Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdaja minister za zunanje zadeve
P R A V I L N I K
o diplomatskem izpitu
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa program diplomatskega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitne komisije, postopek opravljanja, izpitni red, vodenje evidence o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita.
(2) V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
II. IZPIT
2. člen
(vsebina izpita)
Izpit se opravlja pisno in ustno. Izpit se opravlja po programu, katerega vsebina je določena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. člen
(kandidati)
(1) Izpit po tem pravilniku opravljajo pripravniki in drugi javni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: kandidati), ki sklenejo delovno razmerje z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) in so razporejeni na diplomatsko delovno mesto ter pridobijo diplomatski naziv.
(2) Minister, pristojen za zunanje zadeve lahko z internim aktom določi, da so osebe, ki se zaposlijo za določen čas za opravljanje nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih, dolžne opravljati izpit le iz nekaterih področij, določenih v četrtem členu tega pravilnika.
4. člen
(program izpita)
Program izpita obsega praktična in teoretična znanja iz naslednjih področij:
1. diplomatske veščine in protokol,
2. mednarodno pravo, mednarodni odnosi in mednarodni ekonomski odnosi,
3. notranje pravo na področju zunanjih zadev.
5. člen
(način opravljanja izpita)
(1) Izpit se opravlja pisno pod nadzorom uslužbenca službe, ki je pristojna za kadrovske zadeve, in ustno pred izpitno komisijo.
(2) Pisni del izpita obsega izdelavo dveh praktičnih nalog, ki jih pripravi izpitna komisija. Od teh je ena pisna naloga iz diplomatske korespondence, ki jo kandidat izdela v angleščini, francoščini ali nemščini. Druga naloga obsega rešitev primera iz diplomatske prakse.
(3) Pisni del traja dve šolski uri, ustni del pa toliko, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ eno šolsko uro. Pisni in ustni del izpita se opravljata isti dan.
6. člen
(imenovanje izpraševalcev za izpit)
(1) Kandidate za imenovanje izpraševalcev za izpit pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na podlagi internega povabila k sodelovanju.
(2) Pogoji za imenovanje za predsednika oziroma člana izpitne komisije so:
1. univerzitetna izobrazba,
2. najmanj pet let službene dobe v ministrstvu za člane in osem let službene dobe v ministrstvu za predsednika izpitne komisije.
Predsednik komisije je diplomat I. ranga z najmanj enako stopnjo izobrazbe kot kandidat in vsaj štirimi leti diplomatskih izkušenj v zunanji službi.
(3) Komisija je sestavljena iz univerzitetnih diplomiranih ekonomistov, univerzitetnih diplomiranih politologov za področje mednarodnih odnosov in univerzitetnih diplomiranih pravnikov. Izjemoma je lahko en član komisije diplomat z najmanj osmimi leti službene dobe v ministrstvu ne glede na smer izobrazbe.
(4) Izpraševalce za izpit imenuje in razreši minister, pristojen za zunanje zadeve.
(5) V aktu o imenovanju predsednikov in članov izpitnih komisij se določi, za katera področja so zadolženi pri izpraševanju.
(6) Vsakokratna izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov.
7. člen
(organizacija izpita)
Služba, pristojna za kadrovske zadeve skrbi za:
1. nemoten potek izpita v skladu s predpisi,
2. spremljanje in usklajevanje dela izpitnih komisij,
3. zagotavljanje materialnih pogojev za delo izpitnih komisij,
4. opravljanje strokovnega in administrativno-tehničnega dela za izpitne komisije.
8. člen
(prijava k izpitu)
(1) Kandidat za diplomatski izpit vloži prijavo pri službi, pristojni za kadrovske zadeve.
(2) Kandidat opravlja izpit najkasneje dva meseca po vložitvi prijave.
9. člen
(čas in kraj opravljanja izpita)
Služba, pristojna za kadrovske zadeve obvesti kandidata o času in kraju opravljanja izpita ter o sestavi izpitne komisije 15 dni pred dnevom začetka opravljanja izpita.
10. člen
(določitev razporeda in sestave izpitnih komisij)
Služba, pristojna za kadrovske zadeve z mesečnim razporedom določi sestavo izpitnih komisij za izpit za posamezne kandidate, datum in kraj opravljanja izpita ter zapisnikarje. Razpored potrdi generalni sekretar in se pošlje vsem članom izpitne komisije ter zapisnikarjem.
