Na podlagi 7. člena zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost v soglasju z Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo) izdaja Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
P R A V I L N I K
o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(področja, ki jih določa pravilnik)
Ta pravilnik določa:
– pravice, dolžnosti in način delovanja Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: odbor);
– način opravljanja strokovnih in administrativnih del Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) za odbor;
– obliko in vsebino javnega razpisa za zbiranje prijav (v nadaljevanju vlog) za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: priznanje);
– sestavo, pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija);
– kategorije priznanja, merila in sistem ocenjevanja;
– obliko, material in znake na skulpturi ter vsebino listine, s katero se izkazuje priznanje;
– slovesno podelitev priznanj;
– varovanje zaupnih podatkov.
II. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN NAČIN DELOVANJA ODBORA
2. člen
(pravice in dolžnosti odbora)
Člani odbora imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– določajo pogoje in merila za ugotavljanje poslovne odličnosti in izbor dobitnikov priznanja;
– objavljajo javne razpise za zbiranje vlog za priznanja;
– imenujejo ocenjevalno komisijo;
– odločajo o predlogih dobitnikov priznanja;
– podeljujejo priznanje;
– v 40 dneh po podelitvi priznanja sprejmejo poročilo o delu odbora in ga predložijo Vladi Republike Slovenije;
– Vladi Republike Slovenije dajejo priporočila o spremembah in izboljšavah v zvezi s priznanjem;
– pripravljajo in izvajajo strategijo uvajanja poslovne odličnosti ter razvoja priznanja v Republiki Sloveniji;
– so generatorji promocije poslovne odličnosti v državi, še posebej v svojih sredinah in z javnim nastopanjem ter na druge ustrezne načine zagotavljajo ustrezen interes za poslovno odličnost ter ustrezno število prijavljenih organizacij na pilotne in redne postopke za priznanje RS za poslovno odličnost;
– usklajujejo promocijske aktivnosti za širjenje uporabe modela odličnosti in sprejemajo letni načrt teh aktivnosti;
– se udeležujejo sej odbora;
– opravljajo druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(način delovanja odbora)
Odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi njegov predsednik, v njegovi odsotnosti pa član odbora, ki ga na predlog predsednika na prvi seji določi odbor za njegovega namestnika.
Član odbora ne more sodelovati in glasovati pri obravnavi točk, pri katerih lahko nastopi konflikt interesov (kot npr. sodelovanje v postopku kot prijavitelj, ocenjevalec ipd.).
4. člen
(zapisnik seje odbora)
O poteku sej odbora se vodi zapisnik.
Zapisnik vsebuje podatke o:
– številu prisotnih, odsotnih in opravičenih,
– dnevnem redu,
– glavne podatke o vsebini poteka seje, zlasti o predlogih in sprejetih sklepih.
V zapisnik se obvezno vpišejo rezultati glasovanja.
5. člen
(novinarska konferenca o dobitnikih priznanj)
Pred svečano podelitvijo priznanj predsednik odbora skliče novinarsko konferenco za predstavnike sredstev javnega obveščanja. Na novinarski konferenci predsednik odbora seznani predstavnike sredstev javnega obveščanja o dobitnikih priznanja, pri čemer poda navodilo, da o dobitnikih priznanja obvestijo javnost šele po končani podelitvi.
