Na podlagi 5., 6. in 8. člena ter v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa način izvajanja sistema izvoznih nadomestil, ki so na podlagi pravnih aktov Sveta in Komisije Skupnosti s področja trgovinskih mehanizmov in skupnih tržnih ureditev za kmetijske proizvode (v nadaljnjem besedilu: pravo Skupnosti za tržne ureditve) predvidena pri izvozu blaga.
(2) Pravni akti po prvem odstavku tega člena so:
– uredbe Sveta Skupnosti o trgovinskih mehanizmih in skupnih tržnih ureditvah za kmetijske proizvode,
– uredbe Sveta Skupnosti o temeljnih pravilih za odobritev nadomestil pri izvozu,
– uredbe Komisije Skupnosti o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil,
– uredbe Komisije Skupnosti o določitvi stopenj nadomestil.
(3) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– »nadomestilo« pomeni vsa plačila, ki se za izravnavo razlike med cenami kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu in cenami v Skupnosti odobrijo zaradi izvoza blaga, določenega v pravu Skupnosti za tržne ureditve;
– »izvoz« pomeni iznos blaga s carinskega območja Skupnosti in dobave, ki so po pravu Skupnosti izenačene z izvozom.
(4) Če v pravu Skupnosti za tržne ureditve ali v tej uredbi ni določeno drugače, se za nadomestila smiselno uporabljajo carinski predpisi Evropskih skupnosti.
(5) Če je za izvajanje te uredbe potrebno, da carinski organi vzamejo vzorce, krije stroške, nastale z analizo ali preverjanjem, izvoznik.

(1) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija) odobri nadomestilo na osnovi zahteve izvoznika v skladu s pravom Skupnosti za tržne ureditve. Agencija odobri nadomestilo z odločbo.
(2) Kot odobritev nadomestila se štejejo tudi predfinanciranje in predplačila ter zahteva za vračilo nadomestila po 3. do 5. členu te uredbe.

(1) Ko je blago dano pod carinski nadzor, da bi bilo predelano ali skladiščeno z namenom dodelitve nadomestila, se imetniku dovoljenja za te postopke v skladu s pravnimi akti Skupnosti na njegovo zahtevo odobri predfinanciranje nadomestila. Agencija izda o tem odločbo.
(2) Za namen dodelitve nadomestila potekata predelava in skladiščenje v carinskem skladišču ali prosti coni v skladu s carinskimi predpisi. Blago, ki je bilo zaradi carinskega nadzora vnešeno v zadevni carinski postopek oziroma rabo, se obravnava kot neskupnostno blago. Namesto carinskega dolga za to blago nastane obveznost za vračilo predfinanciranega nadomestila.

Na osnovi zahtevka izvoznika Agencija v skladu s pravnimi akti Skupnosti z odločbo odobri predplačilo za nadomestilo, če se dokaže sprejem izvozne deklaracije pri izvozu blaga.

Agencija z odločbo zahteva vračilo nadomestila, če se izkaže, da je bilo dodeljeno neupravičeno.

(1) Uradni veterinarji morajo izvajati preglede z upoštevanjem določb Uredbe Komisije (ES) št. 639/2003 z dne 9. aprila 2003 o podrobnih pravilih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1254/1999 glede zahtev za odobritev izvoznih nadomestil v povezavi z dobrim počutjem živega goveda v času transporta (UL L 93 10. 4. 2003, str. 10) z vsemi spremembami in to v skladu z navedeno uredbo potrditi z ustreznimi zaznamki.
(2) Če pride pošiljka živih živali na mejni prehod, kjer je mejna veterinarska postaja, pregled iz prejšnjega odstavka tega člena opravi uradni veterinar mejne veterinarske postaje. Če pa pošiljka živih živali izstopa iz območja Skupnosti preko kake druge mejne kontrolne točke, kjer ni mejne veterinarske postaje, pa pregled iz prejšnjega odstavka tega člena opravi uradni veterinar pristojnega območnega veterinarskega urada, kjer je locirana mejna kontrolna točka.
(3) Za opravljen pregled iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena se plača pristojbina v enaki višini kot znaša le-ta za veterinarski pregled pošiljk živih živali pri vstopu na območje Skupnosti.