11. člen
(zapisnikar)
Zapisnikarje, ki vodijo zapisnik o poteku izpita in opravljajo druge naloge določene s tem pravilnikom, določi generalni sekretar izmed delavcev, zaposlenih v ministrstvu. Imeti morajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
12. člen
(javljanje odsotnosti in odpoved)
(1) Predsednik, član izpitne komisije ali zapisnikar, ki izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne more opraviti svoje dolžnosti v izpitni komisiji, mora takoj javiti odsotnost pri vodji službe, pristojne za kadrovske zadeve.
(2) Predsednik, član izpitne komisije ali zapisnikar mora takoj, ko izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne bi mogel opraviti svoje dolžnosti v izpitni komisiji, v katero je določen z razporedom iz 10. člena tega pravilnika, obvestiti vodjo službe, pristojne za kadrovske zadeve.
(3) Če oseba iz prejšnjih dveh odstavkov brez opravičenega razloga ne javi svoje odsotnosti oziroma ne odpove opravljanja svoje dolžnosti v izpitni komisiji, vodja službe, pristojne za kadrovske zadeve o tem sestavi uradni zaznamek. V primeru trikratne kršitve te obveznosti se predsednika, člana oziroma zapisnikarja razreši dolžnosti v izpitni komisiji. Kršitev iz prejšnjega stavka pomeni lažjo disciplinsko kršitev delovnih obveznosti.
13. člen
(plačilo izpitne komisije)
(1) Predsedniki, člani izpitne komisije in zapisnikarji so upravičeni do plačila za delo v komisiji iz naslova povečanega obsega dela na podlagi 96. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02) oziroma drugega ustreznega predpisa, ki ureja plačilo povečanega obsega dela javnega uslužbenca, in do povračila stroškov v zvezi z delom v komisiji na podlagi zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01).
(2) Predsednikom izpitne komisije pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela v višini 2% osnovne plače na posameznega kandidata, članom izpitne komisije in zapisnikarjem pa dodatek v višini 1,5% na posameznega kandidata.
(3) Predsednikom ali članom izpitne komisije, ki pregledajo pisno nalogo posameznega kandidata, pripada dodatno plačilo v višini 1% njihove osnovne plače.
(4) Za posameznega javnega uslužbenca iz prvega odstavka tega člena sprejme minister, pristojen za zunanje zadeve na podlagi poročila vodje službe, pristojne za kadrovske zadeve, sklep o povečanem obsegu dela do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
14. člen
(pisni del izpita)
(1) Pred pričetkom pisnega dela izpita uslužbenec službe, pristojne za kadrovske zadeve ugotovi istovetnost kandidata.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka zagotovi, da kandidati opravljajo pisni del izpita samostojno. Kandidata, ki ne opravlja pisnega dela izpita v skladu z navodili, uslužbenec opozori. Če kandidat tudi po opozorilu krši navodila, mu uslužbenec prepove nadaljevanje opravljanja pisnega dela izpita in o tem nemudoma obvesti komisijo.
(3) Komisija odloči, ali se kandidatu omogoči nadaljevanje opravljanja izpita ali pa se šteje, da kandidat izpita ni uspešno opravil.
15. člen
(ustni del izpita)
(1) Predsednik izpitne komisije pred pričetkom opravljanja ustnega dela izpita ugotovi prisotnost članov komisije in zapisnikarja.
(2) Predsednik izpitne komisije prične ustni del izpita tako, da ugotovi istovetnost kandidata, predstavi člane izpitne komisije in pojasni potek izpita.
(3) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen in nemoten potek izpita.
(4) Kandidata, ki pri opravljanju izpita ne ravna po navodilih predsednika izpitne komisije, predsednik komisije opomni. Če kandidat opomina ne upošteva, predsednik komisije odredi, da se odstrani. Komisija nato odloči, ali sme kandidat nadaljevati izpit. Če komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
16. člen
(vprašanja na pisnem in ustnem delu izpita)
(1) Kandidat mora poznati predpise o pravni ureditvi posameznega področja izpita, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem opravljanja izpita.
(2) Izpitna vprašanja morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s posameznega področja.
17. člen
(ocena uspeha)
(1) Uspeh pisnega in ustnega dela izpita ocenjuje izpitna komisija z oceno "uspešno" ali "neuspešno".