III. NAČIN DELOVANJA URADA
6. člen
(način delovanja urada)
Urad opravlja strokovna in administrativna dela za odbor tako, da zlasti:
– skrbi za prenos prakse evropske nagrade za kakovost v slovenski prostor,
– pripravlja predloge javnih razpisov za zbiranje vlog za priznanja;
– organizira izobraževanje ocenjevalcev;
– vodi evidenco o kvalifikacijah, izobraževanjih in drugih potrebnih podatkih ocenjevalcev;
– vodi evidenco o podatkih prijavljenih organizacij za priznanje (v nadaljevanju: prijaviteljev);
– pripravi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za ocenjevalce;
– sodeluje pri pripravi predlogov sestave ocenjevalnih skupin;
– organizira podelitev priznanja;
– predlaga višino sredstev za povračilo stroškov za delo ocenjevalne komisije iz 30. člena tega pravilnika;
– v 8 dneh po podelitvi priznanja odpošlje prijaviteljem pisna poročila o rezultatih ocenjevanja;
– v 30 dneh po podelitvi priznanja izdela poročilo o izvedenih postopkih in ga predloži odboru;
– odboru in razsodniški skupini daje priporočila o spremembah in izboljšavah v zvezi s postopkom za priznanje in ostalih s tem povezanih nalogah;
– predlaga in sodeluje pri strategiji uvajanja odličnosti ter razvoja priznanja;
– sodeluje pri promoviranju uvajanja odličnosti v organizacijah v Republiki Sloveniji,
– se udeležuje srečanj s tega področja na nacionalnem in mednarodnem nivoju,
– sodeluje pri uvajanju stalnih izboljšav v postopku za priznanja;
– poroča odboru o svojem delu,
– se udeležuje sej razsodniške skupine in odbora;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
IV. JAVNI RAZPIS
7. člen
(javni razpis in pisna namera za sodelovanje)
Odbor objavi javni razpis za zbiranje vlog za priznanje v Uradnem listu Republike Slovenije praviloma meseca januarja vsako leto. V roku 30 dni od objave javnega razpisa, potencialni prijavitelji izrazijo pisno namero za sodelovanje v postopku.
Rok za predložitev vloge za priznanja ne sme biti krajši od 90 dni po objavi.
8. člen
(pisna namera za sodelovanje)
V pisni nameri za sodelovanje organizacija poda:
– uradni naziv, naslov in sedež podružnic,
– podatke o kontaktni osebi,
– skupno število zaposlenih, dejavnost in številko vpisa v sodni register,
– oznako kategorije priznanja, za katero se prijavlja,
– informacijo ali želijo obisk ocenjevalne komisije na lokaciji izven postopka, če ne bodo izbrani za obisk v okviru postopka,
– podatke o odgovorni osebi, njen lastnoročni podpis, datum in žig.
9. člen
(javni razpis)
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– naziv in sedež razpisovalca;
– predmet javnega razpisa z navedbo dokumentov v skladu s katerimi se morajo pripraviti vloge za priznanje in navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo dobitniki priznanja;
– obvezne sestavine vloge za priznanje;
– rok, do katerega morajo organizacije predložiti pisno namero za sodelovanje v postopku in rok do katerega morajo predložiti vloge za priznanje;
– višino sredstev, ki jih morajo prijavitelji plačati ob predložitvi vloge za priznanje;
– določbo o možnosti izvedbe obiska na lokaciji izven postopka (za to možnost se prijavitelji odločijo še pred začetkom postopka);
– datum odpiranja vlog za priznanje;
– naslov, na katerega je treba pisne namere in vloge za priznanje poslati;
– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Vloge za priznanja morajo biti poslane v zaprti ovojnici, ovojnica pa mora biti označena z napisom: “Ne odpiraj – priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”.
10. člen
(komisija za odpiranje vlog)
Odpiranje prejetih vlog za priznanja vodi komisija za odpiranje, ki jo na predlog urada imenuje odbor za dobo treh let. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
11. člen
(zapisnik komisije za odpiranje vlog)
O odpiranju vlog mora komisija za odpiranje voditi zapisnik o ugotovitvah, ki vsebuje predvsem:
– predmet javnega razpisa;
– kraj in čas odpiranja vlog;
– imena navzočih članov komisije za odpiranje;
– imena oziroma nazive prijaviteljev;
– vrstni red odpiranja vlog;
– ugotovitve o pravočasnosti vlog ter seznam vlog, ki se sprejmejo v postopek za priznanje.
Prijavitelje, ki so oddali nepopolno vlogo, komisija za odpiranje pisno obvesti o možnosti dopolnitve vloge v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog. V pisnem obvestilu navede, kateri elementi so pomanjkljivi, določi rok dopolnitve in opozori prijavitelje, da njihova vloga ne bo obravnavana, če dopolnitve ne bodo posredovali v danem roku."
12. člen
(seznanitev o ugotovitvah komisije)
Urad pisno obvesti vsakega od prijaviteljev posebej o končnih ugotovitvah komisije za odpiranje vlog ter izbranih ocenjevalnih skupinah. Prijavitelji potrdijo sestavo ocenjevalnih skupin oziroma zahtevajo spremembo, vendar ne več kot enkrat v istem postopku. Urad posreduje sprejete vloge ocenjevalni komisiji v ocenjevanje po prejemu potrditve ocenjevalnih skupin s strani prijaviteljev ter usklajuje njeno delo.
