom, vodi organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja.
18. člen
(potrditev izvornih matičnih trsov)
(1) Dobavitelj, ki je pridobil izvorne matične trse v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika in je vpisan v sortni listi kot vzdrževalec sorte v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec), vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev izvornih matičnih trsov najpozneje do 30. aprila v letu predvidene prve rezi cepičev, potaknjencev ali ključev podlag za cepljenje. Vzdrževalec v prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede naslednje podatke:
– o vzdrževalcu: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– o mestu pridelave: naziv, naslov ter KMG-MID številko mesta pridelave,
– o enoti pridelave: o objektu, v katerih vzdržuje izvorne matične trse, katastrsko občino in parcelne številke, na katerih je objekt, ter površino,
– o izvornih matičnih trsih: ime sorte ter število trsov,
– o načinu pridobitve izvornih matičnih trsov: o uporabljeni metodi selekcije, zdravljenja in testiranja rastlin kandidatk za izvorne matične trse, v primeru izvornih matičnih trsov žlahtne sorte tudi podatke o podlagah, uporabljenih za cepljenje (izvor, sorta oziroma tip podlage, kategorija).
(2) Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti kopijo katastrskega načrta z vrisanimi objekti ali zemljišči, vključno s pripadajočim varovalnim pasom.
(3) V postopku uradne potrditve organ za potrjevanje:
– pregleda zapise o postopku pridobitve izvornih matičnih trsov, iz katerih mora biti razvidno, da trsi izhajajo iz materiala, ki je sortno pristen in da so bile pri pridobitvi izpolnjene zahteve iz 11. in 12. člena tega pravilnika,
– pregleda poročila o izvedenih pregledih in testiranjih rastlin kandidatk, iz katerih mora biti razvidno, da so bile rastline kandidatke pregledane in testirane na škodljive organizme, kot je določeno v prvem odstavku 12. člena tega pravilnika, ter da je testiranja opravil imenovani laboratorij v skladu s testnimi metodami, ki jih sprejme EPPO,
– pregleda zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih, v katerih se vzdržujejo izvorni matični trsi, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala iz objekta, oziroma o njihovem uničenju,
– pregleda objekte, v katerih se vzdržujejo izvorni matični trsi, in ali objekti izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 13. člena in iz priloge 1 tega pravilnika,
– opravi vizualni pregled zdravstvenega stanja izvornih matičnih trsov in objektov glede prisotnosti škodljivih organizmov, navedenih v prvem odstavku 12. člena,
– odvzame vzorce razmnoževalnega materiala za ponovno testiranje v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 13. člena tega pravilnika.
(4) Če organ za potrjevanje s pregledi in na podlagi testiranj iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so izvorni matični trsi pridobljeni v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika, da se vzdržujejo v skladu s 13. členom tega pravilnika, da so izpolnjene zahteve iz priloge 1 tega pravilnika, jih organ za potrjevanje uradno potrdi kot izvorne matične trse. Matični trsi so uradno potrjeni kot izvorni matični trsi največ do 31. decembra naslednjega leta po vložitvi prijave za uradno potrditev.
(5) Uradna potrditev izvornih matičnih trsov se lahko vsako leto obnovi, če organ za potrjevanje s pregledi, vzorčenji in testiranji iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da so pogoji za uradno potrditev še vedno izpolnjeni. Organ za potrjevanje izvede preglede, vzorčenja in testiranja na podlagi prijave, ki jo vzdrževalec vloži do 30. aprila tekočega leta in v kateri navede poleg podatkov o dobavitelju, mestu in enoti pridelave vsaj še številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi izvornih matičnih rastlin ter morebitne spremembe podatkov iz prvega odstavka tega člena. Izvorni matični trsi se lahko uradno potrjujejo največ 25 let od leta prve potrditve.
19. člen
(sprejem klona v uradno potrditev)
(1) Vzdrževalec iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki namerava razmnoževalni material določene sorte tržiti z oznako klona, mora prijavo iz prvega odstavka prejšnjega člena vložiti najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi zasaditvi. V prijavi mora posebej navesti, da predlaga sprejem klona v postopek uradne potrditve. V tem primeru mora pri podatkih o izvornih matičnih trsih poleg imena sorte navesti tudi oznako klona.
(2) Organ za potrjevanje sprejme klon v postopek uradne potrditve in uradno potrdi izvorne matične trse potem, ko ugotovi:
– na podlagi preizkušanja njegovih morfoloških, fizioloških in pridelovalnih lastnosti v skladu z metodo, ki je predpisana za preizkušanje različnosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte ter za preizkušanje vrednosti sorte za pridelavo in uporabo v predpisu, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste, da je klon glede preizkušanih lastnosti istoveten s sorto, iz katere izvira,
– da je predlagana oznaka klona skladna z zahtevami iz sedmega odstavka 12. člena tega pravilnika, in
– na podlagi podatkov iz prijave ter na podlagi opravljenega pregleda iz tretjega odstavka prejšnjega člena, da so izpolnjeni pogoji za potrditev izvornih matičnih trsov iz prejšnjega člena.
(3) Preizkušanje različnosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte in preizkušanje vrednosti sorte za pridelavo in uporabo izvede izvajalec preizkušanja sort, imenovan v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin.
(4) Organ za potrjevanje vodi seznam klonov, ki so sprejeti v postopek uradne potrditve. V seznamu vodi naslednje podatke:
– o vzdrževalcu klona;
– o sorti in oznaki klona;
– o metodi vzdrževalne selekcije;
– o številu izvornih matičnih rastlin, ki predstavljajo izvor klona.
(5) Za klon, ki je sprejet v postopek uradne potrditve, lahko dobavitelj iz prvega odstavka tega člena predlaga, da se v sortni listi poleg podatkov o vzdrževalcu sorte vpiše tudi oznaka klona, ki ga vzdržuje.
(6) Ne glede na določbe tega člena lahko vzdrževalec zahteva, da organ za potrjevanje potrdi izvorne matične trse, ki izpolnjujejo pogoje za uradno potrditev iz prejšnjega člena, še preden je končan postopek sprejetja klona v uradno potrditev. Vendar pa sme organ za potrjevanje do sprejetja klona v postopek uradne potrditve, razmnoževalni material, pridobljen od teh matičnih trsov uradno potrditi in označiti le z imenom sorte.
20. člen
(pregled zemljišč za bazne in certificirane matične nasade ter trsnice)
(1) Dobavitelj, ki namerava vzdrževati bazne matične trse ali certificirane matične trse (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) ali v trsnicah pridelovati korenjake ali ukoreninjene trsne cepljenke (v nadaljnjem besedilu: trsničar), mora organu za potrjevanje prijaviti zemljišče v pregled najpozneje do 15. septembra v letu pred načrtovano zasaditvijo. Prijavi, ki vsebuje podatke o dobavitelju in mestu pridelave iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o zemljiščih, na katerih bo matični nasad ali trsnica (katastrska občina, parcelne številke in površina), ter podatke o kategoriji razmnoževalnega materiala, ki ga namerava uporabiti pri postavitvi matičnega nasada ali trsnice, mora priložiti:
– kopijo katastrskega načrta, z natančno označenimi zemljišči, namenjenimi postavitvi matičnega nasada ali trsnice, vključno z označenim varovalnim pasom iz 14., 15. ali 16. člena tega pravilnika,
– izjavo, da na prijavljenih zemljiščih ni rasla trta: najmanj 7 let v primeru baznega matičnega nasada, najmanj 6 let v primeru certificiranega matičnega nasada in najmanj 4 leta v primeru trsnice.
