PRILOGA I
                    IMENA, OPIS IZDELKOV IN OPREDELITEV POJMOV

    I. IMENA IN OPIS IZDELKOV

    1. »Džem«
    je mešanica sladkorjev, sadne pulpe in/ali sadne kaše ene ali več vrst sadja
in vode, ki je ustrezne želirane konsistence. Vendar je lahko džem iz citrusov
dobljen iz celih sadežev, narezanih na rezine in/ali koščke.
    Količina sadne pulpe in/ali sadne kaše, uporabljena za proizvodnjo 1000 g
končnega izdelka, ne sme biti manjša od:

    – 350 g    na splošno,
    – 250 g    za rdeči ribez, jerebike, krhlike, črni ribez, šipek in kutine,
    – 150 g    za ingver,
    – 160 g    za granatna jabolka,
    – 60 g     za pasionke.

    2. »Ekstra džem«
    je mešanica sladkorjev, nezgoščene sadne pulpe ene ali več vrst sadja in vode,
ki je ustrezne želirane konsistence. Vendar je lahko šipkov ekstra džem in ekstra
džem brez semen iz malin, robidnic, črnega ribeza, borovnic in rdečega ribeza
dobljen v celoti ali delno iz nezgoščene kaše teh sadežev. Citrus ekstra džem je
lahko dobljen iz celih sadežev, narezanih na rezine in/ali koščke.
    Količina sadne pulpe, uporabljena za proizvodnjo 1000 g končnega izdelka, ne
sme biti manjša od:

    – 450 g    na splošno,
    – 350 g    za rdeči ribez, jerebike, krhlike, črni ribez, šipek in kutine,
    – 250 g    za ingver,
    – 230 g    za granatna jabolka,
    – 80 g     za pasionke.

    3. »Žele«
    je ustrezno želirana mešanica sladkorjev in sadnega soka in/ali vodnih
ekstraktov iz ene ali več vrst sadja.
    Količina sadnega soka in/ali vodnih ekstraktov, uporabljena za proizvodnjo
1000 g končnega izdelka, ne sme biti manjša od količine, določene za proizvodnjo
džemov. Te količine so izračunane po odštetju mase vode, ki je bila uporabljena
pri pripravi vodnih ekstraktov.

    4. »Ekstra žele«
    Pri »ekstra želeju« pa količina sadnega soka in/ali vodnih ekstraktov,
uporabljena za proizvodnjo 1000 g končnega izdelka, ne sme biti manjša od
količine, določene za proizvodnjo ekstra džemov. Te količine so izračunane po
odštetju mase vode, ki je bila uporabljena pri pripravi vodnih ekstraktov.
    Pri proizvodnji ekstra želejev v mešanici ni dovoljeno uporabiti naslednjega
sadja: jabolk, hrušk, sliv, melon, lubenic, grozdja, buč, kumaric in paradižnika.

    5. »Marmelada«
    je mešanica vode, sladkorjev in ene ali več vrst naslednjih proizvodov,
pridobljenih iz sadja citrusov: pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine.
    Količina sadja citrusov, uporabljenega za proizvodnjo 1000 g končnega izdelka,
ne sme biti manjša od 200 g, od katerih mora biti najmanj 75 g pridobljenih iz
notranjega dela plodu.

    6. »Žele marmelada«
    Ime »žele marmelada« se sme uporabiti, če izdelek ne vsebuje nobenih netopnih
snovi, razen morda majhne količine fino narezane lupine.

    7. »Sladkana kostanjeva kaša«
    je mešanica vode, sladkorja in najmanj 380 g kostanjeve (Castanea sativa) kaše
na 1000 g končnega izdelka.

    8. »Domača marmelada«
    je ustrezno želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše. Količina sadne kaše v
1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od:
    – 300 g na splošno;
    – 250 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

    9. »Ekstra domača marmelada«
    je ustrezno želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše. Količina sadne kaše v
1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od:
    – 450 g na splošno;
    – 350 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

    II. Izdelki iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke I. dela te priloge, morajo
vsebovati najmanj 60% topnih snovi, izdelki iz 8. in 9. točke I. dela te priloge
pa najmanj 55% topnih snovi, določeno z refraktometrom; razen izdelki, pri katerih
je bil sladkor delno ali v celoti nadomeščen s sladili.
    III. Pri mešanici sadja se najmanjša vsebnost različnih vrst sadja, določena v
I. delu te priloge, ustrezno zmanjša sorazmerno odstotnemu deležu.

