* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo št. 2000/29/ES o zaščitnih ukrepih vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/116/ES.
Na podlagi tretjega odstavka 3. člena, osmega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 20. člena in dvanajstega odstavka 22. člena zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02) in 95. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– kategorije razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;
– obveznosti in zahteve za dobavitelja;
– zahteve glede sorte in zahteve za trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;
– postopek uradne potrditve posamezne kategorije razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ter za posamezno kategorijo določa zahteve za uradno potrditev ter roke in način prijave v uradno potrditev;
– vsebino, barvo in obliko uradnih etiket oziroma rastlinskih potnih listov;
– škodljive organizme, ki se uradno preverjajo v certifikacijski shemi za razmnoževalni material in sadike hmelja.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. 'hmelj' so rastline vrste navadni hmelj, Humulus lupulus L., ki:
– so namenjene za saditev in za pridelavo pridelka hmelja, kot je opredeljen s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja in promet s hmeljem, ali
– se uporabljajo kot razmnoževalni material teh rastlin;
2. 'sorta' je skupina rastlin znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je mogoče:
– določiti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
– razločiti od katerekoli druge skupine rastlin po vsaj eni od izraženih lastnosti in
– obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo;
3. 'razmnoževalni material' so cele rastline ali deli rastlin hmelja, vključno s tkivnimi kulturami, ki so namenjeni za nadaljnje razmnoževanje ali za pridelavo sadik hmelja;
4. 'sadike' so ukoreninjeni potaknjenci ali drugi ukoreninjeni deli rastlin hmelja, ki so pridobljeni iz razmnoževalnega materiala in so namenjeni za saditev v pridelovalna hmeljišča za pridelavo pridelka hmelja;
5. 'kategorije razmnoževalnega materiala in sadik hmelja' so:
a) 'izvorni material' je razmnoževalni material hmelja:
– ki je bil pridelan po splošno uveljavljenih postopkih selekcije in vzdrževanja z namenom ohranjanja sortne pristnosti, pivovarskih lastnosti sorte in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi osnovnega materiala in
– za katerega je bilo s potrjevanjem uradno ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim s tem pravilnikom, za kategorijo izvorni material;
b) 'osnovni material' je razmnoževalni material hmelja:
– ki je bil pridelan iz izvornega materiala ali iz osnovnega materiala I. stopnje z namenom ohranjanja genetske pristnosti, pivovarskih lastnosti sorte in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi osnovnega materiala II. stopnje ali certificiranega materiala in
– za katerega je bilo s potrjevanjem uradno ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim s tem pravilnikom, za kategorijo osnovni razmnoževalni material;
c) 'certificiran material A' je razmnoževalni material hmelja:
– ki je bil pridelan iz osnovnega materiala I. ali II. stopnje,
– ki je praviloma namenjen za pridelavo certificiranih sadik B v matičnem hmeljišču in
– za katerega je bilo s potrjevanjem uradno ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim s tem pravilnikom, za kategorijo certificiran material A;
d) 'certificirana sadika B' je sadika hmelja, ki:
– je pridelana iz certificiranega materiala A v matičnem hmeljišču,
– je namenjena izključno za sajenje hmeljišč za pridelavo pridelka hmelja in
– je bilo zanjo s potrjevanjem uradno ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim s tem pravilnikom za kategorijo certificirana sadika B;
6. 'brezvirusni razmnoževalni material in sadike' (v nadaljnjem besedilu: 'b.v.' material) je oznaka za razmnoževalni material in sadike hmelja:
– za katere je bilo na podlagi uradnih testiranj in z uradnimi pregledi v času rasti ugotovljeno, da so brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih za 'b.v.' material v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in ki se vzdržujejo v razmerah, v katerih se preprečuje okužba s temi virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi;
– ki so bili v skladu s tem pravilnikom na vegetativen način pridelani neposredno iz 'b.v.' materiala iz prejšnje alinee, če je bilo z uradnimi pregledi in testiranjem v času rasti ugotovljeno, da ne kažejo znakov okužb z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi, in če so bili pridelani ali če se vzdržujejo v razmerah, v katerih se preprečuje okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v prilogi 1 za 'b.v.' material;
7. 'na viruse testiran razmnoževalni material in sadike' (v nadaljnjem besedilu: 'v.t.' material) je oznaka za razmnoževalni material in sadike hmelja:
– za katere je bilo na podlagi uradnih testiranj in z uradnimi pregledi v času rasti ugotovljeno, da so brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, ki lahko pomembno zmanjšajo uporabno vrednost razmnoževalnega materiala in sadik in so v prilogi 1 navedeni za 'v.t.' material, in ki se vzdržujejo v razmerah, v katerih se preprečuje okužba s temi virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi;
– ki so bili v skladu s tem pravilnikom na vegetativen način pridelani neposredno iz 'v.t.' materiala iz prejšnje alinee, če je bilo z uradnimi pregledi in testiranjem rastlin v času rasti ugotovljeno, da ne kažejo znakov okužb z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi in če so bili pridelani ali če se vzdržujejo v razmerah, v katerih se preprečuje okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v prilogi 1 za 'v.t.' material;
8. 'organ za potrjevanje' je organ, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin imenovan za vodenje postopka uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik hmelja v skladu s tem pravilnikom;
9. 'karantenski škodljivi organizmi' so organizmi, katerih vnos in širjenje sta prepovedana v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, in so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
10. 'imenovani laboratorij' je laboratorij, imenovan za opravljanje diagnostičnih preiskav in drugih testov razmnoževalnega materiala in sadik hmelja v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali laboratorij, imenovan za opravljanje diagnostike škodljivih organizmov v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
11. 'mesto pridelave' je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo, kjer se opravljajo pridelava, priprava za trg in trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, in je lahko sestavljena iz več enot pridelave;
12. 'enota pridelave' so matična hmeljišča, ukorenišča, rastlinjaki, plastenjaki, mrežniki in drugi objekti ali zemljišča, kjer se pridobiva ali prideluje razmnoževalni material ali sadike hmelja;
13. 'varovalni pas' je območje, ki obdaja enoto pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
14. 'objekti' za pripravo za trg in trženje so zlasti skladišča, zasipnice, pakirnice, mrežniki in podobno;
15. 'partija' je količina razmnoževalnega materiala ali sadik iste vrste, sorte, kategorije in izvora, pridobljena ali pridelana isto leto na istem mestu pridelave. Partija je označena z referenčno oznako partije, ki omogoča razločevanje partij in se lahko deli na serije;
16. 'oznaka partije' je vsaka numerična ali alfanumerična oznaka, ki omogoča razločevanje in sledljivost razmnoževalnega materiala in sadik;
17. 'dobavitelj razmnoževalnega materiala in sadik hmelja' (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od dejavnosti: pridelava z namenom trženja, priprava za trg, uvoz ali trženje razmnoževalnega materiala oziroma sadik hmelja.