(2) Organ za potrjevanje opravi pregled prijavljenih zemljišč in varovalnega pasu in na prijavljenih zemljiščih odvzame vzorce zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, navedenih v točki B.1 priloge 3 tega pravilnika.
(3) Organ za potrjevanje na podlagi pregleda in rezultatov testiranj vzorcev zemlje iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik ter ugotovi, ali prijavljena zemljišča izpolnjujejo pogoje iz 14., 15. ali 16. člena ter iz priloge 1 tega pravilnika.
21. člen
(potrditev baznih matičnih trsov in certificiranih matičnih trsov)
(1) Pridelovalec vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev baznih matičnih trsov ali certificiranih matičnih trsov najpozneje do 30. aprila naslednjega leta po zasaditvi nasada. Pridelovalec v prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o razmnoževalnem materialu, ki ga je uporabil pri zasaditvi baznega ali certificiranega matičnega nasada (izvor, sorta oziroma tip podlage, kategorija, količina materiala) ter številko in datum zapisnika o pregledu zemljišč pred zasaditvijo nasada.
(2) V postopku uradne potrditve izvede organ za potrjevanje:
– pregled evidenc in dokazil o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri pridobitvi baznih matičnih trsov ali certificiranih matičnih trsov,
– pregled, ali je nasad baznih matičnih trsov ali certificiranih matičnih trsov dejansko na zemljiščih, ki so bila pregledana v skladu s prejšnjim členom, in ali so glede postavitve in vzdrževanja nasada izpolnjeni pogoji iz 14. ali 15. člena ter iz priloge 1 tega pravilnika,
– pregled zapiskov o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v nasadu in varovalnem pasu, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju,
– vizualni pregled nasada in varovalnega pasu med rastjo glede prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ter škodljivih organizmov, navedenih v prvem odstavku 12. člena tega pravilnika,
– vizualni pregled trsov v rasti glede možnih mutacij na podlagi fenotipskih značilnosti sorte,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala za ponovno testiranje v skladu s četrtim in petim odstavkom 14. člena ali četrtim in petim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(3) Organ za potrjevanje opravi preglede iz prejšnjega odstavka najmanj dvakrat letno v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov, za odvzem vzorcev ter za preverjanje sortne pristnosti na podlagi fenotipskih značilnosti sorte.
(4) Če organ za potrjevanje pri pregledih iz drugega odstavka tega člena ugotovi okužbo ali če obstaja sum na okužbo s karantenskimi škodljivimi organizmi, o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(5) Poleg pregleda iz pete alinee drugega odstavka tega člena izvede organ za potrjevanje pred prvo potrditvijo matičnih trsov enoletno negativno selekcijo zaradi preveritve sortne pristnosti matičnih trsov v nasadu. Za matične trse, za katere se v enoletni negativni selekciji izkaže, da sortno niso pristni, odredi odstranitev iz baznega ali certificiranega matičnega nasada.
(6) Organ za potrjevanje uradno potrdi matične trse kot bazne matične trse ali kot certificirane matične trse, če na podlagi vizualnih pregledov, pregledov evidenc in zapiskov ter na podlagi rezultatov testiranj, predpisanih v tem členu, ugotovi, da so:
– izpolnjene zahteve glede sorte oziroma klona iz 5. člena tega pravilnika,
– bili matični trsi pridobljeni in se vzdržujejo v skladu s 14. ali 15. členom tega pravilnika,
– brez karantenskih škodljivih organizmov,
– glede zdravstvenega stanja in sortne pristnosti izpolnjene zahteve iz priloge 1 tega pravilnika,
– izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(7) Matični trsi so uradno potrjeni kot bazni ali certificirani matični trsi največ do 31. decembra naslednjega leta po vložitvi prijave za uradno potrditev.
(8) Uradna potrditev baznih matičnih trsov in certificiranih matičnih trsov se lahko vsako leto obnovi, če organ za potrjevanje s pregledi, vzorčenji in testiranji iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da so pogoji za uradno potrditev še vedno izpolnjeni. Organ za potrjevanje izvede preglede, vzorčenja in testiranja na podlagi prijave, ki jo pridelovalec vloži do 30. aprila tekočega leta in v kateri navede vsaj številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi baznih matičnih trsov ali certificiranih matičnih trsov.
(9) Bazni in certificirani matični trsi se lahko uradno potrjujejo največ 20 let, od prve potrditve.
22. člen
(1) Ne glede na določbo petega odstavka prejšnjega člena lahko organ za potrjevanje pod pogoji, določenimi v tem členu, dovoli, da opravi enoletno negativno selekcijo pridelovalec sam, v skladu s programom enoletne negativne selekcije, ki ga ob izdaji dovoljenja potrdi organ za potrjevanje.
(2) Pridelovalec, ki mu organ za potrjevanje dovoli, da sam opravi enoletno negativno selekcijo, mora:
– imeti izdelan program negativne selekcije, ki mora vsebovati najmanj opis sorte in kriterije, na podlagi katerih se odstrani sortno netipične trse;
– zagotoviti osebo, ki bo odgovorna za izvajanje negativne selekcije in ki mora imeti najmanj višjo izobrazbo kmetijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vinogradništvu ter mora biti za izvajanje negativne selekcije odgovorna neposredno organu za potrjevanje.
(3) Organ za potrjevanje zagotovi nadzor nad izvajanjem enoletne negativne selekcije.
23. člen
(potrditev cepičev, potaknjencev in ključev podlag za cepljenje, pridobljenih od uradno potrjenih matičnih trsov)
(1) Od uradno potrjenih izvornih, baznih in certificiranih matičnih trsov se lahko režejo cepiči, potaknjenci ali ključi podlag za cepljenje, ki jih lahko vzdrževalec ali pridelovalec prijavi v uradno potrditev kot razmnoževalni material iste kategorije kot je kategorija matičnih trsov.
(2) Vzdrževalec ali pridelovalec, ki namerava tržiti razmnoževalni material, pridobljen od uradno potrjenih izvornih, baznih in certificiranih matičnih trsov, mora najpozneje 10 dni pred načrtovano rezjo le-to prijaviti organu za potrjevanje. V prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede poleg podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika še podatke o enoti pridelave, kjer so matični trsi, ter številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi matičnih trsov, od katerih namerava rezati, namen rezi ter količino cepičev, potaknjencev ali ključev podlag za cepljenje, ki jih namerava pridobiti. V prijavi zahteva tudi ustrezno število uradnih etiket za uradno označitev razmnoževalnega materiala ter navede predvideni datum pakiranja, način pakiranja ter vrsto in količino razmnoževalnega materiala v enoti pakiranja.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material iz prvega odstavka tega člena in zanj izda potrdilo o uradni potrditvi ter zahtevano število predpisanih uradnih etiket v skladu s 7. členom in prilogo 4 tega pravilnika, če s pregledom razmnoževalnega materiala ter na podlagi dokazil ugotovi, da:
– je potrdilo o uradni potrditvi matičnih trsov, od katerih je bil pridobljen razmnoževalni material, veljavno,
– je količina pridobljenega razmnoževalnega materiala ustrezna glede na stanje matičnih trsov, od katerih je bil razmnoževalni material pridobljen,
– razmnoževani material izpolnjuje zahteve iz priloge 2 tega pravilnika in je pakiran v skladu s prilogo 4 tega pravilnika,
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(4) Uradno potrjen razmnoževalni material iz prejšnjega odstavka označi z uradnimi etiketami organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 25. člena tega pravilnika.