13. člen
(omejitve za prijave na javni razpis)
Osebe, dobitniki priznanja se ne morejo prijaviti na prvi naslednji javni razpis za priznanje.
14. člen
(pilotni projekt)
Za namen učenja in priprave novih potencialnih prijaviteljev za prijavo na javni razpis za priznanje, se lahko izvede pilotni projekt.
Za izvedbo pilotnega projekta se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki urejajo potek rednega postopka za priznanje, pri čemer vsi udeleženci v projektu prejmejo diplome za sodelovanje.
V. SESTAVA, PRISTOJNOSTI IN NALOGE OCENJEVALNE KOMISIJE
Sestava ocenjevalne komisije
15. člen
(razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci)
Ocenjevalno komisijo sestavljajo razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci.
Razsodniško skupino tvorijo predsednik in šest članov razsodnikov. Razsodniško skupino imenuje odbor na predlog urada za obdobje treh let, pri čemer so člani skupine lahko ponovno imenovani,
Vodilne ocenjevalce in ocenjevalce imenuje odbor za obdobje enega leta na predlog urada ob predhodnem dogovoru z razsodniško skupino. Ocenjevalci lahko vsako leto ponovno kandidirajo v komisiji. Število ocenjevalcev v ocenjevalni komisiji je odvisno od števila prijaviteljev.
16. člen
(pogoji za izbiro članov ocenjevalne komisije)
Člani komisije so izbrani izmed vodstvenih delavcev in strokovnjakov z znanjem in izkušnjami na področju odličnosti poslovanja v zasebnem in javnem sektorju.
Pogoji za imenovanje članov komisije so:
– najmanj visokošolska izobrazba;
– večletne izkušnje in znanja s področja vodenja;
– aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
– opravljeno ustrezno usposabljanje za ocenjevalce.
Kot pogoj za imenovanje v ocenjevalno komisijo se šteje tudi:
– najmanj 8 let delovne dobe ali
– opravljen izpit za ocenjevalce na podlagi izvedene strokovne presoje ustreznosti, usposobljenosti in znanj skladno s prakso evropske nagrade za kakovost.
17. člen
(merila za izbiro članov ocenjevalne komisije)
Merila, ki se uporabljajo pri izbiri članov komisije vključujejo obseg in raznolikost izkušenj, vedenje, zunanji nastop, stopnjo specializacije, poznavanje kakovosti in vrsto strokovnosti na področju poslovanja.
Merila za pridobitev statusa razsodnika so:
– javni ugled oziroma javno delovanje (strokovni članki, predavanja, vodenje strokovnih društev, pohvale oziroma priznanja);
– ugled organizacije, kjer je zaposlen;
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljšave organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj.
Merila za pridobitev statusa vodilnega ocenjevalca:
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljševanja organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj;
– specialist za vsaj enega od meril priznanja;
– poznavanje področja ocenjevanja.
Merila za pridobitev statusa ocenjevalca so:
– strokovnost za ocenjevanje posameznih meril priznanja;
– dokazila o ustreznih strokovnih znanjih za ocenjevanje po zgledu evropske nagrade za kakovost;
– izkušnje na področju vodenja.
18. člen
(omejitve za izbiro ocenjevalcev)
V ocenjevalno komisijo v določenem letu ne more biti imenovan kandidat, ki ni opravil ustreznih načrtovanih pripravljalnih usposabljanj za tekoče leto ali v obdobju zadnjih dveh let ni sodeloval v postopku ocenjevanja vlog za priznanje.
19. člen
(sestava ocenjevalnih skupin)
Izmed članov ocenjevalne komisije se tvorijo ocenjevalne skupine za ocenjevanje posameznih prijaviteljev, ki so sestavljene iz enega vodilnega ocenjevalca in najmanj dveh ocenjevalcev.
Pri sestavi ocenjevalnih skupin se upoštevajo naslednje zahteve:
– da ni nasprotovanja interesov med ocenjevalcem in prijaviteljem,
– da se v skupini prepletajo znanje in izkušnje ocenjevalcev,
– da se upošteva dejavnost (panoga) posameznega prijavitelja.
Pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije
20. člen
(vloga komisije)
Komisija opravi strokovni pregled vlog sprejetih v postopek za priznanje in jih oceni na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
21. člen
(naloge razsodniške skupine, vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev)
Naloge razsodniške skupine so, da v sodelovanju z uradom:
– predlaga ocenjevalne skupine,
– pregleduje rezultate ocenjevanja,
– izbira prijavitelje za obiske lokacij,
– pregleduje poročila o obiskih in
– pripravi predloge dobitnikov priznanj.
Vsak razsodnik se je dolžan podrobno seznaniti z vlogami, ki so mu dodeljene v obravnavo v postopku ocenjevanja. Z vsako vlogo se morata podrobno seznaniti najmanj dva razsodnika.
Predlog dobitnikov priznanj pripravi razsodniška skupina na podlagi ocen ocenjevalnih skupin, in sicer v roku 120 dni od poteka roka za sprejem vlog in ga preko urada posreduje v potrditev odboru. Predlog podpiše predsednik razsodniške skupine.
Naloge vodilnih ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– vodijo postopek ocenjevanja posamezne vloge in so strokovno odgovorni za pravilnost ocene in vsebine;
– vodijo usklajevalne sestanke, skupine za obisk lokacije ter pripravijo poročila za prijavitelje in razsodnike.
Naloge ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– sodelujejo pri ocenjevanjih na usklajevalnih sestankih in pri obiskih lokacije ter
– sodelujejo pri pripravi poročil za prijavitelje in razsodnike.
22. člen
(naloge vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev)
Naloge vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev v okviru ocenjevalnih skupin se podrobneje določijo v navodilih za ocenjevanje vlog, ki jih izda urad v sodelovanju z razsodniško skupino ter skladno s prakso evropske nagrade za kakovost.
2. Stopnje ocenjevanja v postopku
23. člen
(stopnje ocenjevanja v postopku – splošno)
Komisija izdela oceno na podlagi postopka ocenjevanja, ki sestoji iz več stopenj, in sicer:
– 1. stopnja – ocenjevanje vlog;
– 2. stopnja – usklajevalni sestanek;
– 3. stopnja – obisk lokacije in morebitno uskladitev ocenjevanja vloge po izvedenem obisku;
– 4. stopnja – končni pregled razsodnikov.
Stopnje od 1 do 3 izvedejo za posamezne vloge za to določene ocenjevalne skupine. Stopnja 3 je opcijska in se izvede, če tako odloči razsodniška skupina. Stopnjo 4 za vse vloge in ocenjevalne skupine izvede razsodniška skupina.
24. člen
(opis 1. stopnje)
Naloga posamezne ocenjevalne skupine na 1. stopnji je, da vsako vlogo samostojno pregleda in izdela oceno, upoštevajoč pogoje in merila v postopku.
25. člen
(opis 2. stopnje)
Usklajevalni sestanek na 2. stopnji pomeni usklajevanje ocen in ugotovitev med člani skupine.
Na 2. stopnji morajo ocenjevalci:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate ocenjevanja za vsa merila in dele meril;
– sodelovati z vodilnim ocenjevalcem in drugimi ocenjevalci pri načrtovanju usklajevalnega ocenjevanja;
– izvajati naloge pred usklajevalnim ocenjevanjem, ki jim jih je dodelil vodilni ocenjevalec;
– sodelovati v usklajevalnem ocenjevanju, ki ga vodi vodilni ocenjevalec, da dosežejo soglasje glede pripomb, vprašanj za obisk lokacije in številčnih rezultatov ocenjevanja;
– sodelovati pri pripravi poročila prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– sodelovati pri pripravi poročila za razsodnike.
Na 2. stopnji mora vodilni ocenjevalec:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate ocenjevanja za vsa merila in dele meril;
– izvesti usklajevalni sestanek ter doseči skupno usklajeno oceno; napisati poročilo prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– napisati poročilo za razsodnike.
Na 2. stopnji mora razsodnik:
– preveriti postopek, uporabljen pri ocenjevanju;
– pregledati rezultate ocenjevanja;
– izbrati prijavitelje za obisk lokacije;
– poskrbeti, da so izbrani prijavitelji obveščeni o obisku lokacije.