(1) Dobavitelj, ki namerava pridelovati, pripravljati za trg, uvažati oziroma tržiti razmnoževalni material ali sadike hmelja, mora biti pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) za to dejavnost vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: register dobaviteljev) v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev, in v register imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: register imetnikov) v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin.
(2) Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne matične rastline in iz njih pridobiva izvorni material za pridelavo osnovnega materiala, mora biti vpisan tudi v sortni listi kot vzdrževalec sorte v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste, ali imeti pooblastilo za vzdrževanje sorte od vzdrževalca sorte.
(3) Dobavitelj mora zaradi zagotavljanja skladnosti razmnoževalnega materiala z zahtevami iz tega pravilnika:
– imeti načrt pridelave, ki vsebuje kopijo katastrskega načrta z natančno vrisanimi enotami pridelave vključno s predpisanim pripadajočim varovalnim pasom, sadilni načrt z označenimi matičnimi rastlinami, tehnološki načrt ter načrt za obvladovanje škodljivih organizmov;
– pravočasno in kakovostno izvajati tehnološke postopke, predvidene v načrtu pridelave;
– redno in v skladu z načrtom pridelave izvajati nadzor škodljivih organizmov, navedenih v prilogi 2 in prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, na rastlinah ter v zemljiščih oziroma objektih, kjer se razmnoževalni material in sadike pridelujejo ali pripravljajo za trg;
– v primeru suma na pojav škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika obvestiti organ za potrjevanje ali fitosanitarno inšpekcijo;
– v primeru pojava škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika ali znakov okužb s temi škodljivimi organizmi, razmnoževalni material ali sadike nemudoma ustrezno tretirati ali odstraniti v skladu z načrtom pridelave;
– zagotavljati, da so razmnoževalni material in sadike med rastjo, ob izkopu ali rezanju z matičnih rastlin ter med pakiranjem, skladiščenjem in prevozom ves čas v ločenih serijah ali partijah in označeni z imenom sorte;
– izpolnjevati druge obveznosti po predpisih o semenskem materialu kmetijskih rastlin in predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4) Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne in osnovne matične rastline ter iz njih pridobiva razmnoževalni material, mora upoštevati higienske smernice in zahteve, navedene v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Dobavitelj, ki vzdržuje certificirane matične rastline stopnje A ter iz njih prideluje certificiran razmnoževalni material, mora upoštevati vsaj zahteve iz 2. in 3. točke priloge 4 tega pravilnika.
(5) Dobavitelj mora voditi evidence o:
– materialu, uporabljenem pri zasaditvi matičnega hmeljišča: sorti, kategoriji, referenčni oznaki partije, količini, datumu prejema ali nakupa ter o njegovem izvoru (dobavitelju tega materiala ali mestu pridelave);
– izvedenem nadzoru nad škodljivimi organizmi iz prilog 2 in 3 ter tega pravilnika, o vsakem izvedenem ukrepu za preprečevanje njegovega širjenja, zlasti o odstranitvi rastlin, napadenih s škodljivimi organizmi iz priloge 2 tega pravilnika;
– datumu in načinu odvzema vzorcev rastlin ali zemlje ter o rezultatih analiz ali testiranj;
– izvedenih tehnoloških postopkih (datum, vrsta izvedene operacije, način izvedbe) pri razmnoževanju ali pri pridelavi sadik;
– pridelavi v matičnem hmeljišču ali o nabavi razmnoževalnega materiala oziroma sadik: o sorti in kategoriji, referenčni oznaki partije, izvoru, o količini ter datumu pridobitve;
– prodaji ali oddaji razmnoževalnega materiala ali sadik: o sorti in kategoriji, referenčni oznaki partije, o količini ter datumu prodaje ali oddaje.
(6) Dobavitelj mora evidence iz prejšnjega odstavka ter dokazila, na podlagi katerih vodi evidence, hraniti najmanj pet let po preteku leta, v katerem so evidence nastale.
(7) Dobavitelju, katerega dejavnost je izključno trženje razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih je pridelal, spakiral in označil drug dobavitelj, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz prve in tretje alinee tretjega odstavka ter prve in četrte alinee petega odstavka tega člena. Ne glede na prej navedeno pa mora dobavitelj voditi evidence o nabavi in o prodaji ali oddaji razmnoževalnega materiala in sadik: o vrsti, sorti, kategoriji in stopnji, oznaki partije, o količini in datumu nabave in prodaje ali oddaje.

Razmnoževalni material in sadike hmelja se lahko tržijo, če:
– je sorta vpisana v sortno listo v skladu s predpisi, ki urejajo vpis sorte v sortno listo in vodenje sortne liste;
– je organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovil, da izpolnjujejo zahteve za uradno potrditev, predpisane s tem pravilnikom in jih je uradno potrdil kot izvorni, osnovni ali certificiran material ali sadike;
– so v homogenih serijah ali partijah, zapakirani in označeni z uradno etiketo na način, kot je določeno v 6. in 7. členu tega pravilnika.

(1) Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik hmelja izvaja organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja, ki jo dobi pri organu za potrjevanje in vsebuje najmanj naslednje podatke:
– o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
– o mestu pridelave: naziv, naslov ter KMG-MID številko mesta pridelave;
– o enoti pridelave: o objektu ali zemljišču, kjer se pridelujejo oziroma pridobivajo razmnoževalni material in sadike hmelja (katastrsko občino in parcelne številke, na katerih je objekt, ter površino) ali o matičnem hmeljišču (MID-hmeljišča oziroma oznaka enote hmeljišča v obdelavi ter površina);
– o razmnoževalnem materialu ali sadikah, ki so prijavljeni v uradno potrditev (sorta, izvor, kategorija oziroma stopnja, količina).
(2) Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena dokazila, predpisana s tem pravilnikom za posamezno kategorijo razmnoževalnega materiala oziroma sadik.
(3) Organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in v skladu s tem pravilnikom.
(4) Če so za potrditev izpolnjeni pogoji, predpisani s tem pravilnikom, organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material ali sadike v odgovarjajočo kategorijo in za uradno potrjeni razmnoževalni material ali sadike izda uradne etikete in potrdilo o uradni potrditvi iz 6. člena tega pravilnika.
(5) Če organ za potrjevanje pri vizualnih pregledih ali na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev v postopku uradne potrditve ugotovi navzočnost škodljivega organizma iz priloge 2 tega pravilnika, mora o tem nemudoma obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja in upravo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(6) O prejetih prijavah iz prvega odstavka tega člena obvesti organ za potrjevanje fitosanitarno inšpekcijo in upravo najkasneje do 31. maja tekočega leta. Organ za potrjevanje najkasneje do 30. novembra tekočega leta pripravi in dostavi Upravi poročilo o izvedenih postopkih potrditve in o količinah uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik hmelja po sortah in kategorijah.
(7) Stroške postopka uradne potrditve, vključno z izdajo uradnih etiket, nosi dobavitelj.

(1) Uradna etiketa, ki je obenem rastlinski potni list, mora vsebovati:
– oznako 'Rastlinski potni list EU',
– oznako kode države 'SI',
– oznako organa za potrjevanje, ki izdaja uradno etiketo,
– neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– referenčno oznako partije, v primeru združene partije referenčno oznako združene partije ali tedensko ali zbirno številko pošiljke,
– botanično ime vrste,
– ime sorte,
– kategorijo in stopnjo razmnoževalnega materiala ali sadik,
– oznako zdravstvenega statusa ('b.v.' ali 'v.t.'),
– količino razmnoževalnega materiala ali število sadik v pakiranju, če je v enoti pakiranja več kot en kos razmnoževalnega materiala ali več kot ena sadika,
– leto pridelave.
(2) Uradna etiketa iz prejšnjega odstavka mora biti iz primernega materiala, odpornega na vlago. Podatki na uradni etiketi morajo biti natisnjeni z neizbrisljivo, fotostabilno barvo. Za izvorni razmnoževalni material mora biti uradna etiketa bele barve z vijolično črto, za osnovni razmnoževalni material bele barve, za certificiran razmnoževalni material 'A' in certificirane sadike 'A' modre barve in za certificirane sadike 'B' rdeče barve. Uradna etiketa za vse kategorije uradno potrjenega razmnoževalnega materiala ali sadik mora biti zaporedno oštevilčena. Velikost uradne etikete mora biti najmanj 110 x 67 mm.
(3) Potrdilo o uradni potrditvi mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati tudi:
– skupno količino razmnoževalnega materiala ali sadik v eni partiji ali seriji,
– datum izdaje.
(4) Vzorec uradne etikete in potrdila o uradni potrditvi, ki ustrezata zahtevam tega člena, objavi uprava v svojem uradnem glasilu in na svoji spletni strani.