24. člen
(potrditev korenjakov in ukoreninjenih trsnih cepljenk)
(1) Trsničar, ki prideluje certificirane korenjake ali certificirane ukoreninjene trsne cepljenke, vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev le-teh najpozneje do 30. maja. V prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o razmnoževalnem materialu (izvor, sorta cepičev oziroma tip podlage korenjakov, kategorija, količina) ter številko in datum zapisnika o pregledu zemljišč pred zasaditvijo trsnice.
(2) Organ za potrjevanje izvede v postopku uradne potrditve korenjakov in ukoreninjenih trsnih cepljenk:
– pregled evidenc in dokazil o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri cepljenju ali pridelavi korenjakov,
– pregled, ali je trsnica dejansko na zemljiščih, ki so bila pregledana v skladu z 20. členom tega pravilnika, in ali so glede postavitve in vzdrževanja nasada izpolnjeni pogoji iz 14. ali 15. člena ter iz priloge 1 tega pravilnika,
– pregled zapiskov o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v trsnici, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju,
– vizualni pregled rastlin med rastjo glede prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ter drugih škodljivih organizmov, navedenih v prvem odstavku 12. člena tega pravilnika,
– vizualni pregled rastlin v rasti glede možnih mutacij na podlagi fenotipskih značilnosti sorte,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala za testiranje v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A priloge 3 tega pravilnika.
(3) Pri pregledih iz prejšnjega odstavka preveri zlasti potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri cepljenju ali pridelavi korenjakov, primerja evidence iz prve alinee prejšnjega odstavka z dejanskim stanjem v trsnici, preveri morebitna prazna mesta v trsnici ter morebitne nove zasaditve. Če ugotovi prazna mesta oziroma nove zasaditve, ugotovi razloge zanje na podlagi evidenc, ki jih vodi dobavitelj. Pri pregledu oceni tudi splošno stanje in splošni videz razvoja rastlin, zlasti tistih delov rastlin, od katerih je odvisna kakovost korenjakov ali ukoreninjenih trsnih cepljenk.
(4) Organ za potrjevanje izvede preglede iz drugega odstavka tega člena najmanj dvakrat v rastni dobi. Pri zadnjem pregledu v trsnici oceni količino korenjakov ali ukoreninjenih trsnih sadik, ki so predmet uradne potrditve.
(5) Če namerava trsničar korenjake ali ukoreninjene trsne cepljenke tržiti, mora najpozneje 10 dni pred načrtovanim izkopom v trsnici sporočiti organu za potrjevanje predvideni datum izkopa skupaj s podatki o lokaciji trsnice in lokaciji skladišč, kjer se bodo korenjaki in ukoreninjene trsne cepljenke pripravili za trženje. Obenem lahko trsničar zahteva, da mu organ za potrjevanje izda ustrezno število uradnih etiket za uradno označitev certificiranih korenjakov ali certificiranih ukoreninjenih trsnih cepljenk. V tem primeru obvezno navede tudi predvideni datum pakiranja, način pakiranja ter količino korenjakov ali ukoreninjenih trsnih cepljenk v enoti pakiranja.
(6) Organ za potrjevanje uradno potrdi korenjake in ukoreninjene trsne cepljenke iz prejšnjega odstavka ter zanje izda potrdilo o uradni potrditvi in zahtevano število predpisanih uradnih etiket v skladu s 7. členom in prilogo 4 tega pravilnika, če ugotovi:
– na podlagi pregledov iz drugega odstavka tega člena, da so bile med rastjo izpolnjene zahteve iz priloge 1 tega pravilnika,
– da korenjaki in ukoreninjene trsne cepljenke izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 tega pravilnika in so pakirani v skladu s prilogo 4 tega pravilnika,
– da so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(7) Uradno potrjene korenjake in ukoreninjene trsne cepljenke iz petega odstavka tega člena označi z uradnimi etiketami organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 25. člena tega pravilnika.
25. člen
(označevanje pod uradnim nadzorom)
(1) Organ za potrjevanje lahko pod pogoji, določenimi v tem členu, dovoli, da pridelovalec ali trsničar sam uradno označi razmnoževalni material oziroma trsne cepljenke z uradnimi etiketami, ki jih je izdal organ za potrjevanje.
(2) Pridelovalec ali trsničar, ki mu organ za potrjevanje dovoli, da sam uradno označi razmnoževalni material ali trsne cepljenke, mora zagotoviti osebo, ki bo odgovorna za označevanje razmnoževalnega materiala ali trsnih cepljenk z uradnimi etiketami, neposredno organu za potrjevanje.
(3) Organ za potrjevanje izda pridelovalcu ali trsničarju dovoljenje iz prvega odstavka tega člena za eno leto. Dovoljenje se lahko podaljša, dokler pridelovalec ali trsničar izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika ter pogoje iz tega člena.
(4) Organ za potrjevanje zagotovi uradni nadzor nad označevanjem razmnoževalnega materiala oziroma trsnih cepljenk z uradnimi etiketami tako, da strokovni delavec organa za potrjevanje pri dobavitelju neposredno nadzira uradno označevanje, in sicer pri najmanj 5% serij ali partij, za katere je izdal uradne etikete v skladu s tem pravilnikom.
26. člen
(nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala)
(1) O prejetih prijavah za uradno potrditev iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika, mora organ za potrjevanje obvestiti upravo in pristojnega fitosanitarnega inšpektorja vsako leto najpozneje do 15. junija, da lahko fitosanitarni inšpektor izvede naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala. Organ za potrjevanje najpozneje do 30. novembra tekočega leta pošlje upravi poročilo o izvedenih postopkih potrditve in o količinah uradno potrjenega razmnoževalnega materiala trte po sortah in kategorijah.
(2) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor iz prejšnjega odstavka v obsegu, ki je glede na stopnjo tveganja za posamezni škodljivi organizem določena s programom nadzora in spremljanja škodljivih organizmov v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
IV. URADNI PREGLED STANDARDNEGA MATERIALA
27. člen
(potrditev matičnega vinograda za pridelavo standardnih cepičev)
(1) Matični vinograd ter standardne matične trse, namenjene za pridelavo standardnih cepičev, potrdi pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi prijave dobavitelja, ki jo ta vloži pri pristojnem fitosanitarnem inšpektorju do 30. aprila v letu, v katerem se začne v matičnem vinogradu izvajati pozitivna množična selekcija, v skladu s prilogo 6 tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: pozitivna množična selekcija), v okviru programa strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Dobavitelj mora prijavi, ki vsebuje podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o zemljišču, na katerem je matični vinograd (katastrska občina, parcelne številke in površina), ter podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri zasaditvi matičnega vinograda (sorta, kategorija, količina), priložiti:
– kopijo katastrskega načrta, z natančno označenim zemljiščem, na katerem je matični vinograd,
– dokazilo, da se v matičnem vinogradu izvaja pozitivna množična selekcija;
– izjavo, da na prijavljenem zemljišču najmanj 5 let pred posaditvijo matičnega vinograda ni rasla trta.
