Na podlagi tretjega odstavka 3. člena, osmega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena in drugega odstavka 26. člena zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– kategorije razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, ter za posamezno kategorijo razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin zahteve za pridelavo in trženje;
– način vodenja seznama sort sadnih rastlin, ki ga vodi dobavitelj;
– postopek uradnega nadzora nad dobaviteljem in razmnoževalnim materialom in sadikami sadnih rastlin;
– certifikacijsko shemo za razmnoževalni material in sadike določenih vrst sadnih rastlin ter postopek in zahteve za njihovo uradno potrditev;
– vsebino, roke in način vlaganja letne prijave pridelave razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin;
– vsebino, roke in način vlaganja prijave razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin v uradno potrditev;
– vsebino etikete in potrdila, ki jih izda dobavitelj;
– vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin.

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za razmnoževalni material sadnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material) in za sadike sadnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: sadike), namenjene za pridelavo sadja v Skupnosti.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za razmnoževalni material in sadike sadnih rastlin rodov ali vrst iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in križancev teh rodov ali vrst.
(3) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za podlage oziroma dele rastlin drugih rodov ali vrst rastlin in njihovih križancev, če so ali če bodo cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka.

(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za razmnoževalni material in sadike, ki so namenjeni:
– izvozu, če so primerno označeni in ločeni od ostalega razmnoževalnega materiala in sadik;
– za preizkušanje, v znanstvene namene ali za selekcijo;
– za uporabo v okviru ukrepov za ohranjanje genske raznovrstnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo razmnoževalni material in sadike glede zdravstvenega varstva rastlin izpolnjevati zahteve, določene v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (direktiva Sveta 2000/29/ES).

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. 'razmnoževalni material' so semena, cele rastline ali deli rastlin, vključno s podlagami, ki so namenjeni za nadaljnje razmnoževanje ali za pridelavo sadnih rastlin;
2. 'sadike' so sadne rastline, ki so po trženju namenjene za sajenje ali presajanje;
3. 'kategorije razmnoževalnega materiala in sadik' so CAC (Conformitas Agraria Communitatis) material, izvorni material, osnovni material in certificiran material;
4. 'CAC material' so razmnoževalni material in sadike, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s tem pravilnikom za kategorijo CAC material;
5. 'izvorni material' je razmnoževalni material:
– ki je bil pridobljen po splošno uveljavljenih postopkih z namenom vzdrževanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi osnovnega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za izvorni material, določene s tem pravilnikom in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz prejšnje alinee;
6. 'osnovni material' je razmnoževalni material:
– ki je bil na vegetativen način pridelan neposredno ali v znanem številu stopenj iz izvornega materiala, po splošno uveljavljenih postopkih z namenom ohranjanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi certificiranega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za osnovni material, določene s tem pravilnikom in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz prejšnje alinee;
7. 'certificiran material' so razmnoževalni material in sadike:
– ki so bili na vegetativen način pridelani neposredno ali v znanem številu stopenj iz osnovnega materiala,
– ki izpolnjujejo zahteve za certificiran material, določene s tem pravilnikom in
– za katere je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alinee;
8. 'karantenski škodljivi organizmi' so organizmi, katerih vnos in širjenje sta prepovedana in so določeni s predpisi, ki urejajo postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (direktiva Sveta 2000/29/ES);
9. 'brezvirusni material' (v nadaljnjem besedilu: 'b.v.' material) je material, za katerega je bilo na podlagi uradnih testiranj v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen z virusi oziroma virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v stolpcu »'b.v.' material« iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in da je bil priznan kot brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v stolpcu »'b.v.' material« iz priloge 2 tega pravilnika.
Za 'b.v.' material se šteje tudi material, ki je bil na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj pridelan iz 'b.v.' materiala iz prejšnjega odstavka, če je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
10. 'na viruse testiran material' (v nadaljnjem besedilu: 'v.t.' material) je material, za katerega je bilo na podlagi uradnih testiranj v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen z virusi oziroma virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v stolpcu »'v.t.' material« iz priloge 2 tega pravilnika, in za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in da je bil priznan kot brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, ki lahko pomembno zmanjšajo uporabno vrednost razmnoževalnega materiala in sadik in so navedeni v stolpcu »'v.t.' material« iz priloge 2 tega pravilnika.
Za 'v.t.' material se šteje tudi material, ki je bil na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj pridelan iz 'v.t.' materiala iz prejšnjega odstavka, če je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga prideluje in vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
11. 'certifikacijska shema' je shema, ki določa postopke za pridelavo uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati objekti oziroma zemljišča za pridelavo določene kategorije uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev posamezne kategorije tega materiala in sadik;
12. 'mesto pridelave' je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska enota, vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo, kjer se opravljajo pridelava, priprava za trg oziroma trženje razmnoževalnega materiala in sadik;
13. 'enota pridelave' je lokacija, kjer je nasad matičnih rastlin, drevesnica, rastlinjak, plastenjak ali drug objekt ali zemljišče, kjer se pridobiva ali prideluje razmnoževalni material ali sadike;
14. 'KMG-MID' je identifikacijska številka mesta pridelave, ki se jo pridelovalcu dodeli v skladu s predpisi, ki urejajo vodenje registra kmetijskih gospodarstev in vodenje registra dobaviteljev;
15. 'matične rastline' so sadne rastline, ki izpolnjujejo zahteve po tem pravilniku in so namenjene za pridobivanje razmnoževalnega materiala;
16. 'matični nasad' je nasad matičnih rastlin; za matični nasad se lahko šteje tudi del nasada sadnih rastlin, ki je namenjen pridelavi sadja, če so posamezne rastline ali skupina rastlin iz tega nasada namenjene tudi za pridobivanje razmnoževalnega materiala kategorije CAC material;
17. 'drevesnica' je mesto pridelave sadik, ki so namenjene za sajenje za pridelavo sadja;
18. 'objekti za pripravo za trg oziroma trženje' so zlasti skladišča, zasipnice, pakirnice in podobno;
19. 'partija' ali 'serija' je količina ali število razmnoževalnega materiala ali sadik, ki jo je mogoče določiti glede na homogenost sestave (vrsto, sorto, kategorije) in na izvor (leto in mesto pridelave);
20. 'pošiljka' je količina ali število razmnoževalnega materiala ali sadik ene ali več partij ali serij, ki se prevaža skupaj;
21. 'oznaka partije', 'oznaka serije' ali 'oznaka pošiljke' je vsaka numerična ali alfanumerična oznaka, ki omogoča razločevanje in sledljivost partije, serije ali pošiljke;
22. 'dobavitelj razmnoževalnega materiala in sadik' (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem razmnoževalnega materiala in sadik;
23. 'uradni organ' je:
– v primeru izvornega materiala, osnovnega materiala in certificiranega materiala: organ za potrjevanje, imenovan v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje),
– v primeru CAC materiala: fitosanitarna inšpekcija;
24. 'uradni nadzor' je nadzor, ki ga izvajata v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin in s tem pravilnikom:
– organ za potrjevanje ali
– pristojni fitosanitarni inšpektor;
25. 'uradna izjava' je vsak uradni dokument, ki ga pri opravljanju uradnega nadzora izda uradni organ;
26. 'imenovani laboratorij' je laboratorij, imenovan v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, za opravljanje analiz in laboratorijskih testiranj vzorcev razmnoževalnega materiala in sadik ter zemlje ali rastnega substrata.

