Na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Priprava državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Starod v Občini Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se prične na podlagi pobude pooblaščenega investitorja Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije, št. 266-23/01, z dne 26. 1. 2004.
(2) Predlog za izdelavo državnega lokacijskega načrta je utemeljen na podlagi:
1. Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: ZDVGOMP), prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana SR Slovenija za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 11/99 in 4/03), kjer so mejni prehodi definirani kot infrastrukturni objekti državnega pomena;
– Uredbe o določitvi mejnih prehodov za mednarodni in meddržavni cestni in železniški promet na meji z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 54/94), kjer je mejni prehod Starod določen kot mejni prehod za mednarodni cestni potniški in blagovni promet.
(3) Pobuda za izdelavo državnega lokacijskega načrta je dokumentirana s projektom »Idejna zasnova za mednarodni mejni prehod Starod«, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana, d.d., Ljubljana, april 2003.

V skladu s projektom za podajo pobude mora državni lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Starod (v nadaljnjem besedilu: mejni prehod) obsegati:
– vse objekte in naprave, potrebne za delovanje carine in policije,
– objekt menjalnice, javnih sanitarij in špedicije,
– parkirišče za tovornjake,
– parkirišča za službena vozila in zaposlene,
– vse potrebne prometne površine,
– infrastrukturne objekte in naprave, potrebne za delovanje mejnega prehoda.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta leži na območju Občine Ilirska Bistrica in obsega naslednje parcele ali dele parcel na območju katastrske občine Starod: 10/29, 1619/12, 10/65, 10/30, 1151, 1150, 1619/11, 10/31.
(2) Parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja mejnega prehoda je sestavni del državnega lokacijskega načrta.
(3) V skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami, pridobljenimi pogoji, soglasji in mnenji se ureditveno območje državnega lokacijskega načrta s sprejemom uredbe o državnem lokacijskem načrtu lahko tudi spremeni.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega:
– izdelavo strokovnih podlag,
– izdelavo državnega lokacijskega načrta.

Pred izdelavo osnutka državnega lokacijskega načrta se izdelajo oziroma pridobijo naslednje strokovne podlage:
1. geodetsko topografski načrt, izdelan v M 1:1000;
2. katastrski načrt z vrisanim območjem mejnega prehoda v M 1:1000 ali 1:2880, potrjen na Geodetski upravi Republike Slovenije;
3. strokovne podlage, izdelane v skladu z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85 in Uradni list RS, št. 110/02 – ZUreP-1), zlasti:
– idejna rešitev prostorsko-urbanistične zasnove mejnega prehoda z razporeditvijo objektov in naprav, parkirišč ter drugih odprtih površin z določitvijo njihove namembnosti, kapacitete in velikosti, z določitvijo okvirne etažne površine ter horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– idejne rešitve arhitekturnega oblikovanja objektov in naprav,
– idejne rešitve urbanistično-krajinskega oblikovanja ureditve odprtih površin,
– idejne rešitve vseh novih infrastrukturnih omrežij, objektov, naprav in ureditev, potrebnih za delovanje mejnega prehoda, z določitvijo njihovih kapacitet,
– idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov, naprav in ureditev, potrebnih zaradi realizacije mejnega prehoda,
– geološko in geotehnično poročilo,
– naravovarstvene smernice, izdelane v skladu s 97. in 98. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – prečiščeno besedilo),
– strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine, izdelane v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1),
– strokovne podlage o vplivih predvidenih prostorskih ureditev, gradnje in obratovanja posega na okolje, ki vključujejo oceno obsega, vrste in vplivno območje posameznega vpliva ter rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, zlasti pa naslednje ukrepe in rešitve:
a) za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in emisijskih obremenitev varovanih območij,
b) za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
c) za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
d) za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
e) vodnogospodarskih ureditev s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov, površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda s prikazom sistema odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda,
– morebitne ukrepe v času gradnje;
4. morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz pogojev pristojnih pogojedajalcev.