(3) Pristojni fitosanitarni inšpektor opravi v prvem letu po vložitvi prijave pregled varovalnega pasu ter vizualni pregled zdravstvenega stanja trsov v prijavljenem matičnem vinogradu na prisotnost škodljivih organizmov iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, zlasti na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, in sicer v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov ter za odvzem vzorcev rastlinskega materiala. Hkrati preveri ali dobavitelj izpolnjuje zahteve iz 3. člena tega pravilnika.
(4) Do pridobitve poročila o rezultatih pozitivne množične selekcije izvaja pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi vsakoletne prijave, ki jo dobavitelj vloži do 30. aprila, vizualni pregled zdravstvenega stanja trsov v prijavljenem matičnem vinogradu na prisotnost škodljivih organizmov iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, zlasti na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, ter v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov odvzame vzorce za testiranje. Preveri tudi, ali dobavitelj izvaja pozitivno množično selekcijo v skladu s selekcijsko nalogo, ki jo je odobril izvajalec programa strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, imenovan v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec programa).
(5) Pristojni fitosanitarni inšpektor potrdi matični vinograd in dovoli rez cepičev od matičnih trsov, odbranih v pozitivni množični selekciji, če s pregledi ter na podlagi dokazil ugotovi, da:
– na prijavljenem zemljišču najmanj 5 let pred posaditvijo matičnega vinograda ni rasla trta,
– je bilo s pregledi prijavljenega matičnega vinograda v rastni dobi najmanj dve leti zapored pred potrditvijo ugotovljeno, da je brez škodljivih organizmov iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika in da matični vinograd izpolnjuje zahteve za potrditev standardnega razmnoževalnega materiala iz priloge 1 tega pravilnika,
– je dobavitelj predložil pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju poročilo izvajalca programa pozitivne množične selekcije iz priloge 6 tega pravilnika, iz katerega je razvidno, da je matični vinograd sortno pristen in čist in da odbrani matični trsi izpolnjujejo dodatne zahteve za standardne matične trse v skladu s kriteriji, določenimi v prilogi 6 tega pravilnika,
– so odbrani matični trsi v matičnem vinogradu označeni v skladu s prilogo 6 tega pravilnika,
– je dobavitelj izpolnjeval obveznosti dobavitelja in izvrševal odrejene ukrepe pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, zlasti da je pravočasno odstranil iz matičnega vinograda trse, ki so kazali znake prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ter virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov,
– je dobavitelj na podlagi priporočil izvajalca programa pozitivne množične selekcije odstranil vse trse, ki jih je potrebno odstraniti v skladu z metodo pozitivne množične selekcije,
– delež trsov, odstranjenih iz matičnega vinograda zaradi neustreznega zdravstvenega stanja, ne presega deleža določenega za standardni razmnoževalni material v prilogi 1 tega pravilnika.
(6) Uradna potrditev matičnega vinograda velja dokler so izpolnjeni pogoji in zahteve, predpisane za standardni matični nasad v prilogi 1 tega pravilnika.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa mora pristojni fitosanitarni inšpektor vsako leto odobriti rez cepičev od odbranih matičnih trsov v potrjenem matičnem vinogradu. Fitosanitarni inšpektor odobri rez cepičev, če s pregledi, vzorčenji in testiranji v skladu s četrtim odstavkom tega člena ugotovi, da so pogoji iz priloge 1 za standardni razmnoževalni material še vedno izpolnjeni. Fitosanitarni inšpektor izvede preglede, vzorčenja in testiranja na podlagi prijave, ki jo dobavitelj vloži do 30. aprila tekočega leta in v kateri navede poleg podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika vsaj še številko in datum potrdila o potrditvi matičnega vinograda ali zadnje odločbe o dovolitvi rezi.
28. člen
(uradni pregled standardnih cepičev)
(1) Cepiči, namenjeni za pridelavo standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk, se lahko režejo izključno od uradno pregledanih in potrjenih standardnih matičnih trsov v uradno potrjenem matičnem vinogradu, za katere je v skladu s prejšnjim členom pristojni fitosanitarni inšpektor dovolil rez.
(2) Dobavitelj, ki namerava tržiti cepiče iz prejšnjega odstavka, mora najpozneje 10 dni pred načrtovano rezjo le-to prijaviti pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju. V prijavi navede poleg podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika še podatke o enoti pridelave, kjer so potrjeni standardni matični trsi, ter številko in datum zadnje odločbe o dovolitvi rezi ter količino cepičev, ki jih namerava pridobiti. V prijavi navede tudi število uradnih etiket, ki bodo izdane za označitev standardnih cepičev ter navede predvideni datum pakiranja in označevanja, način pakiranja ter vrsto in količino cepičev v enoti pakiranja. Prijavi, ki jo vloži pred prvo rezjo po potrditvi matičnega vinograda, priloži vzorec uradne etikete, s katero namerava označiti standardne cepiče.
(3) Pristojni fitosanitarni inšpektor najpozneje 5 dni pred datumom, ki je naveden v prijavi kot predvideni datum pakiranja, dovoli dobavitelju, da izda uradne etikete, če na podlagi podatkov iz prijave, na podlagi zapisnikov o uradnih pregledih in potrdil o potrditvi matičnega vinograda ter na podlagi vzorca uradne etikete, ki je prijavi priložen, ugotovi, da:
– so bili matični vinograd in odbrani matični trsi potrjeni oziroma je bila dovoljena rez cepičev v skladu s prejšnjim členom,
– količina cepičev, ki jih dobavitelj namerava pridobiti, spakirati in označiti z uradnimi etiketami, ustreza stanju v matičnem vinogradu, ugotovljenemu med uradnimi pregledi,
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov, in
– je vzorec etikete, ki je priložen prijavi, v skladu z določbami 7. člena in priloge 5 tega pravilnika.
(4) Pristojni fitosanitarni inšpektor izvede na podlagi prijave iz drugega odstavka tega člena pregled pri dobavitelju najmanj enkrat v času pakiranja in označevanja cepičev.
(5) Pri pregledu preveri, če cepiči izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 tega pravilnika, če so pakirani v skladu s prilogo 4 tega pravilnika in če so označeni na način, ki je določen s tem pravilnikom.
29. člen
(uradni pregled standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk kategorije standard)
(1) Standardne ukoreninjene trsne cepljenke se prideluje v trsnicah izključno iz uradno pregledanih standardnih cepičev iz prejšnjega člena, cepljenih na uradno potrjene certificirane podlage.
(2) Trsnice za pridelavo standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk ne smejo biti v vinogradu, matičnem vinogradu ali nasadu matičnih trsov ali v njihovi neposredni bližini. Razdalja med njimi mora biti najmanj 5 m. Na zemljišču najmanj 4 leta pred sajenjem niso rasle rastline rodu Vitis.
(3) Posamezne sorte morajo biti v trsnici ločene, in sicer vsaka v svoji vrsti, če pa to ni mogoče, mora biti med posameznima sortama v vrsti najmanj 1-metrski presledek. Vsaka sorta mora biti jasno označena z imenom.
(4) Pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi prijave letne pridelave, ki jo trsničar vloži vsako leto najpozneje do 30. maja, opravi najmanj dvakrat v vegetacijski dobi pregled rastlin v trsnici na prisotnost škodljivih organizmov iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, zlasti na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, ter v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov odvzame vzorce za testiranje. Če rastline kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih ter virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, ali če niso sortno pristne, odredi odstranitev iz trsnice.