(1) Dobavitelj, ki prideluje, pripravlja za trg, uvaža oziroma trži razmnoževalni material in sadike, mora biti pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) vpisan v register dobaviteljev v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2) Dobavitelj mora zagotavljati skladnost razmnoževalnega materiala in sadik z zahtevami iz tega pravilnika v vseh fazah pridelave in trženja. Za izpolnitev teh zahtev mora:
– v načrtu pridelave opredeliti kritične točke v svojem proizvodnem procesu ter določiti postopke in metode za spremljanje in nadzor teh kritičnih točk; načrt pridelave vsebuje vsaj sadilni načrt matičnega nasada ali drevesnice, tehnološki načrt ter načrt spremljanja škodljivih organizmov povsod tam, kjer se razmnoževalni material in sadike pridelujejo ali pripravljajo za trg,
– spremljati in nadzorovati kritične točke v proizvodnem procesu v skladu z načrtom pridelave iz prejšnje alinee, zlasti mora stalno izvajati nadzor karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, izvajati ukrepe, potrebne za zmanjšanje nevarnosti pojava oziroma širjenja teh škodljivih organizmov, to je tretirati ali odstranjevati rastline, ki kažejo znake prisotnosti teh škodljivih organizmov, ter odvzemati vzorce in jih pošiljati v analizo imenovanemu laboratoriju,
– voditi evidence o izvedenem nadzoru nad škodljivimi organizmi iz prejšnje alinee: o datumu morebitnega pojava karantenskega škodljivega organizma ali škodljivega organizma iz priloge 3 tega pravilnika, o vsakem izvedenem ukrepu za preprečevanje njegovega širjenja, zlasti o vsakem tretiranju ali odstranitvi in uničenju razmnoževalnega materiala in sadik, ter o datumu in načinu odvzema vzorcev rastlin ali zemlje,
– pravočasno in kakovostno izvajati načrtovane tehnološke postopke ter voditi evidence o njihovi izvedbi (datum, vrsta izvedenega postopka ali opravila, način izvedbe),
– nemudoma obvestiti organ za potrjevanje oziroma pristojnega fitosanitarnega inšpektorja v primeru pojava ali suma, da so se pojavili karantenski škodljivi organizmi, ali če so se škodljivi organizmi iz priloge 3 tega pravilnika pojavili v takem obsegu, da dobavitelj ne more več zagotavljati skladnosti razmnoževalnega materiala ali sadik z zahtevami tega pravilnika,
– omogočiti izvajanje uradnega in inšpekcijskega nadzora, dopustiti uradni odvzem vzorcev ter nemudoma izvesti ukrepe, ki jih odredi pristojni fitosanitarni inšpektor, v primeru razmnoževalnega materiala in sadik kategorije izvorni material, osnovni material ali certificiran material pa tudi organ za potrjevanje; zlasti mora ustrezno tretirati ali odstraniti oziroma uničiti napaden razmnoževalni material ali sadike,
– zagotavljati, da so posamezne partije ali serije razmnoževalnega materiala in sadik med pridelavo, skladiščenjem in pripravo za trg ves čas ločene,
– voditi mora evidence o poreklu materiala, uporabljenega pri zasaditvi matičnega nasada ali drevesnice: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, količini, o datumu prejema ali nakupa ter o njegovem izvoru (o dobavitelju tega materiala ali o mestu pridelave),
– voditi evidence o pridelavi razmnoževalnega materiala in sadik: o vrsti, sorti, kategoriji in količini materiala, pridobljenega ali pridelanega v matičnem nasadu, in o vrsti, sorti, kategoriji in količini sadik, pridelanih v drevesnici,
– voditi evidence o sestavi posameznih pošiljk razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih proda ali odda: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu prodaje ali oddaje. Če dobavitelj pred trženjem združi ali pomeša partije ali serije razmnoževalnega materiala ali sadik različnega izvora, mora evidenca o sestavi take pošiljke vsebovati podatke o količini ali številu razmnoževalnega materiala ali sadik posameznih partij ali serij, ki sestavljajo združeno partijo ali serijo.
(3) Dobavitelj, ki za razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material izdaja potrdila in etikete dobavitelja v skladu z 9. členom tega pravilnika, mora voditi evidence o izdanih potrdilih in etiketah dobavitelja.
(4) Dobavitelj mora evidence iz tretje, četrte, osme, devete in desete alinee drugega odstavka tega člena, v primeru iz prejšnjega odstavka pa tudi evidence o izdanih etiketah in potrdilih dobavitelja ter dokazila, na podlagi katerih vodi evidence, hraniti najmanj tri leta po preteku koledarskega leta, v katerem so evidence in dokazila nastali.
(5) Dobavitelju, katerega dejavnost je izključno trženje razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih je pridelal, spakiral in označil drug dobavitelj, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz prve, druge, tretje, četrte, osme in devete alinee drugega odstavka tega člena ter iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika. Ne glede na prej navedeno pa mora dobavitelj voditi evidence o nabavi in o prodaji ali oddaji razmnoževalnega materiala in sadik: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu nabave in prodaje ali oddaje.

(1) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material se lahko tržijo, če:
– je dobavitelj prijavil pridelavo le-teh pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju in je ta izvedel nadzor pri dobavitelju v skladu z 11. členom tega pravilnika,
– glede kakovosti, zdravstvenega stanja in sortne pristnosti, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa glede vrstne pristnosti, izpolnjujejo zahteve, določene s tem pravilnikom za kategorijo CAC material,
– so pakirani, kot določa ta pravilnik za CAC material in
– so označeni z etiketo dobavitelja oziroma jih spremlja potrdilo dobavitelja iz 9. člena tega pravilnika.
(2) Uradno potrjeni razmnoževalni material in sadike kategorije izvorni material, osnovni material in certificiran material se lahko tržijo, če izpolnjujejo zahteve za uradno potrditev v eno od prej navedenih kategorij in jih je organ za potrjevanje uradno potrdil v skladu s tem pravilnikom ter zanje izdal potrdilo o uradni potrditvi in uradne etikete iz 13. člena tega pravilnika. Zahteve za uradno potrditev morajo biti uradno ugotovljene v postopku uradne potrditve.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material in sadike, če:
– so bili pridelani v skladu s certifikacijsko shemo, določeno s tem pravilnikom za posamezno vrsto sadnih rastlin,
– so izpolnjene zahteve glede sorte iz prvega ali četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika,
– glede kakovosti, zdravstvenega stanja, in sortne pristnosti, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa glede vrstne pristnosti, izpolnjujejo zahteve za uradno potrditev za izvorni material, osnovni material ali certificiran material,
– so v primeru sadnih vrst, za katere se zahteva izdaja rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov, izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista.