(1) V zvezi s prijavljanjem količin osnovnih proizvodov, za katere se zahteva nadomestilo, v povezavi s 16. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (UL L 177, 15. 7. 2000, str. 1) z vsemi spremembami, lahko vlagatelj zahtevkov za izvozna nadomestila prijavlja količine osnovnih proizvodov na carinski deklaraciji ali odda na agencijo vlogo za vpis v register receptur.
(2) Če vlagatelj želi uveljaviti nadomestilo na osnovi vpisa v register receptur, mora najmanj osem dni pred carinjenjem blaga posredovati agenciji podrobno recepturo na obrazcu, ki je v prilogi 1 in je sestavni del te uredbe. Agencija na osnovi pravilno izpolnjenega obrazca vlagatelju dodeli številko recepture. Po dodelitvi številke recepture agencija recepturo pregleda in po potrebi zahteva dopolnitev. Agencija nadomestilo izplača, če je receptura popolna. Vlagatelj lahko na vseh dokumentih, kjer se zahteva receptura, namesto prijavljanja količin osnovnih proizvodov, navede le številko recepture.
(3) Vlagatelj je dolžan ob vsaki morebitni spremembi recepture v roku, navedenem v prejšnjem odstavku, na agencijo poslati novo recepturo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je vlagatelj dolžan v času od 1. do 30. oktobra vsakega leta potrditi veljavno recepturo ali vložiti novo.

Mednarodne kontrolne in nadzorne agencije se lahko na njihovo zahtevo odobrijo kot izvedenke v postopku nadomestil za izdajo potrdil v skladu s točko b prvega odstavka 16. člena in točko c drugega odstavka 16. člena Uredbe Komisije (ES) št. 800/99 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 102, 17. 4. 1999, str. 11) z vsemi spremembami ter za preglede skladno z drugim odstavkom 3. člena Uredbe Komisije (ES) št. 639/2003 z dne 9. aprila 2003 o podrobnih pravilih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1254/1999 glede zahtev za odobritev izvoznih nadomestil v povezavi z dobrim počutjem živega goveda v času transporta (UL L 93, 10. 4. 2003, str. 10) z vsemi spremembami.

K zahtevi za odobritev iz prejšnjega člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: odobritev) se priložijo tisti podatki in dokumentacija, ki dokazujejo, da je prosilec na področju kontrole in nadzora v zvezi s kmetijskimi proizvodi in živili zanesljiv in strokoven.

(1) Agencija izda odobritev z odločbo. Odobritev mora vsebovati tiste pogoje in zahteve, ki so potrebne za izpolnjevanje kontrolnih nalog.
(2) Odobritev se podeli za dobo treh let in se jo lahko podaljša.
(3) Odobritev se prekliče, če se ugotovi, da mednarodna kontrolna in nadzorna agencija ne izpolnjuje več pogojev iz odobritve.

V okviru postopka za izvozna nadomestila se opusti uporaba sankcije v skladu s pravili, ki veljajo za majhne vrednosti iz devetega odstavka 51. člena Uredbe Komisije (ES) št. 800/99 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 102, 17. 4. 1999, str. 11) z vsemi spremembami, če znaša 100 evrov ali manj na posamezno izvozno deklaracijo. Prav tako se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena navedene uredbe opusti ponovna izterjava neupravičeno plačanih nadomestil, neupravičeno sproščene varščine in predpisanih obresti ter negativnih zneskov iz četrtega odstavka 51. člena navedene uredbe, če je celotni znesek nadomestila na posamezno izvozno deklaracijo največ 100 evrov.

Pravilno potrjen izvirnik kontrolnega izvoda T5 se uporabi kot dokazilo, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti tudi v primerih, ko je Slovenija hkrati država izvoza in izstopa blaga.

Vsi izvozniki proizvodov, za katere se zahteva nadomestilo, morajo najmanj 24 ur pred začetkom nakladanja obvestiti carinski urad in navesti pričakovano trajanje nakladanja na predhodnem obvestilu, ki je na obrazcu v prilogi 2 in je sestavni del te uredbe.

(1) Z globo od 500.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki v zahtevi za odobritev nadomestila navaja nepravilne in nepopolne podatke.
(2) Z globo od 400.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki v zahtevi za odobritev nadomestila navaja nepravilne in nepopolne podatke.
(3) Z globo od 10.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki v zahtevi za odobritev nadomestila navaja nepravilne in nepopolne podatke.
(4) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. maja 2004.