Na podlagi 171. člena v povezavi s 1. točko 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 18. ter 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 12. seji dne 18. 2. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo dopolnitve odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03), ki jih je izdelala Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale v februarju 2004.

Dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana se nanašajo na dopolnitve poselitvenih območij za posege vodene pod št. 77, 94, 110, 113 in 128 v tekstualnem in grafičnem delu, ki vsebuje kartografski del, urbanistično zasnovo mesta Kranja, ureditvena območja drugih naselij, kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanem merilu in obsegu.
Dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana obsegajo dopolnitev tekstualnega in grafičnega dela s programsko zasnovo Planina vzhod.

V 13. členu v točki 4.7. Usmeritve za urejanje vodotokov se v zadnjem odstavku v prvem delu stavka, ki se glasi: »za potrebe zadrževanja visokih voda so določene površine treh vodnih zadrževalnikov…..« beseda »treh« spremeni v besedo »dveh«.

V 31. členu v točki 5.2.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorsko izvedbenega načrta se v Preglednici novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ mesta Kranj za besedilom, ki se glasi:
»ZN PLANINA JUG« doda besedilo: »ZN PLANINA VZHOD«.

V 37. členu v točki 6.1.2. Prostorski izvedbeni načrti se v Preglednici območij urejanja z vrsto prostorskega izvedbenega načrta za besedilom, ki se glasi:
»Pl 2 Planina jug ZN I. etapa« doda naslednje besedilo:
»Pl 8 Planina vzhod ZN I. etapa«.

V 38. členu v točki 6.2. Programske zasnove za pomembnejša območja kompleksne graditve se na koncu Preglednice območij, za katera se izdelajo programske zasnove
doda besedilo, ki se glasi:
»I PLANINA VZHOD ZN«.

V poglavju III. DRUŽBENI PLAN se za 44. členom doda nov 44.a člen, ki se glasi:

i) Programska zasnova območja Planina vzhod
 
1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Z IZHODIŠČI
Območje z oznako Planina vzhod je del obsežnega kompleksa stanovanjskih, poslovno-trgovskih in ostalih spremljajočih dejavnosti vzhodnega dela mesta Kranja, ki nastaja že več desetletij. Z novelacijo urbanističnega načrta Kranja (UVG, št. 15/75) je bil za celotno območje Planine izdelan dispozicijski načrt. Določal je gradnjo stanovanjskih in trgovskih objektov, ki bi se izvajala v štirih fazah. V območju I. in II. faze je v skladu s sprejetima zazidalnima načrtoma gradnja že realizirana. Za III. fazo je bil sprejet zazidalni načrt Planina III. faza-Klanec (odlok objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 20/82, dne 3. 8. 1982).
V postopku usklajevanja interesov pri izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981–1985 in usklajevanja z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč je bila sprejeta odločitev, da se bo Planina III. faza – Klanec gradila v zmanjšanem obsegu. Prvotni zazidalni načrt je obsegal 42 ha površin, za zmanjšani obseg v izmeri 9,2 ha je bila sprejeta sprememba zazidalnega načrta, odlok objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 1/84, z dne 19. 2. 1984. S temi programskimi zasnovami za del površin ponovno utemeljujemo posege na območju Planina vzhod.
Območje je omejeno na vzhodu z regionalno cesto R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin, na zahodu z obstoječo stanovanjsko sosesko Planina, na severu z bodočo vhodno mestno vpadnico in na jugu z zelenimi gozdnimi površinami.
V območju se nahajajo naslednje parcelne številke: 421/1, 413/1, 395/1, 396, 397, 540/1, 412/2 cesta del, 414, 398, 399, 400, 416, 419, 420, 417/1, 418/1, 547/3 cesta del, 422/1, 423 del, 424/1 del, vse k.o. Klanec. Površina območja znaša 6,41 hektarja. Podatki o parcelnih številkah še niso ažurirani in predstavljajo podatke iz veljavnih geodetskih podlag.
 
2. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STVABNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega jugovzhodnega dela naselja Planina, območje je vpeto med gozdne površine na jugu in troje prometnic na ostalih robovih. Prometnice hkrati predstavljajo zunanjo napajalno prometno omrežje območja.
Kompleks, ki ga obravnava programska zasnova Planina vzhod je konceptualno razdeljen v troje sklopov, prvega, to je vzhodnega, ki je namenjen poslovno-trgovski dejavnosti, drugega ki zavzema osrednji severni del in je namenjen pretežno stanovanjski gradnji, na južnem robu pa ohranjamo obsežne gozdne površine.
Območje prvega sklopa poslovno-trgovske dejavnosti se nahaja v območju med vzhodno mestno obvoznico na vzhodu in stanovanjskim sklopom na zahodu ter med gozdnimi površinami na jugu in prečno napajalno cesto z mestne obvoznice (vzhodna mestna vpadnica). Površina območja prvega sklopa znaša 2,06 ha.
Območje drugega sklopa je v pretežnem delu namenjeno stanovanjski dejavnosti v kombinaciji s trgovskimi programi v delu pritličij na zahodu. Mesto Kranj je v preteklosti v obdobju konjunkture gospodarstva gradilo tudi do skoraj petsto novih stanovanj v blokovni gradnji letno. Takšen tempo je seveda imel za posledico tudi, gledano z današnjega zornega kota, gradnjo nižjega standarda stanovanj. Preglednica gradnje kaže trend intenzivnega upadanja v zadnjih letih, ki je poleg zmanjšanih potreb tudi posledica nerazpolaganja z ustreznimi površinami za gradnjo. Površina območja drugega sklopa znaša 4,35 ha.
Območje tretjega sklopa je namenjeno izključno ohranjanju gozdnih površin, kot logične tamponske cone med novo oblikovanimi stavbnimi zemljišči in pokopališčem na jugu. Površina območja tretjega sklopa, ki ohranja prvotno namembnost znaša 2,71 ha.
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti
Organizacija dejavnosti izhaja iz zasnove zagotavljanja minimalnih površin za razvoj poslovno-trgovskih dejavnosti tega dela mesta (prvi sklop) in izhodišč korekcije negativnega upada gradnje z zagotovitvijo zadostnih površin za dolgoročni razvoj organizirane intenzivne stanovanjske gradnje (drugi sklop).
Območje je funkcijsko razmejeno na troje funkcionalnih celot v treh sklopih, in sicer:
FCC1 – območje centralnih dejavnosti (prvi sklop),
FCS1 – območje pretežno stanovanjskih dejavnosti (drugi sklop),
FCG1 – območje ohranitve gozdnih površin (tretji sklop).
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Ker gre za izrazito kompleksno gradnjo se določa izdelava zazidalnega (lokacijskega) načrta, ki podrobneje opredeli meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov.
 
3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Območje predstavlja prvo etapo dolgoročnega zaključka mestnega tkiva Kranja, ki hkrati jasno začrtuje mejo med območjem poselitve in strnjenimi kmetijskimi površinami. Temu primerno je podrejen koncept oblikovanja.
Območja prepleta dejavnosti predstavljajo postopno izoblikovanje sekundarnega mestnega centra z ustrezno komunalno in oskrbno infrastrukturo. Tipologija objektov je prilagojena namembnostim, objekti so v načelu nižji, maksimalni gabariti do K+P+3+M, objekti izključno centralnih dejavnosti, ki tvorijo fokuse dogajanj so lahko nižji (K+P do K+P+1).
Območja pretežno stanovanjskih dejavnosti predstavljajo drugo linijo in so temu primerno gabaritno prilagojena. Gabariti so lahko višji, oblikovanje in zasnova pa prilagojeni kvalitetnim bivalnim pogojem sodobnih stanovanjskih sosesk, ki upoštevajo tudi kvalitete odprtega prostora, zunanjih trgov in parkov.
Mirujoči promet je načeloma umaknjen v podzemne etaže, razen nekaj parkirišč pred vsakim blokom, lahko pa se v ta namen modificira tudi del programov na zahodu območja v delu koridorja elektroinfrastrukture.
 
4. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto R1-210, ki je direktno priključena na krožišče (G2-104). Iz regionalne ceste je izvedena prečna povezava, ki predstavlja v nadaljevanju vzhodno mestno vpadnico, ki se končuje na desnem bregu Kokre z osrednjo garažno hišo.
Komunalna infrastruktura:
Komunalna infrastruktura je bila od začetka grajena za celoten kompleks. Tako je na območju Planine zgrajeno: kotlarna Planina, obvozna cesta z mostom preko Save, velik del kanalizacijskega, vodovodnega, električnega in toplotnega sistema. Poleg naštetih naprav, ki so zgrajene za potrebe celotne Planine je skozi območje Planina III. faza – Klanec v skladu s prvotnim zazidalnim načrtom zgrajena cesta D.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Komunalno opremljanje do območja je v celoti zagotovljeno in deloma že izvedeno. Glede na kapaciteto območje se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Kanalizacijsko se območje priključuje na novozgrajeni kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi Kranj.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko; pred realizacijo je dodatno preveriti ustreznost omrežja, objektov in naprav. Določa se plinifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje načeloma ne zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novo določeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
 
5. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
Lokacija ne zahteva posebnih usmeritev z navedenega področja.
 
6. ETAPNOST REALIZACIJE
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave.
 
7. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje Planina vzhod se nahaja na območju, kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.