Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Wolf Skakovci, d.o.o., Skakovci, ki jo zastopa Avguštin Vuk, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 18. marca 2004

1. Izvrševanje 37.a člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 18/03 in 135/03) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Odločitev iz prejšnje točke učinkuje od vročitve tega sklepa Vladi Republike Slovenije.

1. Pobudnik navaja, da je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) zaradi vložene revizije odpravila postopek javnega razpisa, ki je bil objavljen na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 18/03 – v nadaljevanju: Uredba). Nato je izdala dopolnitev Uredbe (Uradni list RS, št. 135/03), kjer je v izpodbijanem 37.a členu do začetka izvajanja navedene javne službe na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v skladu z uredbo, vendar največ za eno leto, omogočila Vladi, da neposredno izbere osebe za opravljanje javne službe. Pobudnik izpodbija navedeni člen, ker naj bi bil neposredni izbor oseb za opravljanje javne službe v neskladju s 87. členom Ustave, ki določa, da se pravice določajo z zakonom in s 153. členom Ustave, ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom. Prav tako je po pobudnikovem mnenju izpodbijana določba v neskladju s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – ZGJS) ter Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in nasl. – ZJN-1). Pobudnik zatrjuje, da na podlagi izpodbijane ureditve ne more pod enakimi pogoji z drugimi gospodarskimi subjekti konkurirati za opravljanje javne službe, saj se ne more opreti na vnaprej razpisane pogoje. S tem tudi zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z načelom enakosti (14. člen Ustave). Poleg tega trdi, da je določba v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, ki zagotavljajo vsakomur, da ugotovi svoj pravni položaj že na podlagi zakona, in zahtevajo, da je delovanje organov, ki odločajo o njegovih pravicah, predvidljivo.
2. Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe, ker naj bi mu v nasprotnem primeru nastale težko popravljive škodljive posledice. Navaja, da že več let opravlja gospodarsko dejavnost reciklaže motornih vozil. Ob uresničitvi izpodbijane določbe lahko izgubi pravico opravljati to dejavnost in s tem vir prihodkov. Zaradi tega bo zapadel v takojšnjo nelikvidnost, ki pomeni konec poslovanja podjetja in zaposlitve 22 ljudi v tem podjetju.
3. Vlada se do navedb o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi poziva Ustavnega sodišča ni opredelila.

4. člen 37.a Uredbe določa:

"Do začetka izvajanja javne službe na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v skladu s to uredbo, lahko vlada neposredno izbere osebe za opravljanje javne službe, na predlog strokovne komisije iz 12. člena te uredbe.

Način in pogoji opravljanja javne službe iz 17. člena te uredbe se za obdobje iz prvega odstavka tega člena podrobneje določijo v pogodbi o opravljanju javne službe.
Pogodbo v skladu s tem členom se sklene največ za dobo enega leta."
5. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa v 39. členu, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Škodljive posledice, ki bi v obravnavanem primeru lahko nastale, bi bile v tem, da bi pobudnik in drugi subjekti, ki izvajajo dejavnost reciklaže motornih vozil kot navadno gospodarsko dejavnost, če z njimi Vlada v prehodnem obdobju ne bi sklenila pogodbe za izvajanje javne službe, takoj izgubili pravico opravljati to dejavnost. S tem bi bil ogrožen njihov obstoj ter delovna mesta zaposlenih. To bi bilo še toliko bolj škodljivo, ker bi morda ti subjekti na ponovljenem uspešno izvedenem javnem razpisu lahko pridobili pravico izvajati navedeno javno službo.
6. Po drugi strani pa začasno zadržanje izvrševanja Uredbe ohranja način opravljanja gospodarske dejavnosti reciklaže motornih vozil, kakršen je bil v času pred uveljavitvijo izpodbijane določbe. Zagotavlja, da se reciklaža motornih vozil v Republiki Sloveniji neovirano izvaja še naprej. Zato je Ustavno sodišče pri odločanju tehtalo med morebitnimi škodljivimi posledicami, navedenimi v prejšnji točki obrazložitve, in posledicami, ki jih ima ohranitev veljavnega načina izvajanja reciklaže motornih vozil. Ocenilo je, da so škodljive posledice ohranitve veljavnega načina opravljanja omenjene dejavnosti manjše od tistih, ki bi nastale zaradi izvajanja izpodbijanih določb pobudniku, če bi kasneje s pobudo morebiti uspel. Zato je Ustavno sodišče zadržalo njihovo izvrševanje. Hkrati je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo prednostno.
7. Ustavno sodišče je odločilo, da začne zadržanje izpodbijane določbe Uredbe učinkovati z vročitvijo tega sklepa Vladi.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.