(1) Vsako posamično pakiranje ali sveženj razmnoževalnega materiala ali sadik se na zunanji strani označijo z uradno etiketo in sicer tako, da ga ni mogoče odpreti, ne da bi bili na embalaži vidni poskusi odpiranja, oziroma tako, da uradne etikete ni mogoče odstraniti in ponovno pritrditi, ne da bi to bilo opazno.
(2) Pakiranja ali svežnje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala ali sadik označi z uradno etiketo organ za potrjevanje.
(3) Ponovno označevanje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala ali sadik je možno le, če je uradno.

(1) Ne glede na prvi in tretji odstavek prejšnjega člena lahko organ za potrjevanje dovoli dobavitelju, da sam uradno označi razmnoževalni material ali sadike z uradnimi etiketami, če se dobavitelj zaveže, da bo razmnoževalni material ali sadike z uradnimi etiketami označil v skladu z določbami tega pravilnika, da je pripravljen prevzeti odgovornost v primeru neustrezne ali napačne označitve in da bo omogočil organu za potrjevanje, da kadarkoli izvede nadzor označevanja, ki je predpisan v tretjem odstavku tega člena.
(2) Organ za potrjevanje izda dobavitelju dovoljenje iz prejšnjega odstavka za tekoče leto.
(3) Organ za potrjevanje zagotovi uradni nadzor nad označevanjem razmnoževalnega materiala in sadik z uradnimi etiketami tako, da strokovni delavec organa za potrjevanje vsako leto pri najmanj 5% dobaviteljev, ki imajo dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, izvede naključni nadzor nad označevanjem razmnoževalnega materiala in sadik.

(1) Na podlagi obvestila o prejetih letnih prijavah iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika, lahko fitosanitarni inšpektor izvede naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
(2) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor iz prejšnjega odstavka v obsegu in na način, ki je določen v navodilih v priročniku fitosanitarne inšpekcije.

(1) Izvorne matične rastline morajo izhajati iz odbranih rastlin kandidatk za izvorne matične rastline (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke), ki morajo biti predhodno preverjene glede vitalnosti, genetske pristnosti sorte in glede zdravstvenega stanja.
(2) Dobavitelj, ki namerava vzdrževati izvorne matične rastline (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec izvornega materiala), pri preverjanju zdravstvenega stanja rastline kandidatke vizualno pregleda glede navzočnosti škodljivih organizmov iz prilog 1, 2 in 3 tega pravilnika, in obvezno posamično testira na škodljive organizme iz priloge 1 tega pravilnika.
(3) Vzdrževalec izvornega materiala mora za preverjanje genetske pristnosti sorte iz vsake rastline kandidatke vegetativno razmnožiti najmanj 3 rastline, ki jih opazuje v referenčnem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline. Vzdrževalec izvornega materiala izvede pregled fenotipskih ter pivovarskih lastnosti rastlin v referenčnem nasadu v času, ko so le-te za posamezno sorto najbolj značilne.
(4) Iz vsake rastline kandidatke, ki na podlagi preverjanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjuje pogoje iz 11. člena tega pravilnika, namnoži vzdrževalec izvornega materiala v tkivni kulturi (in vitro) omejeno število izvornih matičnih rastlin, ki jih zaporedno oštevilči in označi z imenom sorte ter z oznako izvora, to je rastline, iz katere so bile razmnožene.
(5) Rastline kandidatke in izvorne matične rastline se morajo vzdrževati v ločenih enotah pridelave.

(1) Izvorne matične rastline, pridobljene v skladu s prejšnjim členom, se vzdržuje v zavarovanih prostorih, ločeno od ostalih kategorij razmnoževalnega materiala in sadik hmelja in v razmerah, ki preprečujejo vsako možnost okužbe preko stikov korenin, nadzemnih delov, z zračnimi ali talnimi vektorji (v steriliziranem rastnem substratu v posodah, na ustrezno izoliranih tleh, v rastlinjakih, kjer je onemogočen vstop insektom, prenašalcem virusnih in virozam podobnih bolezni). Rastlinjak mora biti opremljen s predprostorom oziroma z dvojnim vhodom ter varen pred površinskimi in meteornimi vodami. Notranjost rastlinjaka ter zunanji pas minimalno 2 m okrog rastlinjaka mora biti čist oziroma brez plevelov.
(2) Vzdrževalec izvornega materiala mora redno vizualno pregledovati vse izvorne matične rastline na navzočnost škodljivih organizmov iz prilog 1, 2 in 3 tega pravilnika ter na morebitne genetske spremembe, zlasti tiste, ki so posledica razmnoževanja v tkivni kulturi.
(3) Izvorne matične rastline uradno potrdi organ za potrjevanje na podlagi prijave, ki jo vloži vzdrževalec izvornega materiala v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega pravilnika. Prijava mora biti vložena najpozneje do 1. februarja v letu zasaditve.
(4) V postopku uradne potrditve izvornih matičnih rastlin izvede organ za potrjevanje:
– pregled, ali se izvorne matične rastline vzdržujejo v pogojih iz prvega odstavka tega člena,
– vizualni pregled zdravstvenega stanja izvornih matičnih rastlin na simptome virusnih in virozam podobnih bolezni ter drugih škodljivih organizmov iz prilog 1, 2 in 3 tega pravilnika,
– pregled izvornih matičnih rastlin glede sortne pristnosti, zlasti glede možnih genetskih sprememb,
– pregled evidenc o poreklu in načinu pridobitve rastlin kandidatk za izvorne matične rastline,
– pregled poročil o rezultatih preverjanja rastlin kandidatk za izvorne matične rastline glede genetske pristnosti sorte in glede zdravstvenega stanja,
– pregled zapiskov o razmnožitvi izvornih matičnih rastlin v tkivni kulturi pred sajenjem v zavarovani prostor,
– pregled zapiskov o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline,
– pregled zapiskov o morebitnih vzorčenjih ter analizah in testiranjih izvornih matičnih rastlin ali rastnega substrata na zahtevo vzdrževalca izvornega materiala,
– pregled poročil o rezultatih analiz oziroma testiranj iz prejšnje alinee,
– odvzem vzorcev za testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika in v primeru suma, odvzem vzorcev na ostale škodljive organizme iz priloge 2 tega pravilnika.
(5) Organ za potrjevanje potrdi matične rastline kot izvorne matične rastline, če na podlagi pregledov oziroma testiranj iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da:
– so bile pridobljene v skladu s prejšnjim členom;
– se vzdržujejo v pogojih iz prvega odstavka tega člena;
– so brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– so sortno pristne.
(6) Za izvorne matične rastline, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tretjega odstavka tega člena, odredi organ za potrjevanje takojšnjo odstranitev iz nasada izvornih matičnih rastlin. Hkrati lahko odvzame vzorce oziroma odredi odstranitev razmnoževalnega materiala, ki je bil morebiti že pridobljen iz te izvorne matične rastline. Odstranjene izvorne matične rastline oziroma material, ki je bil iz njih pridobljen, mora vzdrževalec izvornega materiala uničiti.
(7) Uradna potrditev iz petega odstavka tega člena velja do 31. decembra naslednjega leta po vložitvi prijave. Uradna potrditev izvornih matičnih rastlin se vsako leto obnovi, če izvede organ za potrjevanje v objektu, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline, najmanj dvakrat letno uradne preglede iz četrtega odstavka tega člena, s katerimi preveri, ali izvorne matične rastline še izpolnjujejo pogoje za uradno potrditev. Organ za potrjevanje izvede preglede, vzorčenja in testiranja na podlagi prijave, ki jo vzdrževalec izvornega materiala vloži do 1. februarja tekočega leta in v kateri navede poleg podatkov o dobavitelju – vzdrževalcu izvornega materiala ter o mestu in enoti pridelave vsaj še številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi izvornih matičnih rastlin.
(8) Uradno potrjene izvorne matične rastline se lahko razmnožujejo:
– in vitro z mikropropagacijo,
– in vivo z vegetativnim razmnoževanjem s potaknjenci.
(9) Vzdrževalec izvornega materiala mora zagotoviti, da je izvorni material, ki se vzdržuje v in vitro pogojih, ločen od materiala, ki je v karanteni ali postopku čiščenja.