Ob zaključku 2. stopnje razsodniki izberejo vloge z višjimi rezultati ocenjevanja za obisk lokacije. Pisne pripombe iz pregleda 2. stopnje se uporabijo kot podlaga za poročilo prijaviteljem, ki niso bili izbrani za obisk lokacije.
26. člen
(opis 3. stopnje – splošno)
Obisk lokacije na 3. stopnji se izvede v primeru, da tako odloči razsodniška skupina. Izvede ga ocenjevalna skupina z vodilnim ocenjevalcem in najmanj še dvema ocenjevalcema.
Na predhodno izraženo željo prijavitelja v pisni nameri za sodelovanje v postopku za priznanje, se lahko izvede obisk na lokaciji izven postopka pri tistih prijaviteljih, ki v postopku niso bili izbrani za obisk. Rezultati takšnega obiska se v postopku ne upoštevajo, stroške obiska pa krije prijavitelj.
Namen obiska lokacije je razjasnitev in preveritev vprašanj, nastalih pri ocenjevanju na 2. stopnji. Po obisku lokacije mora skupina za obisk lokacije pripraviti pisno poročilo, ki ga predloži razsodnikom.
27. člen
(opis 3. stopnje – vloga komisije)
Na 3. stopnji morajo vodilni ocenjevalci:
– predlagati metodologijo pristopa za obisk lokacije;
– pozvati člane skupine k oblikovanju mnenja o predlaganih temah;
– s pomočjo članov skupine izbrati organizacijske enote na lokaciji, ki jih bo skupina obiskala;
– v sodelovanju s člani skupine in kontaktno osebo prijavitelja ter v skladu z navodili urada urediti vse potrebno za izvedbo obiska lokacije;
– voditi obiske lokacije;
– voditi aktivnosti članov skupine, zlasti glede prepoznavanja ključnih vprašanj za razjasnitev in preverjanje, razvoja strategije obravnavanja vprašanj, dajanja zadolžitev ocenjevalcem in zagotavljanja, da bodo vsa ključna vprašanja primerno obravnavana;
– zbirati in narediti sintezo pisnih informacij ocenjevalcev;
– izpolniti in predložiti zahtevane pisne delovne liste z vprašanji za obisk lokacije;
– pripraviti poročilo razsodnikom in poročilo s povratnimi informacijami za prijavitelja.
Na 3. stopnji morajo ocenjevalci:
– sodelovati pri načrtovanju obiska lokacije, vključno z določanjem vprašanj in strategije za njihovo obravnavanje;
– sodelovati pri obisku lokacije;
– vsebinsko prispevati k temu, da skupina razjasni in preveri vsa ključna vprašanja;
– izdelati pisno informacijo, ki jo zahteva vodilni ocenjevalec;
– prispevati k poročilu za razsodnike;
– prispevati k poročilu za prijavitelja.
Na 3. stopnji morajo razsodniki:
– preveriti postopek, uporabljen pri ocenjevanju;
– pregledati vloge prijaviteljev in poročila o obisku lokacije ter vse druge pripadajoče informacije o prijavitelju.
28. člen
(opis 3. stopnje – poročilo o obisku na lokaciji)
Poročilo o obisku na lokaciji sestoji iz ocenjevalnega zvezka z obiska na lokaciji, zapiskov o ugotovitvah, eventualno popravljene ocene z vidnimi odstopanji glede na oceno pred obiskom ter spisek ocen vseh ocenjevalcev z upoštevanjem ugotovitev o obisku lokacije.
Pomembni sestavini poročila s povratnimi informacijami sta spisek prednosti in področij za izboljšave ter povzetek ocenjevanja, ki obsega razpon točk po posameznih merilih in delih meril ter skupno.
29. člen
(opis 4. stopnje – končni pregled razsodnikov)
Na 4. stopnji morajo razsodniki:
– pregledati vse vidike postopka ocenjevanja;
– pregledati vloge prijaviteljev, poročila o obisku lokacije in vse druge ustrezne informacije o prijavitelju;
– se po potrebi posvetovati z vodilnimi ocenjevalci;
– predlagati odboru dobitnike priznanj;
– izvesti končni pregled poročil za prijavitelje.
Na 4. stopnji morajo biti vodilni ocenjevalci in ocenjevalci na voljo razsodnikom, da se po potrebi z njimi posvetujejo glede problemov ali razjasnijo vprašanja.