(1) Državni lokacijski načrt se izdela na podlagi strokovnih podlag, določenih v 5. členu tega odloka, ter ob upoštevanju predlogov organov in organizacij, določenih v 7. členu tega odloka.
(2) Državni lokacijski načrt mora vsebovati:
a) uredbo o državnem lokacijskem načrtu:
1. navedbo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, ki se s sprejemom tega državnega lokacijskega načrta štejejo za spremenjene in dopolnjene v delu in za območje, ki ga določa državni lokacijski načrt,
2. opis meje območja po parcelnih mejah in seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja,
3. funkcijo območja s pogoji urejanja,
4. pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja in posegov v prostor z določitvijo namembnosti, velikosti (površine, gabariti in kapacitete) in ureditve objektov, naprav in odprtih prostorov,
5. pogoji glede komunalnega urejanja območja,
6. okoljevarstveni pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov,
7. določitev toleranc pri legi, velikosti in funkciji meddržavnega mejnega prehoda, ki so dopustne v projektni dokumentaciji, z uporabo katerih pa se ne sme spreminjati vpliv načrtovanega mejnega prehoda na sosednje objekte in parcele ter na načrtovani videz obravnavanega območja in poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja,
8. možnosti etapnega izvajanja posegov,
9. režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi fazi, oziroma se njihova namembnost v času gradnje ne spremeni, ter pogoji za ureditev začasnih objektov in naprav,
10. obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju državnega lokacijskega načrta,
11. seznam državnih in občinskih izvedbenih aktov, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega državnega lokacijskega načrta;
b) tekstualni del:
1. obrazložitev in utemeljitev državnega lokacijskega načrta,
2. povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije,
3. opis prostorskih pogojev za realizacijo mejnega prehoda,
4. opis prostorske, urbanistične in arhitekturne rešitve mejnega prehoda, vključno z opisom namembnosti objektov, naprav in odprtih površin ter določitvijo njihove velikosti (površine, gabariti in kapacitete) ter njihov vpliv na obstoječe objekte in naprave,
5. opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav za delovanje mejnega prehoda ter opis prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
6. opis prostorskih rešitev po posameznih področjih:
– varstvo naravne dediščine,
– varstvo kulturne dediščine,
– ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja,
– varstvo kmetijskih zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov,
– zasnova ureditve zelenih površin,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,
7. seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja, s podatki o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu,
8. oceno stroškov za izvedbo državnega lokacijskega načrta,
9. etapnost izvajanja državnega lokacijskega načrta,
10. pogoji, soglasja in mnenja organov in organizacij, določenih v 7. členu tega odloka;
c) grafični del:
1. prikazi iz prostorskih sestavin republiškega dolgoročnega in srednjeročnega plana za obravnavano območje,
2. prikaz širšega območja državnega lokacijskega načrta v M 1:25000 ali 1:5000,
3. pregledni situacijski načrt M 1:5000, vključujoč namensko rabo prostora,
4. ureditvena situacija državnega lokacijskega načrta v M 1: 500 (na topografski osnovi), ki vsebuje:
– prikaz ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta s prostorsko-urbanistično zasnovo,
– razporeditev objektov in naprav, parkirišč in drugih odprtih površin z določitvijo njihove namembnosti, kapacitete in velikosti, z določitvijo okvirne etažne površine ter horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov in zasnovo ureditve odprtih površin,
– usmeritve za arhitekturno oblikovanje objektov in naprav,
– usmeritve za urbanistično-krajinsko oblikovanje ureditve odprtih površin,
– funkcionalne in tehnične rešitve in ureditve,
– okoljevarstvene in vodnogospodarske rešitve in ureditve,
– objekte, predvidene za odkup in/ali odstranitev,
5. idejne rešitve komunalnih in energetskih objektov, naprav in ureditev ter ureditev s področja prometa in zvez ter drugih objektov in naprav s področja gospodarskih javnih služb v M 1:500,
6. idejne rešitve prestavitev, rušitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav v M 1:500,
7. karakteristične poglede in prereze obravnavnega območja in posameznih ureditev v ustreznem merilu,
8. načrt gradbenih parcel v M 1:1000 ali 1:2880,
9. tehnične elemente za zakoličenje trase oziroma objektov in naprav, ki jih določa državni lokacijski načrt, in elemente za zakoličenje gradbenih parcel;
d) gradivo za javno razgrnitev in javno obravnavo osnutka državnega lokacijskega načrta ter prospekt.

Organi in organizacije, ki morajo pred začetkom priprave osnutka državnega lokacijskega načrta podati pogoje za njegovo pripravo ter soglasja in mnenja k dopolnjenemu osnutku državnega lokacijskega načrta so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja,
4. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave,
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda,
6. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
7. Ministrstvo za notranje zadeve,
8. Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava,
9. Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije,
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
11. Ministrstvo za kulturo, področje varstva kulturne dediščine, skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
13. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,
14. Zavod za ribištvo, Ljubljana,
15. ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., Ljubljana,
16. Elektro Primorska, Nova Gorica,
17. Geoplin, d.o.o., Ljubljana,
18. Telekom Slovenije, Ljubljana,
19. Občina Ilirska Bistrica,
20. Komunalno podjetje Ilirska Bistrica,
21. Druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.