(1) Material, pridobljen iz izvornih matičnih rastlin, mora biti pred premeščanjem ali trženjem uradno potrjen. Uradno potrditev izvede organ za potrjevanje na podlagi prijave iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo vzdrževalec izvornega materiala vloži pri organu za potrjevanje najmanj 10 dni pred predvidenim premeščanjem ali trženjem.
(2) Organ za potrjevanje izvede v postopku uradne potrditve vizualni pregled zdravstvenega stanja razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz izvornih matičnih rastlin, na škodljive organizme iz prilog 2 in 3 tega pravilnika. Pri pregledu razmnoževalnega materiala, ki je namenjen premeščanju ali trženju, se izvede vzorčenje za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika v obsegu do 100% od celotne količine razmnoževalnega materiala.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material iz prvega odstavka tega člena kot izvorni material, če ugotovi:
– da je bil pridobljen iz izvornih matičnih rastlin, ki so bile uradno potrjene v skladu s prejšnjim členom;
– da je bilo na podlagi pregleda oziroma testiranja iz prejšnjega odstavka ugotovljeno, da je brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in da glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– da je nepoškodovan in primeren za nadaljnje razmnoževanje;
– da se vzdržuje najmanj v pogojih, ki so predpisani za vzdrževanje izvornih matičnih rastlin v prvem odstavku prejšnjega člena;
– da količina pridobljenega materiala ustreza stanju nasada in številu izvornih matičnih rastlin, iz katerih je bil pridobljen.
(4) Za uradno potrjen material iz prejšnjega odstavka izda organ za potrjevanje ustrezno število uradnih etiket, predpisanih v 6. členu tega pravilnika za izvorni material. Na uradni etiketi se lahko izvorni material označi s: kategorija 'SE'.

(1) Za osnovne matične rastline I. stopnje se lahko uporabi le izvorni material, ki je bil uradno potrjen v skladu s prejšnjim členom. Za osnovne matične rastline II. stopnje se lahko uporabi razmnoževalni material, ki je bil pridobljen iz osnovnih matičnih rastlin I. stopnje in uradno potrjen kot osnovni material I. stopnje v skladu s 15. členom tega pravilnika.
(2) Osnovne matične rastline se vzdržuje v rastlinjaku v pogojih iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika. Rastni substrat mora biti predhodno steriliziran ali testiran na ogorčice, navedene v prilogi 2 tega pravilnika.
(3) Osnovne matične rastline se vzdržuje ločeno od matičnih rastlin drugih kategorij in od vseh drugih rastlin hmelja, v homogenih skupinah glede na sorto, stopnjo ter izvor. Vsaka osnovna matična rastlina mora biti zaporedno oštevilčena in označena z imenom sorte, z oznako kategorije in stopnje ter z oznako partije. Osnovne matične rastline različnih stopenj morajo biti praviloma v ločenih celicah rastlinjaka, skupine rastlin iste sorte in partije pa morajo biti jasno ločene od drugih skupin rastlin. Če so osnovne matične rastline različnih stopenj skupaj v isti celici rastlinjaka, morajo biti med seboj ločene s čistim 1,5-metrskim varovalnim pasom.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so lahko osnovne matične rastline različnih stopenj skupaj v isti celici rastlinjaka ali plastenjaka, brez 1,5-metrskega varovalnega pasu, če so namenjene za pridelavo certificiranega materiala stopnje 'A', vendar pa morajo biti posajene ločeno po sortah.

(1) Uradno potrditev osnovnih matičnih rastlin izvede organ za potrjevanje na podlagi prijave iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo vloži vzdrževalec osnovnega materiala vsaj 30 dni pred zasaditvijo nasada osnovnih matičnih rastlin, vendar najpozneje do 1. februarja v letu zasaditve. Vzdrževalec osnovnega materiala mora v prijavi navesti tudi predvideni datum saditve in prijavi priložiti najmanj kopijo načrta rastlinjaka ali plastenjaka oziroma katastrskega načrta z natančno označenimi površinami na katerih se nahaja rastlinjak ali plastenjak.
(2) Organ za potrjevanje opravi pred zasaditvijo pregled prijavljenih objektov, če rastni substrat ni steriliziran, pa tudi odvzem vzorcev substrata za testiranje na ogorčice. Na podlagi pregleda oziroma rezultatov laboratorijskih testov zapisniško ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Po zasaditvi osnovnih matičnih rastlin izvaja organ za potrjevanje postopek uradne potrditve osnovnih matičnih rastlin, ki obsega:
– pregled, ali se osnovne matične rastline vzdržujejo v pogojih iz prejšnjega člena,
– vizualni pregled zdravstvenega stanja osnovnih matičnih rastlin na simptome virusnih in virozam podobnih bolezni ter drugih škodljivih organizmov iz prilog 2 in 3 tega pravilnika,
– pregled osnovnih matičnih rastlin glede sortne pristnosti,
– pregled evidenc in dokazil o poreklu in načinu pridobitve materiala, uporabljenega za vzgojo osnovnih matičnih rastlin (uradne etikete oziroma potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala),
– pregled zapiskov o ukrepih, izvedenih v objektih za vzdrževanje osnovnih matičnih rastlin, zaradi preprečevanja pojava in širjenja škodljivih organizmov in o morebitnih drugih ukrepih v teh objektih,
– pregled zapiskov o morebitnih dodatnih vzorčenjih ter analizah in testiranjih osnovnih matičnih rastlin ali rastnega substrata,
– pregled poročil o rezultatih analiz oziroma testiranj iz prejšnje alinee,
– odvzem vzorcev za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika in v primeru suma, odvzem vzorcev na škodljive organizme iz priloge 2 tega pravilnika.
(4) Organ za potrjevanje potrdi matične rastline kot osnovne matične rastline I. stopnje ali kot osnovne matične rastline II. stopnje, če na podlagi pregledov oziroma testiranj iz prejšnjega odstavka ugotovi, da osnovne matične rastline izpolnjujejo naslednje zahteve:
– so bile vzgojene iz razmnoževalnega materiala, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– so vzdrževane v pogojih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena;
– so brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– so sortno pristne.
(5) Za osnovne matične rastline, ki ne izpolnjujejo zahtev iz prejšnjega odstavka, odredi organ za potrjevanje takojšnjo odstranitev iz nasada osnovnih matičnih rastlin. Hkrati lahko odvzame vzorce oziroma odredi odstranitev razmnoževalnega materiala, ki je bil morebiti že pridobljen iz take osnovne matične rastline. Odstranjene osnovne matične rastline oziroma material, ki je bil iz njih pridobljen, mora vzdrževalec osnovnega materiala uničiti.
(6) Uradna potrditev iz četrtega odstavka tega člena velja najpozneje do 31. decembra naslednjega leta po vložitvi prijave. Uradna potrditev osnovnih matičnih rastlin se lahko vsako leto obnovi, če organ za potrjevanje s pregledi iz tretjega odstavka tega člena, ki jih izvede najmanj dvakrat letno, preveri, ali osnovne matične rastline še izpolnjujejo pogoje za uradno potrditev. Organ za potrjevanje izvede preglede na podlagi prijave iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo vzdrževalec osnovnega materiala vloži do 1. februarja tekočega leta in v kateri navede poleg podatkov o dobavitelju – vzdrževalcu osnovnega materiala ter mestu in enoti pridelave, vsaj še številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi osnovnih matičnih rastlin.