(1) Razmnoževalni material in sadike se lahko tržijo, če pripadajo sorti, ki je splošno znana in zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, oziroma vpisana v sortno listo v skladu s predpisi, ki urejajo vpis sorte v sortno listo.
(2) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material se lahko tržijo tudi, če ne pripadajo sorti iz prejšnjega odstavka, vendar pa mora v tem primeru dobavitelj za te sorte zagotoviti opis v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in jih vključiti v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj.
(3) V seznamu sort iz prejšnjega odstavka mora dobavitelj za vsako sorto voditi naslednje podatke:
– ime sorte, skupaj z njenimi splošno znanimi sinonimi, kjer obstajajo; ime sorte, ki ga dobavitelj vpiše v seznam sort, ne sme biti v nasprotju s predpisi, ki urejajo zahteve glede ustreznosti imena sorte;
– o vzdrževanju sorte in o uporabljeni tehniki razmnoževanja;
– opis sorte glede na lastnosti sorte in na stopnje njihovega izražanja v skladu s prilogo 4 tega pravilnika;
– če je mogoče tudi navedbe bistvenih lastnosti, po katerih se sorta razlikuje od sort, ki so ji najbolj podobne.
(4) Ne glede na določbe tega člena se lahko podlage uradno potrdijo oziroma tržijo tudi, če ne pripadajo nobeni sorti. V tem primeru morajo biti podlage označene najmanj z imenom vrste ali medvrstnega križanca.

(1) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material glede zdravstvenega stanja izpolnjujejo zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če:
– izvirajo iz razmnoževalnega materiala, za katerega je bilo na podlagi vsakoletnih najmanj vizualnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da je brez škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika,
– je bilo najmanj na podlagi vizualnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da so praktično brez ali da ne kažejo znakov prisotnosti škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika,
– so na trgu brez vidnih znakov prisotnosti škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika.
(2) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka mora CAC material sadnih rastlin iz rodu Citrus L. izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– izvirati mora iz materiala, ki je bil pregledan in posamično testiran na viruse in virusom podobne škodljive organizme iz priloge 3 tega pravilnika in za katerega je bilo na podlagi testov ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi,
– biti mora pregledan na viruse, virusom podobne organizme in virusne bolezni iz priloge 3 tega pravilnika in ugotovljeno mora biti, da je od začetka zadnje rastne dobe brez navedenih škodljivih organizmov,
– v primeru cepljenih sadik mora biti cepljen na podlage, ki so odporne na viroide.
(3) Poleg zahtev iz tega člena morajo razmnoževalni material in sadike glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (direktiva Sveta 2000/29/ES).
(4) CAC material glede sortne ali vrstne pristnosti izpolnjuje zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če izvira iz matičnih rastlin, ki so bile najmanj enkrat v življenjski dobi pregledane glede pomoloških lastnosti in fenotipskih lastnosti ter je bilo zanje ugotovljeno, da so pristne glede na sorto, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa pristne glede na vrsto ali medvrstni križanec.
(5) CAC material glede kakovosti izpolnjuje zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če je:
– primerne rasti in dimenzij,
– vitalen, z dobro razvitimi tistimi organi, ki so pomembni za njegovo uporabno vrednost kot razmnoževalni material ali kot sadika,
– nepoškodovan in brez drugih napak, ki lahko vplivajo na kakovost oziroma zmanjšajo njegovo uporabno vrednost,
– pri cepljenih sadikah mora biti spoj med podlago in cepičem trden in brez izboklin ali odebelitev.
(6) Vzorci za testiranja iz prve alinee drugega odstavka tega člena morajo biti uradno odvzeti in testirani v imenovanem laboratoriju.

(1) Dobavitelj lahko trži material, ki izpolnjuje zahteve za CAC material iz tega pravilnika, če ga pred tem zapakira, označi kot CAC material z etiketami dobavitelja oziroma opremi s potrdilom dobavitelja.
(2) Dobavitelj lahko CAC material pakira posamič ali po več kosov skupaj. Posamezno enoto pakiranja označi z etiketo dobavitelja. V tem primeru mora biti CAC material pakiran in označen tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja. Izvirnost pakiranja je zagotovljena, če razmnoževalnega materiala ali sadik ni mogoče jemati iz pakiranja, ne da bi bilo to opazno, ali če pakiranja ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem vidno poškodovala embalaža ali etiketa dobavitelja. Za pakiranje se uporabi embalažni material, ki zavaruje razmnoževalni material in sadike pred izsušitvijo, pred poškodbami zaradi nizkih temperatur in pred drugimi poškodbami pri transportu ali pri ravnanju.
(3) Dobavitelj lahko pred trženjem združi ali pomeša različne partije ali serije CAC razmnoževalnega materiala ali CAC sadik, če gre za partije ali serije iste vrste in sorte, pridelane v istem letu na istem mestu pridelave. V tem primeru mora o tem voditi evidenco v skladu z deseto alineo drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(4) Potrdilo dobavitelja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
– oznako: »ES kakovost«,
– oznako kode države: »SI«,
– oznako: »MKGP-FURS«,
– neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja,
– oznako partije ali serije ali pošiljke,
– datum izdaje,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, v primeru podlag: ime sorte podlage ali njeno oznako,
– količino v enoti pakiranja,
– skupno količino CAC materiala v partiji ali seriji ali pošiljki,
– oznako kategorije: »CAC material«,
– v primeru uvoženega materiala: državo pridelave.
(5) Etiketa dobavitelja iz prvega odstavka tega člena, s katero se označi posamezna enota pakiranja, mora vsebovati:
a) če dobavitelj obenem izda potrdilo dobavitelja iz prejšnjega odstavka, vsaj naslednje podatke:
– oznako: »ES kakovost«,
– oznako kode države: »SI«,
– oznako: »MKGP-FURS«,
– neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– oznako partije ali serije ali pošiljke,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, v primeru podlag: ime sorte podlage ali njeno oznako,
– količino v enoti pakiranja,
– oznako kategorije: »CAC material«,
– v primeru uvoženega materiala: državo pridelave;
b) če dobavitelj ne izda potrdila dobavitelja iz prejšnjega odstavka: vse podatke, predpisane za potrdilo dobavitelja v prejšnjem odstavku, razen podatka o skupni količini CAC materiala v partiji ali seriji ali pošiljki.
(6) Če se za CAC material zahteva izdaja rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov, je lahko rastlinski potni list hkrati tudi potrdilo oziroma etiketa dobavitelja. Vendar pa morajo biti na skupnem dokumentu poleg predpisanih podatkov za rastlinski potni list navedeni tudi naslednji podatki, ki pa morajo biti ločeni od podatkov iz rastlinskega potnega lista:
– oznaka: »ES kakovost«,
– ime sorte, v primeru podlag ime sorte podlage ali njena oznaka,
– oznaka kategorije: »CAC material«,
– v primeru uvoženega materiala: država pridelave.
(7) Na potrdilu in etiketi, ki ju dobavitelj izda za CAC material, ne sme biti oznak kot so 'brezvirusni', 'na viruse testiran', 'b.v.', 'v.t.' ali podobnih oznak, ki bi zavajale kupca glede zdravstvenega stanja tega materiala.

