Na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa natančnejše pogoje iz prvega odstavka 6. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04; v nadaljnjem besedilu: ZICPES) za opravljanje poslov zastopanja v postopkih določanja carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga (v nadaljevanju: zastopanje v carinskih zadevah), program posebnega strokovnega izpita ter postopek za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah.

(1) Za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah morajo pravne osebe in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 6. člena ZICPES, pridobiti dovoljenje Generalnega carinskega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Generalni carinski urad), ki ni prenosljivo.
(2) Za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah morajo fizične osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo, najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju carinskega posredovanja in so opravile poseben strokovni izpit iz 11. člena te uredbe, pridobiti licenco, ki ni prenosljiva.
(3) Pravne osebe in samostojni podjetniki, ki niso pridobili dovoljenja Generalnega carinskega urada iz prvega odstavka tega člena, v postopkih za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe ne morejo nastopati za račun drugih oseb.
(4) Fizične osebe, ki niso pridobile licence v skladu z drugim odstavkom tega člena, ne smejo podpisovati carinskih deklaracij, ki jih osebe iz prvega odstavka tega člena vlagajo za račun druge osebe.

(1) Dovoljenje za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah posameznim pravnim osebam in samostojnim podjetnikom izdaja Generalni carinski urad na podlagi pisnega zahtevka.
(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka mora vložnik priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 6. člena ZICPES.
(3) Kot dokazila iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo zlasti:
1. izpisek iz sodnega registra, vpisnika samostojnih podjetnikov oziroma druge evidence, iz katerega mora biti razvidno, da ima vlagatelj sedež oziroma stalno prebivališče na carinskem območju;
2. seznam fizičnih oseb, ki imajo licenco iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, in so s strani vlagatelja zahtevka pooblaščene za podpisovanje carinskih deklaracij, vloženih s strani vlagatelja zahtevka za račun drugih oseb;
3. dokazila o pooblastilu za podpisovanje carinskih deklaracij in dokazila o zaposlitvi oseb iz prejšnje točke oziroma pisno soglasje delodajalca, če oseba iz prejšnje točke ni zaposlena pri vložniku zahtevka.

Generalni carinski urad izda dovoljenje za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah na obrazcu, ki je v prilogi 1 te uredbe in je njen sestavni del.

(1) Imetnik dovoljenja mora najpozneje v roku petih dni od dneva nastanka spremembe pisno sporočiti Generalnemu carinskemu uradu vsak podatek, ki je pomemben za izpolnjevanje pogojev iz 6. člena ZICPES.
(2) Imetnik dovoljenja mora najpozneje v roku treh dni po nastali spremembi pisno sporočiti Generalnemu carinskemu uradu vsako spremembo glede seznama oseb, katere je pooblastil za podpisovanje carinskih deklaracij, ki jih vlaga za račun drugih oseb.

(1) Generalni carinski urad lahko dovoljenje razveljavi ali spremeni v skladu z 9. členom Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (Uradni list L 302, 19. 10. 1992, str. 1, vključno z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik) oziroma odvzame v skladu z 8. členom ZICPES.
(2) Če bi moral Generalni carinski urad razveljaviti dovoljenje, ker imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogoja iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZICPES, lahko Generalni carinski urad namesto razveljavitve dovoljenja na podlagi pravočasnega zahtevka imetnika dovoljenja določi rok, v katerem mora ta predložiti dokazila o izpolnitvi pogoja. Ta rok ne sme biti daljši od šest mesecev.

(1) Pisni zahtevek za izdajo licence vloži zainteresirani posameznik pri Generalnem carinskem uradu.
(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, in sicer:
1. original ali notarsko overjeno fotokopijo diplome ali drugega dokumenta, ki dokazuje, da je vložnik zahtevka pridobil najmanj srednjo strokovno izobrazbo,
2. dokazilo o delovnih izkušnjah,
3. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz 19. člena te uredbe.
(3) Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz 3. točke prejšnjega odstavka praviloma ne sme biti starejše od dveh let. Če je potrdilo starejše od dveh let, se uporabi drugi odstavek 8. člena te uredbe.

(1) Generalni carinski urad izda licenco vložniku zahtevka, ki izpolnjuje predpisane pogoje na obrazcu, ki je v prilogi 2 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Če se v obdobju od zadnjega podaljšanja licence bistveno spremeni katero od tematskih področij iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, Generalni carinski urad v odločbi o podaljšanju licence določi tematska področja in rok, v katerem mora imetnik licence predložiti dokazila o opravljenem strokovnem izpitu iz takšnega tematskega področja.

(1) Generalni carinski urad lahko licenco razveljavi ali spremeni v skladu z 9. členom carinskega zakonika oziroma jo odvzame v skladu z 8. členom ZICPES.
(2) Če imetnik licence ne podaljša licence ali ne opravi strokovnega izpita iz drugega odstavka 8. člena te uredbe v roku, ki ga določi Generalni carinski urad, se licenca ne obnovi oziroma se razveljavi.

Imetnik licence mora na zahtevo carinskega organa predložiti na vpogled originalno licenco.