(5) Pristojni fitosanitarni inšpektor pri pregledih iz prejšnjega odstavka oceni količino ukoreninjenih trsnih cepljenk v trsnici ter pregleda:
– evidence in dokazila o razmnoževalnem materialu, uporabljenega pri cepljenju,
– zapiske o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v trsnici, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju,
– ali so izpolnjene ostale zahteve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in iz priloge 1 tega pravilnika.
(6) Če namerava trsničar tržiti standardne ukoreninjene trsne cepljenke, mora najpozneje 10 dni pred načrtovanim izkopom v trsnici, sporočiti pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju predvideni datum izkopa, podatke o lokaciji trsnice in lokaciji skladišč, kjer se bodo pripravile za trženje, ter podatke o predvidenem datumu pakiranja, načinu pakiranja ter količini standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk v enoti pakiranja. Obenem predloži vzorec uradne etikete, s katero namerava označiti standardne ukoreninjene trsne cepljenke.
(7) Pristojni fitosanitarni inšpektor najpozneje 5 dni pred datumom, ki ga je trsničar sporočil kot predvideni datum pakiranja, dovoli trsničarju, da izda uradne etikete, če na podlagi podatkov iz prijave, na podlagi zapisnikov o uradnih pregledih v trsnici ter na podlagi vzorca uradne etikete, ki je prijavi priložena, ugotovi, da:
– so bile ukoreninjene trsne cepljenke pridelane iz uradno pregledanih standardnih cepičev, cepljenih na uradno potrjene certificirane podlage,
– količina ukoreninjenih trsnih cepljenk, ki jih trsničar namerava spakirati in označiti z uradnimi etiketami, ustreza stanju v trsnici, ugotovljenemu med uradnimi pregledi,
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov (direktiva Komisije 92/105/EGS), in
– je vzorec etikete, ki je priložen prijavi, v skladu z določbami 7. člena in priloge 5 tega pravilnika.
(8) Pristojni fitosanitarni inšpektor izvede na podlagi prijave iz drugega odstavka tega člena pregled pri trsničarju najmanj enkrat v času pakiranja in označevanja ukoreninjenih trsnih cepljenk.
(9) Pri pregledu preveri, če ukoreninjene trsne cepljenke izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 tega pravilnika, če so pakirane v skladu s prilogo 4 tega pravilnika in če so označene na način določen v tem pravilniku.
V. RAZMNOŽEVALNI MATERIAL, PRIDELAN V DRUGI DRŽAVI
30. člen
(1) Kot bazni matični trsi ali cetrificirani matični trsi se lahko v Republiki Sloveniji uradno potrdijo matični trsi, pridobljeni od razmnoževalnega materiala, ki je bil pridelan in uradno potrjen v drugi državi članici Evropske skupnosti v kategorijo izvorni razmnoževalni material ali bazni razmnoževalni material v skladu s certifikacijsko shemo, določeno s predpisi te države in v skladu z direktivo Sveta 68/193/EGS, če je organ za potrjevanje na podlagi uradnih pregledov in testiranj ugotovil, da so za uradno potrditev izpolnjeni pogoji in zahteve iz šestega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(2) V Republiki Sloveniji se lahko kot standardne trsne cepljenke označijo trsne cepljenke, pridelane iz razmnoževalnega materiala, ki je bil v drugi državi članici Evropske skupnosti pridelan in uradno pregledan ter označen kot standardni material v skladu z direktivo Sveta 68/193/EGS, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.
(3) Razmnoževalni material, ki je bil pridobljen neposredno od uradno potrjenih baznih matičnih trsov v Republiki Sloveniji, in pridelan v drugi državi članici Evropske skupnosti, se lahko uradno potrdi v Republiki Sloveniji, če je:
– organ druge države članice Evropske skupnosti, pristojen za uradno potrditev, na podlagi uradnih pregledov med rastjo zanj ugotovil, da izpolnjuje zahteve iz priloge 1 tega pravilnika, in
– organ za potrjevanje z uradnim pregledom ugotovil, da so izpolnjene zahteve iz prilog 2 in 4 tega pravilnika.
31. člen
(evidenca uvoženega razmnoževalnega materiala)
(1) Uprava vodi evidenco uvoženega razmnoževalnega materiala na podlagi podatkov iz kopije odločbe, s katero fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz razmnoževalnega materiala v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin. V evidenci vodi uprava za vsako uvoženo partijo ali serijo razmnoževalnega materiala podatke o:
– vrsti (botanično ime),
– sorti oziroma klonu, pri ukoreninjenih trsnih cepljenkah se ta podatek navede za podlago in za cepič,
– kategoriji,
– vrsti razmnoževalnega materiala, kot je navedena v 4. točki 2. člena tega pravilnika,
– državi pridelave semena in uradnem nadzornem organu,
– državi izvoznici, če ni ista kot država pridelave,
– uvozniku,
– količini razmnoževalnega materiala.
(2) Uprava podatke iz prejšnjega odstavka posreduje državam članicam Evropske skupnosti in Komisiji Evropske skupnosti.
III. PREHODNE DOLOČBE
32. člen
(trženje standardnega razmnoževalnega materiala, ki je namenjen za uporabo kot podlaga)
Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena tega pravilnika se lahko trsni razmnoževalni material, ki je namenjen za uporabo kot podlaga, trži do 1. januarja 2005 tudi kot standardni material, če izhaja iz matičnih trsov, ki so bili posajeni pred 30. aprilom leta 2002 in so bili v letu 2002 in 2003 pregledani v skladu s pravilnikom o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74), s pravilnikom o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87 – popr.), v letu 2003 pa tudi v skladu s pravilnikom o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 93/01 in 117/02).
33. člen
(uradna potrditev matičnih trsov in matičnih vinogradov, zasajenih pred uveljavitvijo tega pravilnika)
(1) Matični trsi, ki so bili do uveljavitve tega pravilnika potrjeni kot matične rastline v skladu s predpisi iz 34. člena tega pravilnika, se lahko uradno potrdijo kot matični trsi ustrezne kategorije v skladu s tem pravilnikom, če:
– so bili uradno pregledani in potrjeni v skladu s pravilnikom o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74), s pravilnikom o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87-popr.), v letu 2003 pa tudi v skladu s pravilnikom o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 93/01 in 117/02),
– je preglede opravila pooblaščena organizacija, navedena v pregledu organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (Uradni list SRS, št. 24/75),
– je iz potrdil in spričeval, ki jih je pooblaščena organizacija iz prejšnje alinee izdala v skladu s predpisi iz prve alinee tega odstavka razvidno, da so glede zdravstvenega stanja ter sortne pristnosti in čistosti izpolnjevali zahteve iz predpisov, navedenih v prejšnji alinei,
– se matični trsi, odvisno od kategorije, vzdržujejo v pogojih iz 13., 14., ali 15. člena tega pravilnika ali v matičnem vinogradu, ki izpolnjuje pogoje iz prve, druge in tretje alinee petega odstavka 27. člena tega pravilnika, in
– so, glede na kategorijo, izpolnjeni tudi pogoji in zahteve iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
(2) Kot izvorni matični trsi se lahko uradno potrdijo obstoječe matične rastline, ki izpolnjujejo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka tudi naslednje pogoje:
– da je bil material, ki je bil uporabljen za vzgojo izvornih matičnih trsov, pridobljen v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika v selekcijsko-trsničarskih središčih v skladu z večletnim programom dela selekcijsko-trsničarskih središč, ki ga je potrdilo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije kot pooblaščene organizacije za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo oziroma za izvajanje obveznih zdravstvenih pregledov posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin,
– da so bila izvedena testiranja rastlin kandidatk in matičnih trsov najmanj na tiste viruse in virusom podobne škodljive organizme iz točke A priloge 3 tega pravilnika, za katere je predvideno ponovno testiranje izvornih matičnih trsov, in so bili rezultati testov negativni.