Dobavitelju, ki dobavlja CAC material na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega materiala in se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo sadja, CAC materiala ni treba zapakirati in označiti v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena. Vendar pa mora v tem primeru CAC material opremiti vsaj z naslednjimi osnovnimi podatki, če ni s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov drugače določeno:
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, v primeru podlag: ime sorte podlage ali njeno oznako.

(1) Nadzor nad dobaviteljem in CAC materialom, ki ga ta dobavitelj prideluje, izvaja fitosanitarni inšpektor v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi letne prijave pridelave, ki jo dobavitelj vloži vsako leto najpozneje do 30. aprila pri pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije.
(3) Prijava iz prejšnjega odstavka, vsebuje naslednje podatke:
– o dobavitelju: neponovljivo registrsko številko vpisa v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin,
– o mestu pridelave: KMG-MID številko mesta pridelave,
– o enoti pridelave: o objektih oziroma zemljiščih, na katerih dobavitelj prideluje razmnoževalni material ali sadike (vrsta objekta, katastrska občina in parcelne številke ter površina),
– o razmnoževalnem materialu ali sadikah, ki jih prideluje v prijavljenem objektu ali na zemljišču: o številu matičnih rastlin ali sadik po vrstah in sortah; v primeru cepljenih sadik se navede podatek o sorti in podlagi, v primeru matičnih rastlin se navede namen uporabe (za pridobivanje podlag, cepičev).
(4) Če se za CAC material zahteva izdaja rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov, lahko dobavitelj vloži prijavo iz drugega odstavka tega člena skupaj z vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov.
(5) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor najmanj dvakrat v rastni dobi in pri tem preveri, ali so izpolnjene zahteve iz 5. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na dobavitelja, zlasti ali:
– dobavitelj prideluje CAC material v skladu z načrtom pridelave iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– dobavitelj dejansko izvaja nadzor škodljivih organizmov na rastlinah ter v objektih oziroma zemljiščih, kjer razmnoževalni material in sadike prideluje ali pripravlja za trg, v skladu z načrtom pridelave,
– so bili vzorci odvzeti v skladu z načrtom pridelave: pravočasno, na tehnično pravilen način in po statistično zanesljivi metodi,
– je analizo vzorcev opravil imenovani laboratorij.
(6) Pri prvem pregledu, ki ga fitosanitarni inšpektor izvede pri dobavitelju v skladu s prvim odstavkom tega člena, preveri tudi načrt pridelave iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, zlasti z vidika primernosti in zanesljivosti metod za spremljanje in nadzor karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika, vključno z načrtom odvzema vzorcev v različnih fazah pridelave oziroma v primernih časovnih presledkih.
(7) Fitosanitarni inšpektor pri nadzoru iz prvega odstavka tega člena odvzame uradne vzorce:
– razmnoževalnega materiala v skladu s šestim odstavkom 8. člena tega pravilnika,
– razmnoževalnega materiala, sadik ali zemlje, če obstaja sum na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom.
(8) Stroške testiranja uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka nosi dobavitelj, če ni s predpisi o preprečevanju širjenja in zatiranju škodljivih organizmov drugače določeno.

(1) Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik vodi organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in v skladu s tem pravilnikom.
(2) V postopku uradne potrditve izvede organ za potrjevanje:
– pregled, ali objekti oziroma zemljišča, kjer se pridobiva ali prideluje uradno potrjen razmnoževalni material in sadike, izpolnjujejo pogoje za pridelavo določene kategorije uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik,
– vizualne preglede zdravstvenega stanja razmnoževalnega materiala in sadik glede prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz prilog 2 in 3 tega pravilnika,
– vizualne preglede razmnoževalnega materiala in sadik glede možnih mutacij na podlagi fenotipskih lastnosti sorte,
– odvzem vzorcev za ponovno testiranje na prisotnost določenih škodljivih organizmov v skladu s prilogo 2 tega pravilnika,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala, sadik ali zemlje oziroma rastnega substrata, če obstaja sum na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika,
– pregled evidenc iz tretje, četrte, osme, devete in desete alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika ter dokazil, na podlagi katerih vodi evidence.
(3) Organ za potrjevanje izvede preglede iz prejšnjega odstavka najmanj dvakrat letno v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov, za odvzem vzorcev rastlinskega materiala ali zemlje oziroma za preverjanje sortne pristnosti na podlagi fenotipskih lastnosti sorte.
(4) Če organ za potrjevanje pri pregledih iz drugega odstavka tega člena ugotovi okužbo ali če obstaja sum na okužbo s karantenskimi škodljivimi organizmi, o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(5) O prejetih prijavah iz prvega odstavka tega člena obvesti organ za potrjevanje fitosanitarno inšpekcijo in upravo najkasneje do 15. maja tekočega leta. Organ najkasneje do 30. novembra tekočega leta pripravi in dostavi upravi poročilo o izvedenih postopkih potrditve in o količinah uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin po sortah in kategorijah.

(1) Za razmnoževalni material in sadike, ki izpolnjujejo zahteve za uradno potrjen material po tem pravilniku, izda organ za potrjevanje potrdilo o uradni potrditvi in uradne etikete, ki so hkrati rastlinski potni list v skladu s predpisom, ki ureja izdajo rastlinskih potnih listov. Število izdanih uradnih etiket mora ustrezati količini pridelanega uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
(2) Uradna etiketa iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
– oznako: »Rastlinski potni list EU«,
– oznako: »ES kakovost«,
– oznako kode države: »SI«,
– oznako organa za potrjevanje,
– neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– oznako partije ali serije,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, za podlage: ime sorte podlage ali njeno oznako, za cepljene sadike: ime sorte in ime ali oznako podlage,
– leto pridelave,
– količino v enoti pakiranja,
– kategorijo, v primeru osnovnega materiala tudi stopnjo,
– oznako zdravstvenega statusa ('b.v.' ali 'v.t.').
(3) Uradna etiketa iz prvega odstavka tega člena mora biti iz primernega materiala, odpornega na vlago. Podatki na etiketi morajo biti natisnjeni z neizbrisljivo, fotostabilno barvo. Za izvorni material mora biti uradna etiketa bele barve z vijolično črto, za osnovni material bele barve in za certificiran material modre barve. Uradna etiketa mora biti zaporedno oštevilčena. Velikost uradne etikete mora biti najmanj:
– 200 x 25 mm, če gre za označevanje uradno potrjenih sadik,
– 110 x 70 mm, če gre za označevanje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala.
(4) Potrdilo o uradni potrditvi iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena še naslednje podatke:
– skupno količino uradno potrjenega materiala in sadik v partiji ali seriji,
– število izdanih uradnih etiket, vključno s serijskimi številkami etiket,
– datum izdaje potrdila o uradni potrditvi.