(1) Postopek priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj, Ljubljana, Dunajska 21 (v nadaljnjem besedilu: MOPE, UPR).
(2) Investitor posega v prostor je Republika Slovenija. Naloge investitorja opravlja Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, Ljubljana, Gregorčičeva 27a (v nadaljnjem besedilu: SSSV).
(3) Naročnik izdelave strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je SSSV.
(4) Naročnik izbere izdelovalce na podlagi oddaje javnih naročil, v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 – popr., 30/01 – ZTel-1 in 2/04). SSSV po izbiri izdelovalca državnega lokacijskega načrta na MOPE, UPR dostavi podatke o izbranem izdelovalcu (podjetje, poimenski seznam odgovornih nosilcev). Izbrani izdelovalec mora zagotoviti ustrezno interdisciplinarno ekipo, ki jo obvezno sestavljajo univ. dipl. inž. arhitekture in krajinske arhitekture, univ. dipl. inž. gradbeništva in po potrebi tudi strokovnjaki drugih ustreznih strok.
(5) SSSV mora v celotnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta po lastni presoji ali na zahtevo MOPE, UPR seznanjati slednjega z vsemi vsebinskimi rešitvami in morebitnimi dilemami ter z vsemi izdelanimi strokovnimi podlagami.

Udeleženci v postopku priprave državnega lokacijskega načrta opravijo naslednja dejanja v rokih, kot sledi:
– K idejni rešitvi mejnega prehoda pridobi MOPE, UPR pogoje organov in organizacij, določenih v 7. členu tega odloka. Gradivo za pridobivanje pogojev zagotovi SSSV. Rok za določitev pogojev je 30 dni.
– Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) pripravi analizo pogojev z usmeritvami za izdelavo strokovnih podlag. Analizo in usmeritve potrdi MOPE, UPR.
– Ob upoštevanju pridobljenih pogojev, analize pogojev in usmeritev za izdelavo strokovnih podlag, pridobi SSSV vse strokovne podlage, določene v 5. členu tega odloka.
– Izdelovalec izdela osnutek državnega lokacijskega načrta 21 dni po tem, ko so izdelane vse strokovne podlage.
– MOPE, UPR zagotovi strokovni pregled osnutka državnega lokacijskega načrta.
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z objavo v uradnem glasilu na krajevno običajen način obvesti javnost o razgrnitvi ter kraju in času obravnave ter posreduje osnutek državnega lokacijskega načrta Občini Ilirska Bistrica.
– Osnutek državnega lokacijskega načrta se javno razgrne na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v Občini Ilirska Bistrica. Javna razgrnitev traja 15 dni.
– MOPE, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo osnutka državnega lokacijskega načrta.
– V času javne razgrnitve in javnih obravnav občina evidentira vse pisne in ustne pripombe vseh zainteresiranih organov, organizacij in posameznikov.
– V 15 dneh po končani javni razgrnitvi posreduje občina ministru za okolje, prostor in energijo vse pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javnih obravnav, skupaj z mnenjem občine. Če v tem roku minister za okolje, prostor in energijo ne prejme pripomb z javne razgrnitve in mnenja občine se šteje, da na osnutek državnega lokacijskega načrta ni pripomb oziroma da je ta usklajen.
– MOPE, UPR v sodelovanju z investitorjem in izdelovalcem državnega lokacijskega načrta prouči pripombe in predloge iz javne razgrnitve, oblikuje predlog stališč glede upoštevanja oziroma neupoštevanja posameznih pripomb in predlogov z obrazložitvijo razlogov in z njimi seznani občino.
– Na podlagi predloga stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, pridobi SSSV morebitne spremembe in dopolnitve strokovnih podlag.
– Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela dopolnjen osnutek državnega lokacijskega načrta 15 dni po tem, ko so izdelane vse morebitne spremembe in dopolnitve strokovnih podlag.
– K dopolnjenemu osnutku državnega lokacijskega načrta pridobi MOPE, UPR soglasja in mnenja organov in organizacij, določenih v 7. členu tega odloka. Gradivo za pridobivanje soglasij in mnenj zagotovi SSSV. Rok za izdajo soglasja ali mnenja je 15 dni.
– Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju s SSSV posreduje usklajen dopolnjen osnutek državnega lokacijskega načrta skupaj s predlogom stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve Vladi Republike Slovenije v obravnavo in sprejem.
– Vlada Republike Slovenije sprejme stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve s sklepom. Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo, ki jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
– S sprejemom državnega lokacijskega načrta se šteje, da so prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ilirska Bistrica spremenjene in dopolnjene v delu in za območje, ki ga določa državni lokacijski načrt.
– Z uveljavitvijo državnega lokacijskega načrta prenehajo veljati državni in občinski prostorski izvedbeni akti za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta.

SSSV zagotovi vsa sredstva, potrebna za izdelavo strokovnih podlag in izdelavo državnega lokacijskega načrta.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.