(1) Material, pridobljen iz osnovnih matičnih rastlin, mora biti pred premeščanjem ali trženjem uradno potrjen. Uradno potrditev izvede organ za potrjevanje na podlagi prijave iz prvega odstavka 5. člena, ki jo vzdrževalec osnovnega materiala vloži pri organu za potrjevanje najmanj 10 dni pred predvidenim premeščanjem ali trženjem.
(2) Organ za potrjevanje izvede v postopku uradne potrditve vizualni pregled zdravstvenega stanja razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz osnovnih matičnih rastlin, na škodljive organizme iz prilog 2 in 3 tega pravilnika. Pri pregledu razmnoževalnega materiala, ki je namenjen premeščanju ali trženju se izvede vzorčenje za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika, v obsegu 100% od celotne količine materiala.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material iz prvega odstavka tega člena kot osnovni material I. stopnje ali kot osnovni material II. stopnje, če na podlagi pregleda in testiranja iz prejšnjega odstavka ugotovi:
– da je bil pridobljen iz osnovnih matičnih rastlin I. stopnje ali osnovnih matičnih rastlin II. stopnje, uradno potrjenih v skladu s prejšnjim členom;
– da je brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in da glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– da je nepoškodovan in primeren za nadaljnje razmnoževanje;
– da se vzdržuje v pogojih, predpisanih v prejšnjem členu za vzdrževanje osnovnih matičnih rastlin;
– da količina pridobljenega razmnoževalnega materiala ustreza stanju nasada in številu osnovnih matičnih rastlin, iz katerih je bil pridobljen.
(4) Za uradno potrjen razmnoževalni material iz prejšnjega odstavka izda organ za potrjevanje ustrezno število uradnih etiket, predpisanih v 6. členu tega pravilnika za osnovni razmnoževalni material. Na uradni etiketi se lahko označi:
– osnovni material I. stopnje s: kategorija 'E (1)',
– osnovni material II. stopnje s: kategorija 'E (2)'.
(5) Ne glede na določbe tega člena potrdi organ za potrjevanje razmnoževalni material, ki izpolnjuje zahteve iz tega člena, vendar je bil pridobljen iz osnovnih matičnih rastlin, ki se vzdržujejo v pogojih iz četrtega odstavka 13. člena tega pravilnika, kot certificiran material stopnje 'A' in zanj izda ustrezne uradne etikete, predpisane v 6. členu tega pravilnika. Na uradni etiketi se tak razmnoževalni material lahko označi s: kategorija 'C(A)'.

(1) Za vzgojo certificiranih matičnih rastlin stopnje A (v nadaljnjem besedilu: matične rastline 'C(A)') se lahko uporabi le uradno potrjen osnovni razmnoževalni material I. stopnje ali uradno potrjen osnovni razmnoževalni material II. stopnje.
(2) Matične rastline 'C(A)' se vzdržujejo v zavarovanem prostoru v razmerah, ki preprečujejo možnost okužb z zračnimi ali talnimi vektorji. Rastni substrat mora biti steriliziran ali pa predhodno testiran na ogorčice.
(3) Matične rastline 'C(A)' se vzdržuje ločeno od drugih rastlin hmelja, v homogenih skupinah glede na sorto in izvor. Vsaka matična rastlina 'C(A)' mora biti zaporedno oštevilčena in označena vsaj z imenom sorte in oznako partije.
(4) Dobavitelj, ki namerava vzdrževati matične rastline 'C(A)' (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec certificiranih sadik 'A'), mora pri organu za potrjevanje vložiti prijavo mesta pridelave do 30. oktobra v letu pred zasaditvijo in prijavo iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika najpozneje 30 dni po zasaditvi razmnoževalnega materiala iz prvega odstavka tega člena, vendar najpozneje do 1. februarja. Prijavi mora priložiti najmanj:
– kopijo načrta zavarovanega prostora oziroma katastrskega načrta z natančno označenimi površinami, na katerih se zavarovani prostor nahaja,
– kopijo uradnih etiket ali potrdil o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri zasaditvi.
(5) Organ za potrjevanje opravi pred zasaditvijo pregled zavarovanega prostora, če rastni substrat ni steriliziran, pa tudi odvzem vzorcev substrata za testiranje na ogorčice. Na podlagi pregleda oziroma rezultatov laboratorijskih testov zapisniško ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena.
(6) Po zasaditvi matičnih rastlin 'C(A)' izvede organ za potrjevanje preglede, da ugotovi, če matične rastline izpolnjujejo naslednje zahteve:
– so bile vzgojene iz razmnoževalnega materiala, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka tega člena;
– se vzdržujejo v pogojih iz drugega in tretjega odstavka tega člena;
– so brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika in glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– so sortno pristne.
(7) Matične rastline, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnjega odstavka organ za potrjevanje uradno potrdi kot matične rastline 'C(A)' in dovoli rez potaknjencev za pridelavo certificiranih sadik stopnje 'A'.
(8) Uradno potrditev matičnih rastlin 'C(A)' iz prejšnjega odstavka je potrebno vsako leto obnoviti. V ta namen mora dobavitelj vložiti prijavo iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika pri organu za potrjevanje, ki s pregledi preveri, ali matične rastline še izpolnjujejo pogoje za uradno potrditev kot matične rastline 'C(A)'. V prijavi, ki jo je treba vložiti do 1. februarja, navede pridelovalec certificiranih sadik 'A' poleg podatkov o dobavitelju ter mestu in enoti pridelave vsaj še številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi matičnih rastlin 'C(A)'.

(1) Razmnoževalni material, pridobljen iz uradno potrjenih matičnih rastlin 'C(A)', se uporabi za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev in sadik, ki se jih pred trženjem ali premeščanjem lahko uradno potrdi kot certificirane sadike 'A', če so za uradno potrditev izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Ukoreninjeni potaknjenci se pridelajo v zavarovanih prostorih, kot so rastlinjaki in plastenjaki in utrdijo ali donegujejo kot certificirane sadike 'A' v mrežnikih ali na prostem oziroma v ukoreniščih.
(3) Za zavarovani prostor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo zahteve iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Za pridelovanje certificiranih sadik 'A' v mrežnikih ali na prostem se smejo uporabiti le površine, ki ležijo na uradno potrjenem neokuženem mestu oziroma enoti pridelave skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti. Okoli mrežnika oziroma površin za pridelovanje certificiranih sadik 'A' mora biti:
– najmanj 2 m čistega pasu, brez vseh rastlin; če je ta pas zaraščen, mora biti stalno košen,
– 250 m širok varovalni pas, v katerem ni znakov ali ugotovljenih škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika.
(5) Certificirane sadike 'A' morajo biti v mrežnikih ali na prostem posajene tako, da se prepreči vsak stik korenin z zemljo (v lončkih na foliji), sadike različnih sort hmelja morajo biti med seboj ločene in označene vsaj z imenom sorte in oznako partije.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko certificirane sadike 'A' pridelujejo tudi v ukorenišču, če so bili pred sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic in so rezultati testiranja negativni. V tem primeru se rastline sadijo v vrste ločeno po sortah, tako da je med različnimi sortami ena vrsta prazna, začetek in konec vsake nove sorte mora biti jasno označen vsaj z imenom sorte in oznako partije.