(1) Uradno potrjen razmnoževalni material in sadike morajo biti na trgu označeni z uradnimi etiketami, s katerimi jih uradno označi organ za potrjevanje.
(2) Glede pakiranja se za uradno potrjeni razmnoževalni material in sadike uporabljajo določbe drugega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo biti:
– podlage pakirane v snopih po 25, 50 ali 100 kosov ali v kontejnerjih po 60 kosov,
– razmnoževalni material, kot so poganjki, šibe in cepiči, pakirani v snopih po 100, 500 ali 1000 očes oziroma manj, če je pošiljka manjša,
– sadike posamično pakirane in označene.

(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko organ za potrjevanje dovoli dobavitelju, da sam označi razmnoževalni material ali sadike z uradnimi etiketami, če dobavitelj zagotovi strokovno usposobljeno osebo, ki bo za označevanje razmnoževalnega materiala ali sadik z uradnimi etiketami odgovorna neposredno organu za potrjevanje.
(2) Organ za potrjevanje izda dobavitelju dovoljenje iz prejšnjega odstavka za tekoče leto.
(3) Pri dobaviteljih, ki imajo dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, organ za potrjevanje zagotovi uradni nadzor nad označevanjem razmnoževalnega materiala in sadik z uradnimi etiketami tako, da strokovni delavec organa za potrjevanje neposredno nadzira uradno označevanje razmnoževalnega materiala in sadik, in sicer pri najmanj 5% partij ali serij razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih z uradnimi etiketami označijo dobavitelji sami.

(1) Na podlagi obvestila o prejetih letnih prijavah za uradno potrditev iz petega odstavka 12. člena tega pravilnika, izvede fitosanitarni inšpektor naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
(2) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor iz prejšnjega odstavka v obsegu in na način, ki je določen v navodilih v priročniku fitosanitarne inšpekcije.

(1) Certifikacijske sheme se določijo za naslednje vrste sadnih rastlin:
– jablano (Malus Mill.), hruško (Pyrus L.) in kutino (Cydonia oblonga Mill.);
– sadne vrste iz rodu Prunus L.: češnjo (Prunus avium L), višnjo (Prunus cerasus L.), breskev in nektarino (Prunus persica (L.) Batsch), slivo in češpljo (Prunus domestica L.), kitajsko-japonsko slivo (Prunus salicina Lindl.) in marelico (Prunus armeniaca L.);
– oljko (Olea europaea L.).
(2) Certifikacijske sheme iz prejšnjega odstavka podrobneje določajo metode in postopke za pridelavo uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati objekti oziroma zemljišča za pridelavo posamezne kategorije razmnoževalnega materiala in sadik, ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev posamezne kategorije tega materiala in sadik.

(1) V primeru sorte se v proizvodnem nasadu, v kolekcijskem nasadu ali poskusnem sortnem nasadu odberejo rastline, ki imajo za sorto značilne pomološke in druge lastnosti, pomembne za pridelavo; odbrane rastline morajo biti na videz zdrave.
(2) V primeru vegetativno razmnoženih podlag se v zarodišču podlag ali v poskusnem sortnem nasadu odberejo na videz zdrave in močne rastline z znanimi lastnostmi.
(3) V primeru podlag iz sejancev se rastline kandidatke za pridobivanje semena po možnosti izberejo v območjih, kjer se ne pojavljajo viroidi sadnih rastlin. Rastline kandidatke morajo biti na videz brez znakov virusnih bolezni. Rastline, vzgojene iz semena teh rastlin kandidatk, morajo biti čim bolj izenačene in močne, podobno kot vegetativno razmnožene podlage.

(1) Razmnoževalni material odbranih rastlin kandidatk za izvorne matične rastline (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke) se posadi posamič v lonce v steriliziran rastni substrat in označi. V primeru razmnoževalnega materiala sorte se le-ta cepi na podlage, ki morajo biti uradno potrjene v kategorijo izvorni material.
(2) Rastline kandidatke se posamično testira na viruse in virusom podobne organizme, navedene v prilogi 2 tega pravilnika v stolpcu »'b.v.' material« ali v stolpcu »'v.t.' material«. Pred testiranjem se lahko na rastlinah kandidatkah izvedejo postopki za odstranitev (eliminacijo) škodljivih organizmov (npr. termo terapija).
(3) Rastline kandidatke se ves čas testiranja vzdržuje v izoliranem rastlinjaku, ločeno od izvornega materiala v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko stikov korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji (rastlinjak mora imeti protiinsektno zaščito). Testiranje na viruse in virusom podobne organizme iz priloge 2 tega pravilnika se izvede v skladu z metodami, določenimi v certifikacijskih shemah Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin (European and Mediterranean Plant Protection Organization, EPPO), ki so dostopni na vpogled na Upravi.
(4) Pri rastlinah kandidatkah se v času testiranja izvedejo vizualni pregledi na karantenske škodljive organizme in škodljive organizme iz priloge 3 tega pravilnika, zlasti:
– pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus L.) in kutini (Cydonia oblonga Mill.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Erwinia amylovora (Burril)Winslow et al., Pseudomonas spp., Armillariella mellea (Vahl) P. Kumm., Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar, Glomerella cingulata (Stonem.) Spauld. & Schrenk, Pezicula malicorticis (H.Jackson) Nannf., Pezicula alba Guthrie, Nectria galligena Bres., Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter, Roessleria pallida, Verticillium spp., Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)] in Eriosoma lanigerum (Hausmann, 1802);
– pri češnji (Prunus avium L), višnji (Prunus cerasus L.), breskvi in nektarini (Prunus persica (L.) Batsch), slivi in češplji (Prunus domestica L.) in kitajsko-japonski slivi (Prunus salicina Lindl.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)];
– pri marelici (Prunus armeniaca L.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Pseudomonas syringae pv. syringae van Hall 1902, Pseudomonas viridiflava (Burkholder 1930) Dowson 1939, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)];
– pri oljki (Olea europaea L.) na: Verticillium dahliae Kleb., Pseudomonas syringae subsp. savastanoi (ex Smith 1908) Gardan et al. 1992, Eusophera pinguis in Saissetia oleae (Olivier, 1791).
(5) Rastline kandidatke, za katere se s testiranjem ugotovi, da so brez virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v prilogi 2 tega pravilnika za 'b.v.' ali 'v.t.' material in ki so tudi brez drugih škodljivih organizmov iz prejšnjega odstavka, se vključijo v kolekcijo izvornih matičnih rastlin.