30. člen
(povračilo stroškov za delo ocenjevalne komisije)
Člani komisije so upravičeni do povračila stroškov v zvezi z individualnim ocenjevanjem vlog prijaviteljev in ocenjevanjem vlog prijaviteljev na usklajevalnem sestanku ter izvedenimi obiski na lokacijah. Kriterije in merila za določitev stroškov sprejme odbor. Povračilo stroškov prejmejo ocenjevalci na podlagi poročil o izvedenih aktivnostih ocenjevanja v postopku.
V. KATEGORIJE PRIZNANJA, MERILA IN SISTEM OCENJEVANJA
31. člen
(kategorije priznanja)
Priznanja se lahko podelijo organizacijam v naslednjih kategorijah:
Na področju zasebnega sektorja:
– eno priznanje organizaciji z več kot 250 zaposlenimi;
– eno priznanje organizaciji z 250 ali manj zaposlenimi.
Na področju javnega sektorja:
– eno priznanje organizaciji javnega sektorja.
Podjetniki posamezniki se obravnavajo v kategoriji zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi.
32. člen
(kriteriji in merila ter sistem ocenjevanja)
Za ocenjevanje v postopku za priznanje se upoštevajo kriteriji in merila ter sistem ocenjevanja v okviru evropske nagrade za kakovost, ki jih pripravlja Evropski sklad za upravljanje kakovosti (angl. »European Foundation for Quality Management – EFQM«) in jih odbor vsako leto posebej določi v javnem razpisu za zbiranje vlog za priznanja. Dosegljivi so na uradu.
33. člen
(izbira finalistov – splošno)
Izbira finalistov se izvede na 4. stopnji ocenjevanja. Razsodniki dobijo v pregled ločene spiske prijaviteljev, ki so bili obiskani na lokaciji z vso spremno dokumentacijo, in sicer po kategorijah in po padajočem vrstnem redu ocen. Prijavitelji so razpoznavni po številčnih oznakah.
34. člen
(izbira finalistov – postopek)
Razsodniki začnejo postopek izbire najprej za prijavitelja z najnižjim rezultatom.
Če večina razsodnikov glasuje “proti”, se prijavitelja izloči iz obravnave. Razsodniki nato obravnavajo naslednjega kandidata z višjim rezultatom ocenjevanja. Če večina razsodnikov glasuje “za”, se ta prijavitelj in vsi, ki imajo višji rezultat in so zato v seznam uvrščeni nad njim, izberejo za obravnavo.
Postopek izbire se izvaja ločeno za vsako od kategorij priznanja.
35. člen
(izbira finalistov – načela)
Razsodniki, ki sodelujejo v postopku izbora, morajo upoštevati naslednja načela:
– kar največja uporaba načela razprave oziroma soglasja;
– pri doseganju soglasja in odločanju sodeluje maksimalno število razsodnikov;
– odpraviti je treba nasprotovanja interesov;
– razsodnik ne sme glasovati v zvezi s prijaviteljem, če ni bil prisoten vsaj na polovici razprav o vlogi.
36. člen
(izbira finalistov – nasprotovanje interesov)
Nasprotovanje interesov se izraža v treh glavnih tipih:
1. neposredna povezava (npr.: nedavna zaposlitev ali poslovno razmerje);
2. lastništvo (nad 10%);
3. poslovni konkurenti pravnih oseb, s katerimi obstajajo neposredne povezave ali lastništvo.
37. člen
(izbira finalistov – razprava o nagrajencih)
Razsodniki odločajo o vsebini predloga nagrajencev na razpravi, ki jo vodi predsednik razsodniške skupine. Pred razpravo morajo razsodniki pregledati vloge in poročila za vse prijavitelje, ki so bili pregledani z obiskom lokacije razen za tiste, za katere obstaja nasprotovanje interesov.
Razsodniki obravnavajo prijavitelje ločeno v vsaki od kategorij priznanja. Znotraj ene kategorije se najprej razpravlja o prijaviteljih, ki imajo največ nasprotovanj. Ko se objavi številko prijavitelja, morajo razsodniki, ki imajo nasprotovanja interesov zapustiti prostor za toliko časa, dokler nista končana razprava in odločanje v zvezi s tem prijaviteljem.