(1) Uradno potrditev certificiranih sadik 'A' izvede organ za potrjevanje na podlagi prijave iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo pridelovalec certificiranih sadik 'A' vloži pri organu za potrjevanje skupaj s prijavo za uradno potrditev matičnih rastlin 'C(A)'. Prijavi mora priložiti kopijo katastrskega načrta z natančno označenimi površinami na katerih se nahajajo mrežniki oziroma kjer se bodo utrjevale ali donegovale certificirane sadike 'A'.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora pridelovalec certificiranih sadik 'A', ki namerava certificirane sadike 'A' pridelovati v ukorenišču, zaradi odvzema vzorcev zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic prijaviti površine, na katerih bo ukorenišče, najpozneje do 31. oktobra v letu pred zasaditvijo.
(3) Organ za potrjevanje izvede v postopku uradne potrditve:
– vizualne preglede razmnoževalnega materiala in sadik na škodljive organizme iz prilog 2 in 3 tega pravilnika,
– pregled izpolnjevanja pogojev za pridelavo certificiranih sadik 'A' iz prejšnjega člena,
– preveritev genetske pristnosti na podlagi fenotipskih značilnosti sorte,
– pregled evidenc o pridelavi certificiranih sadik (o načinu pridelave, o količinah uporabljenega razmnoževalnega materiala in pridelanih sadik po sortah),
– pregled zapiskov o opravljenem nadzoru škodljivih organizmov, ki ga izvaja pridelovalec certificiranih sadik 'A' in o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih na enoti pridelave,
– pregled zapiskov o morebitnih dodatnih vzorčenjih ter poročil o rezultatih analiz in testiranj rastlin ali zemljišča,
– preveritev, ali sadike izpolnjujejo kakovostne zahteve za certificirane sadike 'A', predpisane v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Preglede iz prve alinee prejšnjega odstavka opravi v zavarovanem prostoru, med utrjevanjem ali donegovanjem certificiranih sadik 'A' v mrežniku, na prostem ali v ukorenišču ter pred trženjem ali premeščanjem certificiranih sadik 'A'. Pri pregledu certificiranih sadik 'A' med utrjevanjem ali donegovanjem odvzame vzorce od 3% certificiranih sadik 'A' za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika. Obenem lahko, če obstaja dvom pri prepoznavanju sorte, odvzame vzorce za izvedbo molekulske analize za preveritev sortne pristnosti certificiranih sadik 'A'.
(5) Zadnji pregled opravi organ za potrjevanje pred premeščanjem ali trženjem na podlagi obvestila pridelovalca certificiranih sadik 'A', ki ga posreduje organu za potrjevanje najmanj 10 dni pred predvidenim premeščanjem ali trženjem. V obvestilu navede poleg podatkov o dobavitelju in mestu ter enoti pridelave, kjer so bile sadike pridelane, vsaj še datum predvidenega premeščanja ali trženja, številko in datum zapisnika o zadnjem pregledu sadik med rastjo ter količino zahtevanih uradnih etiket.
(6) Organ za potrjevanje uradno potrdi certificirane sadike 'A', če na podlagi zapisnikov o izvedenih pregledih in testiranjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ugotovi da:
– so bile pridelane iz uradno potrjenih matičnih rastlin 'C(A)';
– so bile pridelane v pogojih, predpisanih v prejšnjem členu;
– so zdrave, nepoškodovane in primerne za nadaljnje razmnoževanje;
– so sortno pristne;
– glede kakovosti izpolnjujejo zahteve iz priloge 5 tega pravilnika;
– količina pridelanih certificiranih sadik 'A' ustreza stanju nasada in številu osnovnih matičnih rastlin, iz katerih je bil pridobljen.
(7) Za uradno potrjene sadike iz prejšnjega odstavka izda organ za potrjevanje ustrezno število uradnih etiket, predpisanih v 6. členu tega pravilnika. Na uradni etiketi se certificirane sadike 'A' lahko označijo s 'CS(A)'. Ob izdaji uradnih etiket vnese organ za potrjevanje v zapisnik podatke o skupni količini potrjenih certificiranih sadik 'A' po sortah, o datumu izdaje ter o številu izdanih uradnih etiket, vključno s serijskimi številkami uradnih etiket.

(1) Matično hmeljišče je hmeljišče, ki je posajeno na prostem v istem letu z uradno potrjenimi certificiranimi sadikami 'A' iste sorte in je namenjeno za pridelavo hmelja in za pridelavo certificiranih sadik 'B', le-te pa za sajenje v proizvodna hmeljišča.
(2) Matično hmeljišče sme biti izključno na uradno potrjenem neokuženem območju, skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti.
(3) Okoli matičnega hmeljišča mora biti 250 m širok varovalni pas, v katerem ni znakov ali ugotovljene prisotnosti škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika.
(4) Matično hmeljišče se lahko postavi le na površinah:
– na katerih, vključno z varovalnim pasom iz prejšnjega odstavka, v zadnjih štirih rastnih dobah ni bila potrjena okužba s hmeljevo uvelostjo,
– ki ležijo na mestu pridelave, na katerem so bili vsaj v zadnjih petih letih odvzeti vzorci zemlje za testiranje na ogorčice in so bili rezultati testiranj negativni,
– na katerih najmanj 2 leti niso rasle hmeljne rastline in so očiščene ostankov prejšnjih hmeljnih rastlin, in
– ki so ločene od ostalih površin, na katerih se pridelujejo gostiteljske rastline škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika; razdalja med njimi mora biti najmanj 5 m.
(5) Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka, so lahko matična hmeljišča, ki so posajena s certificiranimi sadikami 'A', v neposredni bližini, vendar pa mora biti jasno označena vsaj vsaka prva in zadnja vrsta posameznega hmeljišča.