(1) Izvorne matične rastline se, razen rastlin za pridobivanje semena za vzgojo podlag iz semena, vzdržujejo v rastlinjaku v steriliziranem rastnem substratu v posodah, izolirano od tal, in v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji. Vzdržuje se omejeno število izvornih matičnih rastlin vsake sorte. Vsaka izvorna matična rastlina mora biti označena, da se zagotovi sledljivost.
(2) Rastlinjak, v katerem se vzdržujejo izvorne matične rastline, mora imeti protiinsektno zaščito, ki onemogoča vstop insektom, prenašalcem virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov. Opremljen mora biti s predprostorom oziroma z dvojnim vhodom ter varen pred površinskimi in meteornimi vodami.
(3) Vsaka izvorna matična rastlina mora biti preverjena glede sortne pristnosti, ki se izvede tako, da se od vsake izvorne matične rastline vegetativno razmnoži najmanj tri rastline, ki se jih med vegetacijo opazuje v referenčnem kolekcijskem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline.
(4) Vse izvorne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz prilog 2 in 3 tega pravilnika, ter na morebitne mutacije in najmanj enkrat v življenjski dobi ponovno testirati na viruse in virusom podobne škodljive organizme, navedene v prilogi 2 tega pravilnika za 'b.v.' ali 'v.t.' material.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek pa je priporočljivo vse izvorne matične rastline iz rodu Prunus L. vsako leto testirati na prisotnost naslednjih virusov: Prunus necrotic ringspot ilarvirus, Prune dwarf ilarvirus, Plum pox potyvirus in Apple mosaic ilarvirus.
(6) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da izvorna matična rastlina kaže znake okužb ali da je okužena s karantenskimi škodljivimi organizmi ali z virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom iz priloge 2 tega pravilnika, jo je treba nemudoma odstraniti iz rastlinjaka, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom, je treba tako izvorno matično rastlino izolirati in o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(7) Del razmnoževalnega materiala vsake izvorne matične rastline se lahko shrani v laboratoriju v 'in vitro' pogojih kot rezervni izvorni material. V tem primeru je treba ta material, potem ko zapusti 'in vitro' pogoje, ponovno preveriti glede sortne pristnosti.

(1) Osnovne matične rastline I. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih za vzdrževanje izvornih matičnih rastlin, določenih v prejšnjem členu, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin. V primeru vegetativno razmnoženih podlag se osnovne matične rastline I. stopnje pridobi od izvornih matičnih rastlin.
(2) Osnovne matične rastline II. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so najmanj enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin. V primeru rastlin iz rodu Prunus L. se lahko cepi tudi na sejance, vzgojene iz uradno pregledanega certificiranega semena iz tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, če so bile osnovne matične rastline, od katerih se pridobiva seme, od drugih rastlin iz rodu Prunus L. oddaljene najmanj 300 m, in če so bili sejanci vzgojeni najmanj v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru vegetativno razmnoženih podlag se osnovne matične rastline II. stopnje pridobi od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje.
(3) Osnovne matične rastline se posadi na zemljišču, na katerem najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline. Okoli nasada osnovnih matičnih rastlin je potrebno zagotoviti varovalni pas v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(4) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti glede zemljišča, na katerega se posadijo osnovne matične rastline, pri posameznem rodu ali vrsti sadnih rastlin izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
– pri vrstah iz rodu Prunus L.: mora biti zemljišče pred sajenjem testirano na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema;
– pri oljki (Olea europaea L.) mora biti zemljišče pred sajenjem testirano na prisotnost škodljivih organizmov Xiphinema diversicaudatum (Micoletzky, 1927) Thorne, 1939 in Verticillium dahliae Kleb.. Okoli zemljišča, na katerem je nasad osnovnih matičnih rastlin, mora biti najmanj 20-metrski varovalni pas, v katerem ne sme biti drugih rastlin vrste Olea europaea L.. Da se preprečijo možne ponovne okužbe, mora biti v primeru namakanja, voda, ki se uporablja za namakanje, filtrirana.
(5) Nasad osnovnih matičnih rastlin mora biti homogeno zasajen. Osnovne matične rastline, posajene v enem nasadu osnovnih matičnih rastlin, morajo biti iste stopnje. Nasad osnovnih matičnih rastlin mora obkrožati najmanj 3 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 3-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen.
(6) V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo cepičev morajo biti sadne vrste in sorte sajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti razdalja med njimi dvojna. Vsaka osnovna matična rastlina mora biti v nasadu označena, da se zagotovi sledljivost.
(7) V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo podlag ali semena morajo biti sadne vrste in sorte obvezno sajene v ločenih vrstah.
(8) Vse osnovne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz prilog 2 in 3 tega pravilnika, ter na morebitne mutacije.
(9) Poleg vizualnih pregledov iz prejšnjega odstavka se vsako leto odvzame vzorce rastlin za ponovno testiranje na prisotnost virusov in virusom podobnih organizmov, navedenih v stolpcu »Ponovno testiranje osnovnih matičnih rastlin« iz priloge 2 tega pravilnika:
– v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 20% matičnih rastlin,
– v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 10% matičnih rastlin,
– v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od največ 10% posajenih matičnih podlag,
– v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od največ 5% posajenih matičnih podlag.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo biti osnovne matične rastline iz rodu Prunus L. uradno testirane na Plum pox potyvirus v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje tega škodljivega organizma.
(11) Osnovne matične rastline za pridobivanje cepičev se praviloma vzdržuje tako, da se prepreči cvetenje. Vendar pa se za preveritev sortne pristnosti osnovnih matičnih rastlin najmanj eno leto, čim prej v življenjski dobi osnovne matične rastline, pusti pridelek ter opravi pomološko kontrolo pridelka, vsako leto pa se preveri fenotipske lastnosti sorte. V primeru genetsko nestabilnih sort se pomološko kontrolo pridelka in pregled fenotipskih lastnosti sorte opravlja vsako leto. Pomološko kontrolo pridelka se lahko v prvem primeru opravi tudi tako, da se od vsakega izvora (partije) osnovnih matičnih rastlin vegetativno razmnoži najmanj tri rastline, ki se jih med vegetacijo opazuje v referenčnem kolekcijskem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline.
(12) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da osnovna matična rastlina ni sortno pristna, oziroma da kaže znake okužb ali da je okužena s karantenskim škodljivim organizmom ali z virusom ali virusom podobnim organizmom iz priloge 2 tega pravilnika, jo je treba nemudoma odstraniti iz nasada, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom je treba o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(13) Na mesta, kjer so bile matične rastline odstranjene, najmanj dve rastni dobi ni mogoče dosaditi novih matičnih rastlin.