(1) Program za opravljanje strokovnega izpita obsega naslednja tematska področja:
1. carinski sistem skupnosti in upravni postopki v carinskih zadevah,
2. namen, posebnosti in uporaba enotne upravne listine,
3. spoznavanje blaga v carinskem postopku in uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo,
4. mednarodni sporazumi in konvencije s carinskega področja,
5. posredni davki in davčna politika,
6. posebnosti zunanjetrgovinske politike,
7. prevoz in prevozno zavarovanje,
8. špeditersko poslovanje.
(2) Podrobnejšo vsebino posameznih točk programa iz prejšnjega odstavka določi petčlanska komisija, ki jo imenuje Generalni carinski urad, in je sestavljena iz:
– dveh predstavnikov Generalnega carinskega urada,
– enega predstavnika špediterjev,
– enega predstavnika Ministrstva za finance,
– enega predstavnika strokovne javnosti – visokošolske ustanove.
(3) Program, priprava razporeda, objavljanje terminov za opravljanje strokovnega izpita in podrobnejša vsebina strokovnega izpita ter morebitne spremembe se javno objavijo.

(1) Za organizacijo in izvajanje strokovnih izpitov je pristojen Generalni carinski urad.
(2) Če Generalni carinski urad v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZICPES za izvajanje izpitov iz 11. člena te uredbe pooblasti ustrezno usposobljeno organizacijo, ki se ukvarja z izobraževanjem, se 13. do 19. člen te uredbe smiselno uporabljajo tudi za to organizacijo.
(3) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje strokovnih izpitov iz posameznih tematskih področij v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe.

(1) Direktor Generalnega carinskega urada imenuje eno ali več tričlanskih izpitnih komisij, ki ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita, preverjajo znanje kandidatov in izdajajo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe.
(2) Komisije iz prejšnjega odstavka se imenujejo za obdobje treh let.

(1) Generalni carinski urad vlogi kandidata za opravljanje strokovnega izpita iz 11. člena te uredbe ugodi, če so izpolnjeni predpisani pogoji. V obvestilu o izpolnjevanju pogojev za opravljanje strokovnega izpita navede tudi datum, uro in kraj opravljanja izpita ter višino stroškov strokovnega izpita in rok za plačilo. Kandidat ne more pristopiti k izpitu, če niso poravnani stroški njegovega strokovnega izpita.
(2) Generalni carinski urad vlogo kandidata za opravljanje strokovnega izpita iz 11. člena te uredbe zavrne, če kandidat ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.
(3) Generalni carinski urad lahko na pisno prošnjo kandidata iz upravičenih razlogov spremeni datum, uro in kraj opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena.

(1) Strokovni izpit se opravlja pisno in ustno.
(2) Pisni del izpita, ki traja 120 minut, se opravlja iz tematskega področja, navedenega v 2. točki prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(3) Ustni del izpita se opravlja iz vseh tematskih področij iz prvega odstavka 11. člena te uredbe in obsega praviloma po tri vprašanja iz vsakega področja.
(4) Kandidat lahko opravlja ustni del izpita le, če je uspešno opravil pisni del izpita.
(5) Izpitna komisija pripravi pisno nalogo in vprašanja za ustni del strokovnega izpita po programu za opravljanje strokovnega izpita.
(6) O preverjanju znanja vsakega kandidata se piše zapisnik.

(1) Izpitna komisija oceni posebej pisno nalogo in posebej ustni del strokovnega izpita ter na tej podlagi oceni celotni uspeh kandidata z “uspešno“ ali “neuspešno“. Uspeh kandidata ocenjuje komisija z večino glasov.
(2) Če kandidat na določen dan ne pride na strokovni izpit ali če ne odda pisne naloge oziroma če odstopi od ustnega dela izpita, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.
(3) Iz upravičenih razlogov se lahko kandidat pred datumom izpita odjavi; že plačana sredstva za kritje stroškov izpita se upoštevajo pri naslednji prijavi.

(1) Kandidat, ki je iz največ dveh tematskih področij iz prvega odstavka 11. člena te uredbe na ustnem delu izpita ocenjen z oceno “neuspešno“, lahko opravlja popravni izpit samo iz teh dveh področij.
(2) Če opravlja kandidat popravni izpit iz tematskega področja, ki se opravlja tudi pisno, mora ponovno opraviti tudi pisni del izpita iz tega področja.
(3) Kandidat, ki je iz treh ali več področij ustnega dela izpita ocenjen z oceno “neuspešno“, ponovno opravlja izpit v celoti.

(1) Kandidat lahko opravlja popravni izpit iz posameznega področja v roku, ki ga določi izpitna komisija. Ta rok ne more biti krajši od 30 dni in praviloma ne daljši od treh mesecev od dneva objave rezultatov.
(2) Kandidat lahko opravlja popravni izpit le enkrat iz posameznega področja. Če popravnega izpita ne opravi, opravlja ponovno strokovni izpit v celoti. Celotni izpit lahko opravlja največ trikrat.

Kandidat, ki je opravil strokovni izpit, prejme potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu. Obrazec potrdila je v prilogi 3 k tej uredbi in je njen sestavni del.

Ta uredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. maja 2004.