(3) Kot bazni in certificirani matični trsi se lahko uradno potrdijo obstoječe matične rastline, ki izpolnjujejo poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena tudi naslednje pogoje:
– da so bile pridelane pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije iz vegetativno razmnoženega potomstva izvornih matičnih trsov iz prejšnjega odstavka, ali iz razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika,
– da so bila izvedena testiranja matičnih rastlin vsaj na tiste viruse in virusom podobne škodljive organizme iz točke A priloge 3 tega pravilnika, na katere je predvideno ponovno testiranje baznih matičnih trsov ali certificiranih matičnih trsov, in so bili rezultati testov negativni.
(4) Kot standardni matični trsi se potrdijo obstoječe matične rastline, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena in se vzdržujejo v matičnem vinogradu, ki izpolnjuje zahteve za standardni material iz priloge 1 tega pravilnika.
(5) Dobavitelj vloži najpozneje v roku 1 meseca od uveljavitve tega pravilnika:
– za uradno potrditev izvornih, osnovnih ali certificiranih matičnih trsov: prijavo iz prvega odstavka 18. člena ali iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika pri organu za potrjevanje,
– za uradno potrditev standardnih matičnih trsov: prijavo iz drugega odstavka 27. člena tega pravilnika pri pristojnem fitosanitarnem inšpektorju.
(6) Prijavi iz prejšnjega odstavka mora predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena ter iz drugega, tretjega ali iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Organ za potrjevanje preveri izpolnjevanje zahtev iz tega člena na podlagi dokazil najpozneje v roku 30 dni od prejema prijave. Če še niso bila opravljena vsa testiranja, predpisana za posamezno kategorijo s tem pravilnikom, opravi pred potrditvijo pregled matičnih trsov in matičnih vinogradov in pri tem odvzame vzorce zemlje in rastlin za testiranje na prisotnost škodljivih organizmov iz točke A in B priloge 3 tega pravilnika.
(8) Stroške uradne potrditve v skladu s tem členom nosi dobavitelj.
(9) Matične rastline, ki se uradno potrdijo kot certificirani matični trsi v skladu z določbami tega člena, se lahko ne glede na deveti odstavek 21. člena tega pravilnika, uradno potrjujejo največ 15 let od prve potrditve kot certificirani matični trsi po tem pravilniku.
34. člen
(predpisi, ki se prenehajo uporabljati oziroma prenehajo veljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za vinsko trto prenehajo uporabljati:
– pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86),
– pravilnik o kakovostnih normah, pakiranju, plombiranju in deklariranju sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 45/75 in 26/79),
– odločba o organizacijah združenega dela, ki izdajajo certifikate o kakovosti izvoznega sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 67/80 in 62/81).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika za vinsko trto preneha veljati:
– pravilnik o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74),
– pregled organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (Uradni list SRS, št. 24/75).
35. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-08-150/2004
Ljubljana, dne 24. marca 2004.
EVA 2000-2311-0048
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 68/193/EGS in vse nadaljnje spremembe
PRILOGA 1: Pogoji in zahteve, ki se nanašajo na rastline v matičnih nasadih in
trsnicah med rastjo
I. Splošni pogoji in zahteve
1. Rastline v matičnih nasadih in trsnicah (v nadaljnjem besedilu: rastline)
morajo biti sortno pristne in sortno čiste.
2. Oskrba matičnih nasadov in trsnic in razvojni stadiji rastlin morajo biti
takšni, da je mogoče izvesti predpisano preverjanje sortne pristnosti in čistosti.
3. Zemljišča za postavitev matičnih nasadov in trsnic, namenjenih vzgoji
baznega ali certificiranega trsnega razmnoževalnega materiala, ne smejo biti
okužena s škodljivimi organizmi ali njihovimi prenašalci, zlasti z ogorčicami, ki
prenašajo povzročitelje virusnih bolezni trte.
4. Prisotnost škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost trsnega
razmnoževalnega materiala, mora biti na najnižji možni ravni.
5. Iz rastlin, namenjenih pridelavi baznega trsnega razmnoževalnega materiala,
morajo biti izločene škodljive virusne bolezni, zlasti 'grapevine fanleaf’ (GFLV)
in 'grapevine leaf roll’ (GVA, GLRaV-1, GLRaV-3). Rastline, namenjene pridelavi
drugih kategorij trsnega razmnoževalnega materiala, je treba vzdrževati ločeno od
rastlin z vidnimi znaki škodljivih virusnih bolezni vinske trte.
6. Izpad, ki je posledica odstranitve zaradi prisotnosti škodljivih
organizmov, ne sme presegati:
– 5% v matičnih nasadih, namenjenih pridelavi certificiranega trsnega
razmnoževalnega materiala; in
– 10% v matičnih nasadih, namenjenih pridelavi standardnega trsnega
razmnoževalnega materiala.
Če je izpad posledica drugih dejavnikov in ne zdravstvenega stanja rastlin,
ter odstotek izpada presega zgoraj navedene odstotke, je treba razloge za izpad
navesti v evidencah in zapisnikih.
7. Vsako leto je treba opraviti najmanj en pregled rastlin med rastjo. Drugi
pregled se opravi, če obstaja dvom glede izpolnjevanja predpisanih zahtev.
II. Posebni pogoji in zahteve
1. Trsnice ne smejo biti v vinogradih, namenjenih pridelavi grozdja, ali v
njihovi neposredni bližini.
2. Trsni razmnoževalni material (deli trsov) za pridelavo korenjakov in
ukoreninjenih trsnih cepljenk se pridobiva izključno v matičnih nasadih, ki so
bili pregledani in potrjeni.
PRILOGA 2: Zahteve, ki se nanašajo na trsni razmnoževalni material
I. Splošne zahteve
1. Trsni razmnoževalni material mora biti sortno pristen in sortno čist; pri
trženju standardnega sadilnega materiala je dovoljeno 1% odstopanje.
2. Najmanjša tehnična čistota: 96%.
Kot tehnična nečistota se šteje razmnoževalni material, ki je:
(a) popolnoma ali delno izsušen, tudi če je bil po izsušitvi namočen v vodi;
(b) poškodovan, skrivljen (zvit) ali ranjen, zlasti če je poškodovan zaradi
toče ali pozebe ali če je zmečkan ali polomljen.
3. Prisotnost škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega
materiala, mora biti na najnižji možni ravni.
II. Posebne zahteve
Ukoreninjene cepljenke:
Ukoreninjene cepljenke, pri katerih je bil bazni material cepljen na bazni
material ali na certificiran material, se uvrstijo v kategorijo bazni material.
Ukoreninjene cepljenke, pri katerih je bil certificiran material cepljen na bazni
ali na certificiran material, se uvrstijo v kategorijo certificiran material. Vse
ostale kombinacije se uvrstijo v kategorijo standardni material.
Deli trte:
Les rozg mora biti ustrezno dozorel in mora imeti za sorto normalno razmerje
med lesom in strženom.