(1) Certificirane sadike se pridelajo v drevesnici iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega praviloma od osnovnih matičnih rastlin II. stopnje, lahko pa tudi od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje.
(2) Certificirane sadike, ki se cepijo, se pridelajo tako, da se razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin, cepi na vegetativno razmnožene podlage najmanj enake kategorije ali na podlage, ki so bile pridelane iz certificiranega semena (v nadaljnjem besedilu: certificirane podlage).
(3) Certificirano seme sadnih rastlin iz rodu Prunus L. se prideluje v osnovnem matičnem nasadu, namenjenem za pridelavo podlag, od osnovnih matičnih rastlin, ki morajo biti med rastjo pregledane, kot je določeno v prejšnjem členu. Seme mora biti testirano na viruse, ki se prenašajo s semenom.
(4) Zemljišče, kjer bo drevesnica za pridelavo certificiranih sadik, mora izpolnjevati pogoje iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.
(5) Drevesnica, kjer se pridelujejo certificirane sadike, mora biti ločena od površin, na katerih se gojijo sadne rastline (sadovnjaki) in od drevesnic, v katerih se pridelujejo sadike kategorije CAC material. Obkrožati jo mora najmanj 2 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 2-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen. Okoli drevesnice je potrebno zagotoviti varovalni pas v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(6) V drevesnici morajo biti sadike homogeno zasajene. Sadne vrste ali sorte morajo biti posajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti razdalja med njimi najmanj 2 m. Vsak začetek nove sadne vrste ali sorte mora biti označen.
(7) Sadike se v drevesnici med rastjo vizualno pregledujejo na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov in škodljivih organizmov iz prilog 2 in 3 tega pravilnika. Rastline, ki kažejo znake okužbe ali ki so okužene z virusom ali virusom podobnim organizmom iz priloge 2 tega pravilnika ali s karantenskim škodljivim organizmom, je treba nemudoma odstraniti iz drevesnice. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom je treba o tem nemudoma obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(8) Sadike se v drevesnici med rastjo vizualno pregledujejo tudi glede sortne pristnosti na podlagi fenotipskih lastnosti. Sortno netipične sadike se odstranijo.
(9) Sadike morajo glede kakovosti izpolnjevati zahteve iz petega odstavka 8. člena tega pravilnika.

(1) Dobavitelj, ki namerava pridelovati uradno potrjen razmnoževalni material in sadike v novem objektu ali zemljišču, mora organu za potrjevanje prijaviti v uradni pregled lokacijo tega objekta ali zemljišča najpozneje do 15. septembra v letu pred načrtovano zasaditvijo. Prijava lokacije mora poleg podatkov o dobavitelju ter o mestu in enoti pridelave iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika vsebovati še naslednje podatke:
– o namenu uporabe prijavljenih objektov ali zemljišč: matični nasad (za pridelavo cepičev ali podlag) ali drevesnica,
– o vrstah in kategorijah razmnoževalnega materiala ali sadik, ki ga namerava pridelovati v prijavljenem objektu ali zemljišču.
(2) Prijavi lokacije iz prejšnjega odstavka mora priložiti:
– kopijo katastrskega načrta z natančno označenimi objekti oziroma zemljišči, namenjenimi zasaditvi,
– izjavo, da na prijavljenih zemljiščih najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline.
(3) Organ za potrjevanje opravi pregled, s katerim preveri, ali prijavljeni objekti oziroma zemljišča, skupaj s pripadajočim varovalnim pasom, izpolnjujejo pogoje iz 21. oziroma 22. člena tega pravilnika in, v primeru sadnih rastlin iz rodu Prunus L., na prijavljenih zemljiščih odvzame vzorce zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema, v primeru oljke (Olea europaea L.) pa na prisotnost škodljivih organizmov Xiphinema diversicaudatum (Micoletzky, 1927) Thorne, 1939 in Verticillium dahliae Kleb..
(4) Organ za potrjevanje na podlagi pregleda in rezultatov testiranj vzorcev zemlje iz prejšnjega odstavka v zapisniku ugotovi, ali prijavljeni objekti oziroma zemljišča izpolnjujejo pogoje iz 21. oziroma 22. člena tega pravilnika.

(1) Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne matične rastline in od njih pridobiva razmnoževalni material, mora vsako leto najpozneje do 30. aprila vložiti pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev izvornih matičnih rastlin. V prijavi, ki vsebuje poleg podatkov iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika, navede vsaj še podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri pridobitvi izvornih matičnih rastlin, in o številu izvornih matičnih rastlin po vrstah in sortah.
(2) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(3) Če organ za potrjevanje ugotovi, da so bile izvorne matične rastline pridobljene v skladu z 18. in 19. členom tega pravilnika, da so brez karantenskih škodljivih organizmov in virusov ali virusom podobnih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika, da so bili v primeru drugih škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika uspešno izvedeni ukrepi za zatiranje, da so sortno pristne in da rastlinjak ali drug objekt, v katerem se vzdržujejo izvorne matične rastline, izpolnjuje pogoje iz 20. člena tega pravilnika, uradno potrdi izvorne matične rastline.
(4) Če dobavitelj premešča ali trži razmnoževalni material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin, ki so bile uradno potrjene v skladu s prejšnjim odstavkom, mu organ za potrjevanje na njegovo zahtevo izda potrdilo o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala in ustrezno število uradnih etiket za kategorijo osnovni razmnoževalni material I. stopnje.

(1) Dobavitelj, ki vzdržuje osnovne matične rastline in od njih pridobiva razmnoževalni material, mora vsako leto najpozneje do 30. aprila vložiti pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev osnovnih matičnih rastlin. V prijavi, ki vsebuje poleg podatkov iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika, navede vsaj še:
– pri prvi prijavi: številko in datum zapisnika iz četrtega odstavka 23. člena tega pravilnika o opravljenem uradnem pregledu lokacije objekta ali zemljišča za pridelavo osnovnih matičnih rastlin, podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri pridobitvi osnovnih matičnih rastlin ter število osnovnih matičnih rastlin po vrstah in sortah,
– pri nadaljnjih prijavah: številko in datum potrdila o uradni potrditvi osnovnih matičnih rastlin iz preteklega leta in morebitne spremembe števila osnovnih matičnih rastlin.
(2) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika in pri tem tudi primerja evidence iz osme in devete alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika z dejanskim stanjem v nasadu osnovnih matičnih rastlin, preveri tudi morebitna prazna mesta v nasadu osnovnih matičnih rastlin ter morebitne nove zasaditve. Če ugotovi prazna mesta oziroma nove zasaditve, mora v zapiskih o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih oziroma zemljiščih iz tretje alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, ugotoviti razloge za prazna mesta oziroma nove zasaditve.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi osnovne matične rastline, če v postopku uradne potrditve ugotovi:
– da so bile osnovne matične rastline pridobljene v skladu z 21. členom tega pravilnika,
– da so brez karantenskih škodljivih organizmov in brez virusov ali virusom podobnih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika,
– da so bili v primeru drugih škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika uspešno izvedeni ukrepi za zatiranje,
– da so sortno pristne in
– da objekt ali zemljišče, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline, izpolnjuje pogoje iz 21. člena tega pravilnika.
(4) Če dobavitelj premešča ali trži razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin, potrjenih v skladu s prejšnjim odstavkom, mu organ za potrjevanje na njegovo zahtevo izda potrdilo o uradni potrditvi in ustrezno število uradnih etiket:
– za razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje: etikete za kategorijo osnovni razmnoževalni material II. stopnje,
– za razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin II. stopnje: etikete za kategorijo certificiran razmnoževalni material.
(5) Osnovne matične rastline se lahko uradno potrjujejo in kot uradno potrjene uporabljajo za pridobivanje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala največ:
– 20 let od posaditve v matičnem nasadu: pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus L.) in kutini (Cydonia oblonga Mill.),
– 15 let od posaditve v matičnem nasadu pri sadnih vrstah iz rodu Prunus L.,
– 25 let pri oljki (Olea europaea L.).