(1) Dobavitelj, ki namerava zasaditi matično hmeljišče za pridelavo certificiranih sadik 'B' (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec certificiranih sadik 'B'), prijavi organu za potrjevanje vsako novo površino za matično hmeljišče najkasneje do 31. oktobra v letu pred načrtovano saditvijo. Prijavi, ki vsebuje podatke o dobavitelju (ime, priimek, in naslov ali firmo in sedež, neponovljivo registrsko številko dobavitelja) in o mestu ter enoti pridelave (KMG-MID mesta pridelave, MID-hmeljišča in oznako enote hmeljišča v obdelavi ter velikost prijavljene površine) je treba priložiti najmanj:
– kopijo katastrskega načrta z natančno označenimi zemljišči za matično hmeljišče in varovalnim pasom,
– izjavo, da na prijavljenih zemljiščih najmanj 2 leti niso rasle hmeljne rastline.
(2) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka opravi organ za potrjevanje pregled, s katerim preveri, ali prijavljene površine ustrezajo zahtevam iz prejšnjega člena ter odvzame vzorce zemlje za testiranje na ogorčice, če testiranje še ni bilo opravljeno ali če so analizni izvidi starejši od 5 let.
(3) Organ za potrjevanje v obliki zapisnika odobri zasaditev matičnega hmeljišča, potem ko na podlagi pregledov in rezultatov testiranj ugotovi, da prijavljene površine ustrezajo zahtevam iz prejšnjega člena in da so rezultati testiranj odvzetih vzorcev zemlje negativni.
(4) Pridelovalec certificiranih sadik 'B' sme zasaditi matično hmeljišče šele potem, ko mu organ za potrjevanje zapisniško odobri zasaditev matičnega hmeljišča. Po zasaditvi mora organu za potrjevanje prijaviti matično hmeljišče v uradno potrditev. V prijavi iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki jo mora vložiti v roku 14 dni po zasaditvi oziroma najpozneje do 30. aprila v tekočem letu, mora navesti količino certificiranih sadik 'A', uporabljenih za zasaditev matičnega hmeljišča.
(5) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka izvede organ za potrjevanje uradne preglede zdravstvenega stanja, sortnosti ter pregled dokazil in evidenc, ki jih vodi pridelovalec certificiranih sadik 'B', in sicer vsaj dvakrat v rastni dobi rastlin.
(6) Pregled zdravstvenega stanja sestavljajo:
– vizualni pregled zdravstvenega stanja vseh rastlin v matičnem hmeljišču in naključni pregled rastlin, gostiteljic škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika, v 250-metrskem varovalnem pasu, v času, ki je najugodnejši za ugotavljanje navzočnosti virusnih in virozam podobnih bolezni ter drugih škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika,
– odvzem vzorcev 10% rastlin za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu s prilogo 3 tega pravilnika,
– odvzem vzorcev, če rastline kažejo znake okužbe s škodljivimi organizmi iz priloge 2 tega pravilnika.
(7) Preveritev sortne pristnosti se opravi v matičnem hmeljišču z vizualnimi pregledi fenotipskih lastnosti posamezne sorte. Če obstaja dvom pri prepoznavanju sorte, se lahko odvzame vzorce za izvedbo molekulske analize, s katero se ugotovi sorta hmelja.
(8) Organ za potrjevanje pregleda naslednjo dokumentacijo o matičnem hmeljišču:
– dokazila o uradni potrditvi certificiranih sadik 'A', uporabljenih za zasaditev matičnega hmeljišča,
– zapiske o opravljenem nadzoru škodljivih organizmov, ki ga izvaja pridelovalec certificiranih sadik 'B' in o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov ter morebitnih drugih ukrepih v matičnem hmeljišču,
– zapiske o morebitnih dodatnih vzorčenjih ter analizah in testiranjih rastlin ali zemljišča,
– poročila o rezultatih analiz oziroma testiranj iz prejšnje alinee,
– evidence o prodaji ali oddaji pridelanih certificiranih sadik 'B'.
(9) Organ za potrjevanje uradno potrdi matično hmeljišče in dovoli pridobitev certificiranih sadik 'B', če na podlagi pregledov oziroma testiranj iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena ugotovi, da:
– so bile za njegovo zasaditev uporabljene uradno potrjene certificirane sadike 'A';
– so izpolnjene zahteve za matično hmeljišče iz prejšnjega člena;
– v hmeljišču niso bili ugotovljeni škodljivi organizmi iz priloge 2 tega pravilnika in da glede škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika niso presežene tolerance, navedene v tej prilogi;
– je hmeljišče sortno pristno.
(10) Uradno potrditev matičnega hmeljišča iz prejšnjega odstavka je potrebno vsako leto obnoviti. V ta namen mora pridelovalec certificiranih sadik 'B' pri organu za potrjevanje vložiti prijavo iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika najpozneje do 30. aprila v tekočem letu. V prijavi navede poleg podatkov o dobavitelju ter mestu in enoti pridelave vsaj še številko in datum zadnjega potrdila o potrditvi matičnega hmeljišča. Na podlagi prijave organ za potrjevanje s pregledi preveri, ali matično hmeljišče še izpolnjuje pogoje za uradno potrditev.

(1) Certificirane sadike 'B' so podzemni deli stebel hmelja z brsti, ki so pridobljeni iz matičnih hmeljnih rastlin v uradno potrjenem matičnem hmeljišču.
(2) Certificirane sadike 'B' lahko prideluje pridelovalec certificiranih sadik 'B' izključno iz matičnih rastlin v matičnem hmeljišču, ki je bil uradno potrjenem v skladu s prejšnjim členom. Za uradno potrditev certificiranih sadik 'B' mora pridelovalec certificiranih sadik 'B' organu za potrjevanje sporočiti datum rezi matičnih rastlin in lokacije matičnih hmeljišč in skladišč za shranjevanje najmanj 10 dni pred načrtovano rezjo.
(3) Organ za potrjevanje opravi na podlagi sporočila iz prejšnjega odstavka v skladiščih, kjer se certificarne sadike 'B' pripravijo za premeščanje oziroma trženje, vizualni pregled do 3% sadik hmelja, in sicer glede zdravstvenega stanja in glede kakovosti certificiranih sadik 'B'. Ob pregledu lahko opravi tudi naključni pregled matičnih rastlin v matičnem hmeljišču, s katerim preveri, ali količina pridelanih certificiranih sadik 'B' odgovarja številu porezanih matičnih rastlin.
(4) Organ za potrjevanje na podlagi pregleda iz prejšnjega odstavka uradno potrdi certificirane sadike 'B', če ugotovi, da:
– so bile pridelane iz matičnih rastlin v uradno potrjenem matičnem hmeljišču;
– so brez škodljivih organizmov iz priloge 2 tega pravilnika;
– škodljivi organizmi iz priloge 3 tega pravilnika niso navzoči nad toleranco, določeno v tej prilogi;
– glede kakovosti izpolnjujejo zahteve, predpisane v prilogi 5 tega pravilnika za certificirane sadike ‘B’;
– je količina pridelanih sadik ustrezna glede na sorto in stanje v matičnem hmeljišču.
(5) Za uradno potrjene certificirane sadike 'B' izda organ za potrjevanje ustrezno število uradnih etiket, predpisanih v 6. členu tega pravilnika. Na uradni etiketi se certificirane sadike 'B' lahko označijo s 'CS(B)'. Ob izdaji uradnih etiket vnese organ za potrjevanje v zapisnik podatke o skupni količini potrjenih certificiranih sadik 'B' po sortah, o datumu izdaje ter o številu izdanih uradnih etiket, vključno s serijskimi številkami uradnih etiket.

(1) Pridelovalec hmelja, ki je pridobil uradno potrjene certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B' za sajenje proizvodnih hmeljišč na svojem mestu pridelave, lahko te sadike pred sajenjem v proizvodno hmeljišče doneguje v ukorenišču in jih najpozneje v naslednji rastni dobi presadi na stalno mesto.
(2) Za hmeljne sadike iz ukorenišča se šteje, da izpolnjujejo zahteve za certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B', če:
– so rasle v ukorenišču, za katerega je bilo uradno potrjeno, da leži na neokuženem mestu ali enoti pridelave skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti;
– ukorenišče leži na mestu pridelave, na katerem so bile vsaj v zadnjih petih letih odvzeti vzorci zemlje za testiranje na ogorčice in so bili rezultati testiranj negativni;
– so bile v ukorenišče posajene uradno potrjene certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B', ki so bile med rastjo v ukorenišču uradno pregledane glede zdravstvenega stanja, zlasti glede škodljivih organizmov iz priloge 2 in 3 tega pravilnika.
(3) Pridelovalec, ki želi donegovati certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B' v ukorenišču, mora shraniti dokazila o nabavi uradno potrjenih certificiranih sadik 'A' ali certificiranih sadik 'B' skupaj z uradnimi etiketami, s katerimi so bile le-te označene ob nabavi, da jih predloži organu za potrjevanje.
(4) Uradne preglede iz prejšnjega odstavka izvede organ za potrjevanje na podlagi prijave, ki jo pridelovalec vloži najpozneje do 30. aprila v letu zasaditve in vsebuje najmanj naslednje podatke:
– o pridelovalcu (ime, priimek in naslov),
– o mestu pridelave, kjer bo ukorenišče (KMG-MID, naziv in naslov mesta pridelave),
– o ukorenišču (katastrska občina in parcelne številke, na katerih leži, površina).
(5) Prijavi iz prejšnjega odstavka mora pridelovalec priložiti kopijo katastrskega načrta z natančno označenimi zemljišči za matično hmeljišče in varovalnim pasom ter izjavo, da na prijavljenih zemljiščih najmanj 2 leti niso rasle hmeljne rastline.
(6) Organ za potrjevanje na podlagi pregledov in testiranj iz drugega odstavka tega člena zapisniško ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz tega člena in, ali sadike iz ukorenišča še izpolnjujejo zahteve za certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B'.