III. Sortiranje po dimenzijah
1. Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči
1.1. Premer (izmeri se na najširši točki prereza):
1.1.1. ključev podlag za cepljenje in cepičev:
a) premer zgoraj:
– 6 do12 mm pri Vitis rupestris in njenih križancih z Vitis vinifera,
– 6,5 do 12 mm pri vseh drugih vrstah in sortah trte;
delež rozg, katerih premer je manjši od 7 mm v primeru Vitis rupestris in
njenih križancev z Vitis vinifera in manjši od 7,5 mm v primeru drugih vrst in
sort trte, v partiji ne sme presegati 25%;
b) največji premer na spodnjem prerezu: 14 mm, razen pri cepičih za cepljenje
na podlago in situ; rez mora biti najmanj 2 cm pod najnižjim očesom rozge.
1.1.2. potaknjencev: najmanjši premer zgoraj: 3,5 mm.
1.2. Dolžina:
1.2.1. ključev podlag za cepljenje od najnižjega dela najnižje ležečega nodija
do vključno najvišje ležečega internodija mora meriti najmanj 1,05 m;
1.2.2. potaknjencev od najnižjega dela najnižje ležečega nodija do vključno
najvišje ležečega internodija mora meriti najmanj 55 cm, v primeru Vitis vinifera
pa najmanj 30 cm;
1.2.3. cepičev:
a) s petimi uporabnimi očesi mora biti, merjeno od najnižjega dela spodnjega
nodija do vključno najvišjega internodija, najmanj 50 cm,
b) z enim uporabnim očesom mora biti najmanj 6,5 cm; rez mora biti narejena
najmanj 1,5 cm nad in najmanj 5 cm pod očesom.
Dolžina se meri vedno od najnižje točke spodnjega nodija, zgornji internodij
pa mora ostati nepoškodovan.
2. Korenjaki (ukoreninjeni potaknjenci):
2.1. Premer, izmerjen na najširšem delu sredine internodija pod zgornjim
poganjkom (mladiko) korenjaka, ne sme meriti manj kot 5 mm.
2.2. Dolžina med najnižjim mestom na katerem izraščajo korenine in osnovo
zgornjega poganjka, ne sme biti:
a) manjša kot 30 cm pri korenjakih podlag in
b) manjša kot 22 cm pri vseh ostalih ukoreninjenih potaknjencih.
2.3. Korenine: vsak korenjak mora imeti najmanj tri dobro razvite in po obodu
pete pravilno razporejene korenine. Izjema je sorta podlage 420 A, ki ima lahko le
dve dobro razviti korenini, če izraščata vsaka na nasprotni strani pete korenjaka.
3. Ukoreninjene cepljenke
3.1. Deblo cepljenke mora v dolžino meriti najmanj 20 cm.
3.2. Korenine: vsaka cepljenka mora imeti najmanj tri dobro razvite in
pravilno razporejene korenine. Izjema so cepljenke na podlagi 420 A, ki imajo
lahko le dve dobro razviti korenini, če izraščata vsaka na nasprotni strani pete
podlage.
3.3. Spojno mesto: mora biti pri vsaki cepljenki pravilno, popolno in trdno
zaraščeno.
PRILOGA 6: Metoda pozitivne množične selekcije
1. Splošno
Metoda pozitivne množične selekcije se uporablja pri odbiri rastlin kandidatk
za matične trse ali pri odbiri matičnih trsov kategorije standard v rodnih
vinogradih. Odbira matičnih trsov kategorije standard se lahko izvede v rodnih
vinogradih, posajenih s certificiranimi trsnimi cepljenkami ali s standardnimi
trsnimi cepljenkami.
Odbiro rastlin kandidatk lahko izvaja le vzdrževalec sorte, ki je kot tak
vpisan v veljavni sortni listi trte. Poleg vzdrževalca sorte lahko pozitivno
množično selekcijo v vinogradništvu z namenom odbire matičnih trsov kategorije
standard izvaja dobavitelj, ki je strokovno usposobljen ali zagotovi strokovno
usposobljeno osebo (v nadaljnjem besedilu: selekcionist), ki ima najmanj višjo
kmetijsko izobrazbo vinogradniške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v
vinogradništvu ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo kmetijske smeri in najmanj
10 let delovnih izkušenj v trsničarstvu. Dobavitelj, ki izvaja pozitivno selekcijo
v vinogradništvu, mora biti vpisan v register dobaviteljev.
2. Izbira vinograda
Za izvajanje pozitivne množične selekcije se izberejo vinogradi, ki ležijo na
legah, primernih za sorto, s katero so posajeni. Izbrani vinogradi morajo
ustrezati splošnim pogojem za pridelavo standardnega trsnega razmnoževalnega
materiala, določenim v prilogi 1 tega pravilnika. Izbrani vinograd mora biti
sortno čist, pri čemer se tolerira 1% odstopanje. Višji delež tujih sort je
dovoljen le, če gre za vinograd, posajen s staro sorto v izumiranju. V selekcijo
se ne vključijo vinogradi, v katerih so bili pri vizualnem pregledu in na podlagi
testiranj ugotovljeni škodljivi organizmi kot so koreninski rak (Agrobacterium
tumefaciens) in fitoplazme, ki povzročajo trsne rumenice. Vzdrževalec ali
selekcionist vodi zapisnik o izbiri vinograda. Zapisnik je podlaga za pridobitev
selekcijske knjige.
Za izvajanje pozitivne množične selekcije se lahko izberejo vinogradi z
najmanj 1000 sadilnimi mesti za posamezno vinsko sorto, razen če gre za vinograd,
posajen s staro sorto v izumiranju, ki se goji v manjšem obsegu, ali če večjih, za
selekcijo primernih nasadov, ni na voljo.
3. Selekcijska doba
Pozitivna množična selekcija se izvaja 5 let, in sicer od zaključene četrte
rastne dobe dalje. V določenih primerih, ko ni mogoče zagotoviti dovolj
kakovostnih cepičev ustrezne sorte, se lahko na podlagi začasnega poročila
izvajalca programa predčasno dovoli rez cepičev že po zaključeni 3-letni pozitivni
množični selekciji. Začasno poročilo, ki je podlaga za dovolitev predčasne rezi
cepičev pripravi izvajalec programa na podlagi selekcijske dokumentacije
(izpolnjena selekcijska knjiga in začasni zaključni karton) in ugotovljene
zdravstvene ustreznosti matičnih trsov. Selekcijska doba se zaradi elementarnih
nezgod ustrezno podaljša.
4. Selekcijska naloga
Izvajalec programa strokovnih nalog, imenovan v skladu s predpisom, ki ureja
kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec programa) skupaj s selekcionistom
določi, na katere pozitivne lastnosti bo posamezna vinska sorta selekcionirana. Na
podlagi tega si selekcionist zastavi selekcijsko nalogo, ki jo vpiše v selekcijsko
knjigo. Selekcijska knjiga se vodi za vsako sorto posebej. V selekcijski nalogi se
posebno pozornost posveti slabim lastnostim sorte (npr. osipanje, izmenična
rodnost, nagnjenje k preroditvi, neenakomerno dozorevanje in barvanje jagod,
občutljivost za bolezni, občutljivost na stresne razmere, itn.), ki so posledica
genetskih značilnosti sorte. Pri izvajanju pozitivne množične selekcije
selekcionist posebej pazi na morebitne različke (tipe) določene sorte, ki so lahko
podlaga za nadaljevalno (klonsko) selekcijo. Te v knjigi posebej označi in nanje
opozori izvajalca programa.