(1) Dobavitelj, ki prideluje certificirane sadike, mora vložiti pri organu za potrjevanje najpozneje do 30. aprila tekočega leta prijavo za uradno potrditev certificiranih sadik. V prijavi, ki vsebuje poleg podatkov iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika, navede vsaj še:
– podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem za pridelavo certificiranih sadik (vrsta, sorta, izvor) ter o predvidenem številu sadik, ki bodo pridelane,
– številko in datum zapisnika iz četrtega odstavka 23. člena tega pravilnika o opravljenem uradnem pregledu lokacije drevesnice.
(2) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika. Pri tem preveri zlasti dokazila o poreklu razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri cepljenju, primerja evidence iz osme in devet alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika z dejanskim stanjem v drevesnici, preveri tudi morebitna prazna mesta v drevesnici ter morebitne nove zasaditve. Če ugotovi prazna mesta oziroma nove zasaditve, mora v zapiskih o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v drevesnici iz tretje alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, ugotoviti razloge za prazna mesta oziroma nove zasaditve. Pri pregledu oceni tudi stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik, zlasti razvitost tistih delov sadike, od katerih je odvisna kakovost sadik.
(3) Certificirane sadike se pred premeščanjem ali trženjem uradno označijo z uradnimi etiketami. Zahtevo za izdajo uradnih etiket vloži dobavitelj pri organu za potrjevanje najpozneje 1 mesec pred načrtovanim izkopom certificiranih sadik.
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka izda organ za potrjevanje potrdilo o uradni potrditvi certificiranih sadik in ustrezno število uradnih etiket najpozneje 10 dni pred načrtovanim izkopom, če so bili opravljeni vsi pregledi iz drugega odstavka tega člena in če na podlagi teh pregledov ugotovi, da so:
– bile certificirane sadike pridelane v skladu z 22. členom tega pravilnika,
– brez karantenskih škodljivih organizmov in virusov ali virusom podobnih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in so bili v primeru drugih škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika uspešno izvedeni ukrepi za zatiranje,
– sortno pristne in
– glede kakovosti izpolnjene zahteve iz petega odstavka 8. člena tega pravilnika.

(1) Kot osnovne matične rastline I. stopnje ali osnovne matične rastline II. stopnje se lahko potrdijo matične rastline, pridobljene od razmnoževalnega materiala, ki je bil uradno potrjen v ustrezno kategorijo v drugi državi, če:
– je bil ta razmnoževalni material pridelan v državi članici Evropske unije ali drugi državi članici Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin v skladu s certifikacijsko shemo, določeno s predpisi te države, in v tej državi uradno potrjen v kategorijo, ki ustreza zahtevam, določenim s tem pravilnikom za kategorijo izvorni material ali osnovni material I. stopnje,
– je certifikacijska shema iz prejšnje alinee skladna s certifikacijsko shemo Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO certifikacijska shema),
– se na podlagi uradnih pregledov in testiranj ugotovi, da se osnovne matične rastline iz prve alinee tega odstavka vzdržujejo v pogojih iz 21. člena tega pravilnika in da poleg zahtev za uradno potrditev, določenih v 25. členu tega pravilnika, izpolnjujejo tudi zahteve, določene v drugem do četrtem odstavku tega člena.
(2) Osnovne matične rastline I. stopnje ali osnovne matične rastline II. stopnje iz prvega odstavka tega člena se vzdržuje v nasadu osnovnih matičnih rastlin v skladu z 21. členom tega pravilnika. Vendar pa morajo biti v tem primeru matične rastline, ne glede na deveti odstavek 21. člena tega pravilnika, v prvih dveh letih po sajenju ponovno testirane najmanj na škodljive organizme, določene v stolpcu »Ponovno testiranje osnovnih matičnih rastlin« iz priloge 2 tega pravilnika.
(3) Na podlagi prijave dobavitelja iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika organ za potrjevanje ugotovi izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena ter izvede preglede in ponovno testiranje iz prejšnjega odstavka.
(4) Če organ za potrjevanje ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena in zahteve za uradno potrditev, določene s tem pravilnikom za osnovne matične rastline, potrdi matične rastline iz prvega odstavka tega člena ter razmnoževalni material, pridobljen od teh matičnih rastlin, v skladu s 25. členom tega pravilnika.
(5) Organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika kot certificirane sadike potrdi sadike, pridelane iz razmnoževalnega materiala, ki je bil v drugi državi pridelan in uradno potrjen kot certificiran razmnoževalni material, če organ za potrjevanje ugotovi, da ta material izpolnjuje pogoje iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena in da so izpolnjene zahteve za uradno potrditev, določene s tem pravilnikom za certificirane sadike.

Za osnovne matične rastline, ki so bile uradno potrjene v skladu s 27. členom pravilnika o zahtevah za trženje in o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 91/03) se šteje, da so uradno potrjene tudi v skladu s tem pravilnikom.

Do imenovanja organa za potrjevanje v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, vodi postopek uradne potrditve Kmetijski inštitut Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o zahtevah za trženje in o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 91/03), razen 28. člena pravilnika, ki velja do 31. maja 2004.

Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, Direktivo Komisije 93/48/EGS o določitvi načrta s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline, namenjene za pridelavo sadja v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS, Direktivo Komisije 93/64/EGS o izvedbenih ukrepih za nadzor in spremljanje dobaviteljev in obratov v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, in Direktivo Komisije 93/79/EGS o dodatnih izvedbenih določbah za sezname sort razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, ki jih hranijo dobavitelji v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS.

Priloga 1: Seznam rodov in vrst sadnih rastlin

Botanično ime                        Slovensko ime
Castanea sativa Mill.                domači kostanj
Citrus L.                            citrusi
Corylus avellana L.                  navadna leska
Cydonia oblonga Mill.                kutina
Ficus carica L.                      navadni smokvovec, figovec
Fortunella Swingle                   kumkvat
Fragaria L.                          vrtni jagodnjak
Juglans regia L.                     navadni oreh
Malus Mill.                          jablana
Olea europaea L.                     oljka
Pistacia vera L.                     prava pistacija
Poncirus Raf.                        citronovec, poncirus
Prunus amygdalus Batsch              mandeljevec
Prunus armeniaca L.                  marelica
Prunus avium (L) L.                  češnja
Prunus cerasus L.                    višnja
Prunus domestica L.                  sliva, češplja
Prunus persica (L.) Batsch           breskev, nektarina
Prunus salicina Lindley              kitajsko-japonska sliva
Pyrus L.                             hruška
Ribes L.                             ribezi
Rubus L.                             robida, malina
Vaccinium L.                         borovnica