(1) V pridelovalna hmeljišča, namenjena za pridelavo hmelja v industrijske namene, je dovoljeno saditi le uradno potrjene certificirane sadike ali sadike iz ukorenišč, za katere je bilo v skladu s prejšnjim členom zapisniško ugotovljeno, da še izpolnjujejo zahteve za certificirane sadike 'A' ali certificirane sadike 'B'.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se sme v pridelovalna hmeljišča izjemoma saditi sadike hmelja, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz tega pravilnika, če je minister, pristojen za kmetijstvo, v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, izjemoma dovolil pridelavo in trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ki glede kakovosti ne izpolnjujejo vseh zahtev za trženje po tem pravilniku.

(1) Razmnoževalni material in sadike hmelja se lahko uvozijo, če so bile uradno potrjene v državi, v kateri so zahteve za uradno potrditev in postopek uradne potrditve enakovredne zahtevam in postopku, predpisanim s tem pravilnikom.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja uprava na podlagi strokovnega mnenja organa za potrjevanje.
(3) Razmnoževalni material in sadike hmelja, pridelane iz uvoženega razmnoževalnega materiala, ki izpolnjujejo zahteve iz tega člena za uradno potrjen izvorni, osnovni ali certificiran material 'A', se lahko prijavijo v uradno potrditev in uradno potrdijo, če so za uradno potrditev izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika.

(1) Matične rastline, ki so bile pridobljene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko uradno potrdijo kot izvorne matične rastline, osnovne matične rastline I. in II. stopnje oziroma certificirane matične rastline, če organ za potrjevanje na podlagi evidenc in dokazil, ki jih predloži dobavitelj, ugotovi, da izpolnjujejo pogoje in zahteve, predpisane s tem pravilnikom za posamezno kategorijo oziroma stopnjo. Organ za potrjevanje lahko pod enakimi pogoji uradno potrdi razmnoževalni material, pridobljen od teh matičnih rastlin v letu 2003 in 2004.
(2) Organ za potrjevanje potrdi matične rastline iz prejšnjega odstavka in razmnoževalni material, ki je bil od njih pridobljen, na podlagi prijave, ki jo dobavitelj vloži najpozneje 30 dni po uveljavitvi tega pravilnika. Prijavi, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko organ za potrjevanje uradno potrdi tudi matične rastline, ki so bile testirane vsaj na naslednje škodljive organizme iz priloge 1 tega pravilnika, če izpolnjujejo vse ostale pogoje po tem pravilniku:
– na glivi hmeljeve uvelosti Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn,
– na jablanov mozaik (Apple mosaic ilarvirus – hop strain) in nekrotično obročkavost koščičarjev (Prunus necrotic ringspot ilarvirus).
(4) Matične rastline iz prejšnjega odstavka in razmnoževalni material, pridobljen od teh rastlin, se lahko uradno potrjuje in trži kot uradno potrjen razmnoževalni material ali sadike ustrezne kategorije, s statusom 'v.t.', in sicer do pridobitve izvornih rastlin posamezne sorte, ki izpolnjujejo vse zahteve, predpisane v prilogi 1 tega pravilnika za material z zdravstvenim statusom 'b.v.' ali z zdravstvenim statusom 'v.t.', vendar najpozneje do 31. 12. 2007.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za hmelj prenehajo uporabljati:
– pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, 52/86),
– pravilnik o kakovostnih normah, pakiranju, plombiranju in deklariranju sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 45/75 in 26/79),
– odločba o organizacijah združenega dela, ki izdajajo certifikate o kakovosti izvoznega sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 67/80 in 62/81).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika za hmelj preneha veljati:
– pravilnik o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74),
– pregled organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (Uradni list SRS, št. 24/75).
(3) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01 in 117/02).

Ta pravilnik začne veljati štirinajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    Priloga 4: Higienske smernice in zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri vzdrževanju matičnih rastlin in pridobivanju razmnoževalnega materiala hmelja

    1. Splošne higienske smernice za rastlinjak:
        - dvojna vhodna vrata,
        - več ločenih celic z vrati, ki se zaklepajo,
        - lončki z matičnimi rastlinami ali s potaknjenci nimajo stika z zemljo na
          tleh,
        - protiinsektna mreža ali rastlinjak z nadtlakom,
        - nekontaminiran vodni vir,
        - čista tla,
        - predpražnik ali korito z razkužilom širokega spektra ob vhodu,
        - razkužena oprema in orodje, ki se uporablja le za razmnoževalni material
          hmelja,
        - nezaposlenim prepovedan vstop v prostore, kjer se rastline kandidatke in
          izvorni razmnoževalni material,
        - vidno nameščen napis 'Kajenje ni dovoljeno' ter druga opozorila in
          prepovedi.

    2. Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri razmnoževanju materiala:
        - Pri razmnoževanju se uporabi nov ali steriliziran rastni substrat
          oziroma substrat, ki je bil pred tem testiran na ogorčice, novi ali
          razkuženi PVC lončki, novi šotni lončki. Priporoča se uporaba
          individualnih lončkov; uporaba platojev je dovoljena, vendar se ob
          ugotovljeni okužbi zavrže cel plato.
        - Za pakiranje posajenih potaknjencev se uporabijo novi ali razkuženi
          platoji.
        - Podložna prekrivka se zamenja po vsakem turnusu.
        - Preprečevanje navzkrižne kontaminacije s hormonskim praškom ali
          raztopino, roke in orodje se razkužuje pred vsakim delom.
        - Orodje za rezanje se med rezanjem razkužuje, še posebej med posameznimi
          skupinami ali kategorijami potaknjencev.
        - Zaposleni nosijo čiste, razkužene gumijaste škornje brez ostankov zemlje
          in čiste delovne plašče.
        - Vsaka sorta, kategorija in stopnja ter izvor se jasno označi in vzdržuje
          ločeno od ostalih.

    3. Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri gojenju in oskrbi:
        - Skrb za redno prezračevanje, oroševanje in namakanje, da se prepreči
          stres.
        - Redno zatiranje škodljivih organizmov s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki
          jih je potrebno menjavati, da se prepreči rezistenca.
        - Uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki bi prikrili znamenja okužbe, ni
          dovoljena.
        - Pri namakanju je treba preprečevati nanos substrata na rastline.
        - Pri oskrbi rastlin je potrebno preprečevati vsakršne rane rastlin.
        - Skrbeti je treba za čisto okolico brez nepotrebnih okrasnih rastlin in
          plevelov, ki so lahko vir okužb ali kontaminacije.

    Priloga 5: Zahteve, ki jih morajo glede kakovosti izpolnjevati sadike hmelja
 
    A) certificirana sadika 'A':
         - podzemni del stebla mora biti zadebeljen – debelina mora biti najmanj
           3 mm;
         - imeti mora najmanj 1 zadebeljeno korenino (premer najmanj 3 mm);
           korenine in koreninice morajo prerasti zemeljsko grudo;
         - nadzemni del rastline pri spomladanskih sadikah mora imeti vidne brste,
           pri jesenskih sadikah je lahko nadzemni del že v fazi odmiranja;
         - biti morajo brez škodljivih organizmov iz priloge 3.
 
    B) certificirana sadika 'B':
         - biti mora dvovenčna; imeti mora 2 venca dobro razvitih brstov, ki so
           dolgi najmanj 10mm;
         - biti mora nepoškodovana;
         - debelina sadike mora biti najmanj 10 mm;
         - zgornji del sadike mora biti gladko, poševno prirezan, 15 mm nad
           zgornjim vencem brstov;
         - spodnji del sadike mora biti gladko, ravno prirezan, 15 mm pod spodnjim
           vencem brstov.