Trsi, ki so vključeni v pozitivno množično selekcijo, morajo biti vizualno
pregledani najmanj 2-krat letno. Prvi pregled se opravi v juniju (predvsem bolezni
iz kompleksa kužne izrojenosti vinske trte), drugi pa neposredno pred trgatvijo
(fenotipske lastnosti trsa, bolezni iz kompleksa predčasnega zvijanja in rdečenja
listov vinske trte, trsne rumenice).
Preglede v vinogradu izvaja selekcionist skupaj z vinogradnikom, ki je
usposobljen za selekcijo in vpisuje podatke v selekcijsko knjigo.
Trse, pri katerih so bila opažena vizualna znamenja bakterijskih, virusnih ali
virozam podobnih bolezni, vinogradnik odstrani iz vinograda pod nadzorom
selekcionista.
5. Selekcijska knjiga
Za evidenco o pozitivni množični selekciji matičnih trsov se vodijo
selekcijske knjige s selekcijskimi obrazci, v katere se vpisujejo vsakoletne
ocene, po končani selekciji pa končne ocene. V dobi ocenjevanja vpišemo v
selekcijsko knjigo naslednje podatke:
– ime in naslov dobavitelja, ki izvaja pozitivno množično selekcijo;
– ime in naslov selekcionista (če selekcije ne opravlja dobavitelj sam);
– o vinogradu: parcelne številke zemljišč, na katerih leži, in skupna površina
(v ha), letu sajenja, sorti, poreklu sadilnega materiala in letu začetka
selekcije;
– načrt vinograda: število trsov, oznake sadilnih mest;
– selekcijsko nalogo za sorto in merila za ocenjevanje;
– vsakoletne ocene za posamezne trse;
– vsakoletne pripombe in opažanja;
– po končani selekciji pa zaključne podatke o opravljeni selekciji.
6. Merila za odbiro trsov
1) Ocene in druge oznake v selekcijski knjigi:
0 ali – = (neustrezno) negativno ocenjen trs
3 ali + = (dober) pozitivno ocenjen trs
4 = (prav dober) pozitivno ocenjen trs
5 = (odličen) pozitivno ocenjen trs
5e = (elitni, klonski kandidat) pozitivno ocenjen trs
V = viroza, bolezenska znamenja
Pm = prazno mesto
Tt = tuja trta
Mt = mlada trta
I = steber, soha (orientacija)
Z oznako 'V' rdeče barve se v selekcijski knjigi označi trs, pri katerem so
bila opažena vizualna znamenja bakterijskih, virusnih ali virozam podobnih bolezni
vinske trte. Pri oznaki 'V' se lahko vpisuje dodatne označbe za vrsto bolezni
(npr. TR-trsna rumenica; AB–agrobakterije; M–mozaik; itn.). Vsi uporabljeni
dodatni znaki se z razlago vpišejo v selekcijsko knjigo, v rubriko 'opombe'.
Oceno '0' ali oznako ' – ' (neustrezno), se označi trs z izraženimi
negativnimi lastnostmi za sorto (npr. osipanje, neenakomerno dozorevanje,
neustrezen tip grozda, itn.), ali trs z vidnimi znamenji virusnih in virozam
podobnih bolezni.
Oceno '3' (dobro), dobi pri pozitivni množični selekciji trs primerne
rodnosti, brez očitnih negativnih lastnosti, grozdje je lepo razvito in enakomerno
dozoreva. Rodnost in bujnost sta v značilnem razmerju za sorto.
Oceno '4' (prav dobro) dobi pri pozitivni množični selekciji trs primerne
rodnosti in bujnosti, brez negativnih lastnosti, grozdje je lepo razvito, jagode
so izenačene v debelini, les in grozdje enakomerno in dobro dozorevata, poudarjena
je rodnost na osnovi mladik.
Oceno '5' (odlično), dobi pri pozitivni množični selekciji trs z nadpovprečno
izraženimi lastnostmi sorte, ki se zlasti odlikuje po obliki in velikosti grozda
in jagod, po zgodnejšem in enakomernejšem dozorevanju grozdja in lesa, poudarjeno
rodnostjo na osnovi mladik, optimalno bujnostjo, izraženo odpornostjo na bolezni
(npr. grozdno gnilobo) ali na stresne razmere (npr. pozeba, suša). Trs, ki s kako
od naštetih lastnosti posebej in redno odstopa v pozitivno smer dobi oznako '5e',
kar ga uvršča med kandidate za nadaljevalno (klonsko) selekcijo. Morebitne brstne
mutacije se posebej označijo, tak trs pa se nato posebej in večkrat na leto
pregleda. Omenjene lastnosti morajo trsi doseči v izenačenih rastnih razmerah
(glede rastišča, obremenitve, gostote sajenja, gnojenja, itn.).
Vsakoletne ocene morajo biti sproti vpisane v selekcijski knjigi, zaključne
ocene pa še posebej na preglednem listu o zaključeni množični selekciji, ki je
sestavni del selekcijske knjige. Po zaključeni 5-letni pozitivni množični
selekciji se priporoča, da se odbrani matični trsi označijo tudi v vinogradu, in
sicer s pločevinasto značko velikosti 4 x 4 cm, na vidnem in obstojnem mestu.
7. Potrjevanje matičnih trsov
Pri petletni pozitivni množični selekciji se ocene, ki jih trs dobi v vseh
letih selekcije seštejejo. Trsi, ki dobijo več kot eno negativno oceno, niso
primerni za nadaljnje razmnoževanje in se ne potrdijo kot matični trsi. Če je bila
zaradi specifičnih razmer odobrena predčasna rez cepičev, mora doseči skupna ocena
najmanj 10 točk (seštevek ocen treh let), oziroma najmanj 12 točk (seštevek 4
let). Po zaključeni 5-letni pozitivni selekciji, potrdi uradni organ za
potrjevanje kot matične le tiste trse, ki so dosegli vsoto ocen najmanj 12 točk.
Število odstranjenih trsov mora biti v mejah, določenih za standardni
razmnoževalni material v prilogi 1 tega pravilnika.
Po zaključeni množični selekciji, selekcionist prepiše sadilna mesta (št.
vrste/št. trsa v vrsti) bodočih matičnih trsov posameznega matičnega vinograda, iz
selekcijske knjige na 'Pregledni list o zaključeni selekciji', ki je sestavni del
selekcijske knjige, vanj pa vnese tudi vse ostale zahtevane podatke o matičnem
vinogradu. Selekcionist sestavi tudi zaključno 'Poročilo o rezultatih pozitivne
množične selekcije', ki je prav tako sestavni del selekcijske knjige.
Dobavitelj hrani urejeno dokumentacijo o opravljeni selekciji za posamezni
matični vinograd (selekcijska knjiga, pregledni list, poročilo o rezultatih
pozitivne množične selekcije) ves čas, ko se v matičnem vinogradu režejo cepiči in
še najmanj dve leti potem, ko matični vinograd ne izpolnjuje več pogojev za
pridobivanje standardnih cepičev. Dokumentacija o opravljeni selekciji je podlaga
za uradno potrditev matičnega vinograda in odbranih matičnih trsov in jo mora
dobavitelj predložiti pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju, ki izvaja uradne
preglede matičnih vinogradov in dovoljuje rez cepičev.