PRILOGA II

    Izdelkom, opisanim v Prilogi I, se smejo dodajati naslednje dodatne sestavine:
    – med, definiran v predpisu o medu: v vseh izdelkih kot delna ali popolna
zamenjava sladkorja;
    – sadni sok: samo v džemu, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi;
    – sadni sok citrusov: v izdelkih, izdelanih iz drugih vrst sadja: samo v
džemu, ekstra džemu, želeju, ekstra želeju, domači marmeladi in ekstra domači
marmeladi;
    – rdeči sadni sokovi: samo v džemu, ekstra džemu, domači marmeladi in ekstra
domači marmeladi izdelani iz šipka, jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza, sliv in
rabarbare;
    – sok rdeče pese: samo v džemu, želeju in domači marmeladi, izdelani iz jagod,
malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv;
    – eterična olja citrusov: samo v marmeladi in žele marmeladi;
    – jedilna olja in masti kot sredstva proti penjenju: v vseh izdelkih;
    – tekoči pektin: v vseh izdelkih;
    – lupina citrusov: v džemu, ekstra džemu, želeju, ekstra želeju, domači
marmeladi in ekstra domači marmeladi;
    – listi rastline Pelargonium odoratissimum: v džemu, ekstra džemu, želeju,
ekstra želeju, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi izdelani iz kutin;
    – alkoholne pijače, vina in likerji, orehi, aromatična zelišča, začimbe,
vanilija in ekstrakt vanilije: v vseh izdelkih;
    – vanilin: v vseh izdelkih.

PRILOGA III

    I. DEFINICIJE SUROVIN

    V tem pravilniku veljajo naslednje definicije:

    1. Sadje
    – sveži, zdravi sadeži, nepoškodovani, ki vsebujejo vse bistvene sestavine in
so primerno zreli za uporabo po čiščenju, odstranitvi poškodovanih delov, muh in
pecljev;
    – za sadje se v tem pravilniku štejejo tudi paradižnik, užitni deli stebla
rabarbare, korenje, sladek krompir, kumare, buče, melone in lubenice;
    – "ingver" pomeni užitni koren rastline ingver v svežem ali konzerviranem
stanju. Ingver je lahko sušen ali konzerviran v sirupu.

    2. Sadna pulpa
    Užitni deli celega sadeža, če je primerno brez lupine, semen, pešk in
podobnega, ki so lahko narezani ali pretlačeni, vendar ne pasirani v kašo.

    3. Sadna kaša
    Užitni deli celega sadeža, po potrebi brez lupine, semen, pešk in podobnega,
ki so predelani v kašo (pire) s pasiranjem ali podobnim postopkom.

    4. Vodni ekstrakt iz sadja
    Vodni izvleček iz sadja, ki ne glede na nujne izgube pri pravilni predelavi,
vsebuje vse vodotopne sestavine sadja.

    5. Sladkorji
    Dovoljene vrste sladkorja so:
    1. sladkorji, definirani v predpisu o sladkorjih;
    2. fruktozni sirup;
    3. sladkorji, ekstrahirani iz sadja;
    4. rjavi sladkor.


    II. OBDELAVA SUROVIN

    1. Surovine iz 1., 2., 3. in 4. točke I. dela te priloge, so lahko obdelane na
naslednji način:
    – s toploto, hlajenjem ali zamrzovanjem;
    – z liofilizacijo;
    – z zgoščevanjem, do stopnje, ki je tehnično možna;
    – razen pri surovinah za proizvodnjo "ekstra" izdelkov, z uporabo žveplovega
dioksida (E 220) in njegovih soli (E 221, E 222, E 223, E 224, E 226 in E 227) kot
pomožnim sredstvom pri predelavi pod pogojem, da v izdelkih iz I. dela Priloge I
ni presežena največja vsebnost žveplovega dioksida, določena v predpisu, ki ureja
aditive za živila.

    2. Marelice in slive za proizvodnjo džemov se lahko sušijo z liofilizacijo in
tudi z drugimi postopki.

    3. Lupine citrusov se lahko hranijo v slanici.