Razprava o prijaviteljih traja dokler vsi sodelujoči razsodniki ne zaključijo, da je bil primer ustrezno obravnavan. Ob zaključku razprave se za prijavitelja izvede izločevalno glasovanje. Prijavitelj je izločen iz nadaljnje obravnave le, če tako glasujejo vsi sodelujoči razsodniki (tj. tisti, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja interesov).
Ko so obravnavani vsi prijavitelji iz ene kategorije priznanja, se skliče razsodnike, ki niso imeli nikakršnih nasprotovanj, da razpravljajo in glasujejo o preostalih prijaviteljih. Prijavitelj, ki prejme najmanjše število glasov, je izločen iz nadaljnje obravnave. Če je prijavitelj izločen, se razsodniki, ki nimajo več nasprotovanja, pridružijo razsodniški skupini.
Proces glasovanja se ponavlja, tako da je z enim glasovanjem izločen po en prijavitelj, število glasujočih razsodnikov pa se postopoma veča.
Vsi razsodniki, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja v zvezi s preostalimi prijavitelji, lahko glasujejo o končnem predlogu. Odločitve so sprejete z večino glasov glasujočih razsodnikov.
VI. PRIZNANJE
38. člen
(namen priznanja)
Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje državno priznanje, ki se podeljuje slovenskim organizacijam iz zasebnega in javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: osebe) za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti.
39. člen
(opis priznanja)
Priznanje sestoji iz listine in skulpture.
Listina vsebuje:
– grb Republike Slovenije;
– naziv podeljevalca priznanja, to je “Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– naziv prejemnika priznanja;
– ime priznanja, to je “Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– kategorijo priznanja;
– datum podelitve priznanja;
– podpis predsednika Odbora za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in
– podpis predsednika Vlade Republike Slovenije.
Skulptura je pozlačena bronasta plastika na podstavku iz masivnega kristalnega stekla. Plastika ima obliko plamena, v katerem so nakazane človeške figure. Skulptura je izvirne oblike, čiste rešitve in nezamenljivosti. Omogoča jasno razpoznavnost s slovensko odličnostjo v domačem prostoru in v mednarodni skupnosti.
Skulptura ima naslednje razpoznavne znake:
– ime priznanja,
– letnico.
Skulptura meri od 30 do 60 cm. Narejena je tako, da se lahko vsako leto reproducira v toliko primerkih, kolikor je kategorij za priznanje.
VII. SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ
40. člen
Priznanja se podelijo enkrat letno, praviloma v decembru.
41. člen
Predsednik odbora razglasi sklep odbora o dobitnikih priznanja na slovesni podelitvi priznanj.
Ob razglasitvi se za vsakega dobitnika prebere utemeljitev, zakaj se mu priznanje podeljuje.
Dobitnikom priznanja izroči priznanje predsednik Vlade Republike Slovenije.
Odbor določi program in potek slovesnosti, na kateri se podelijo priznanja.
VIII. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
42. člen
Imena prijaviteljev, komentarje in informacije o ocenjevanju, pridobljene med pregledom vlog, obravnavajo vsi v postopek vključeni posamezniki kot zaupne informacije in varujejo njihovo tajnost. Take informacije so dostopne samo tistim posameznikom, ki so neposredno vključeni v postopek ocenjevanja. Odbor in drugi vpleteni posamezniki ne smejo razkriti nikakršnih informacij o nobeni vlogi brez predhodnega pisnega dovoljenja prijavitelja. Odbor zagotovi, da se bodo vloge in informacije v njih obravnavale kot strogo zaupne.
IX. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
43. člen
Prva alinea tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika velja do uvedbe opravljanja izpitov v okviru katerih bo s strani urada izvedena strokovna presoja ustreznosti, usposobljenosti in znanj kandidatov za ocenjevalce skladno s prakso evropske nagrade za kakovost.
44. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 19/99).
45. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pred tem pa mora dati nanj soglasje Vlada Republike Slovenije.
Št. 009-4/03
Ljubljana, dne 26. februarja 2004.
EVA 2004-3311-0008
dr. Tea Petrin l. r.
Predsednica
Odbora za priznanja
Republike Slovenije za poslovno odličnost
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k temu pravilniku pod št. 174-00/2001-2 z dne 16. marca 2004.