(2) Komisija odloča z večino glasov.
(3) Za skupno uspešno oceno izpita mora kandidat uspešno opraviti vsa tri področja izpita iz 4. člena tega pravilnika.
(4) Če je kandidat neuspešen pri opravljanju izpita iz enega področja iz 4. člena tega pravilnika, izpitna komisija dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponovno opravlja izpit iz tega področja. Ponovitev izpita iz enega področja se ne šteje za ponovno opravljanje izpita.
(5) Če kandidat neuspešno opravi izpit iz dveh področij, se šteje, da izpita ni opravil.
18. člen
(ponoven pristop k izpitu)
Če kandidat izpita ni opravil, sme ponovno pristopiti k opravljanju izpita po preteku treh mesecev od dneva opravljanja izpita. Če kandidat tudi po ponovnem pristopu ne opravi uspešno izpita, ne more znova pristopiti k izpitu.
19. člen
(razglasitev izida izpita)
(1) Na podlagi ocenitve posameznih delov izpita izpitna komisija oceni, ali je kandidat izpit opravil ali izpita ni opravil.
(2) Izid izpita razglasi predsednik izpitne komisije ob navzočnosti članov izpitne komisije, kandidata in zapisnikarja na dan izpita.
20. člen
(potrdilo o izpitu)
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda potrdilo o izpitu. Potrdilo podpiše minister, pristojen za zunanje zadeve, oziroma oseba po njegovem pooblastilu.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil izpit.
21. člen
(odstop od izpita)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita oziroma popravnega izpita v skladu s četrtim odstavkom 17. člena tega pravilnika, ali če neopravičeno odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Kadar kandidat ne pristopi k opravljanju izpita ali odstopi, ko je že začel opravljati izpit, odloči o opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka izpitna komisija na podlagi pisne obrazložitve, dokazil kandidata ali drugih relevantnih dejstev. Komisija odloči tisti dan, ki je določen za opravljanje izpita.
(3) V primeru, da izpitna komisija odloči, da so razlogi opravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k opravljanju izpita.
22. člen
(pravica ugovora)
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno izpitne komisije, lahko takoj po razglasitvi ocene vloži ugovor pri izpitni komisiji. Ugovor kandidata se zapiše v zapisnik o opravljanju izpita.
(2) V primeru ugovora kandidat opravlja izpit najkasneje v treh dneh pred drugo komisijo, ki je sestavljena iz predsednika prejšnje izpitne komisije ter štirih novih izpraševalcev. Predsednika nove komisije se določi izmed novih izpraševalcev. Ugovor zoper oceno te komisije ni dovoljen.
(3) Kandidat lahko vloži ugovor tudi zoper odločitev izpitne komisije o opravičenosti izostanka iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika. O ugovoru odloča minister, pristojen za zunanje zadeve.
23. člen
(javnost izpita)
Izpit je javen.
III. EVIDENCA O IZPITIH
24. člen
(zapisnik)
O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije ter zapisnikar.
25. člen
(zbirka dokumentov)
Za vsakega kandidata se vodi zbirka dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita in druge dokumente.
26. člen
(evidenca izpitov)
(1) Služba, pristojna za kadrovske zadeve, vodi evidenco izpitov, ki vsebuje:
1. zaporedno številko,
2. številko zbirke dokumentov o kandidatu,
3. priimek in ime kandidata,
4. datum in kraj rojstva kandidata,
5. stopnjo in vrsto kandidatove izobrazbe,
6. datum opravljanja izpita in številko izpitne komisije,
7. uspeh izpita.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno v obliki delovodnika oziroma v obliki knjige, zbirka dokumentov pa dve leti od dneva opravljanja izpita.
(3) Podatke iz evidence izpitov se posreduje v Upravni kadrovski informacijski sistem s skladu s pravili, ki urejajo njegovo delovanje.
27. člen
(določitev obrazcev)
Obrazce (prijava k izpitu, potrdilo o opravljenem izpitu, zapisnik o poteku izpita in druge) določi vodja službe, pristojne za kadrovske zadeve.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
28. člen
(priznanje izpita in naknadno opravljanje)
(1) Izpit se prizna javnim uslužbencem, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in so bili razporejeni na diplomatsko delovno mesto pred uveljavitvijo tega pravilnika. Enako velja za javne uslužbence, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas in so bili razporejeni na diplomatsko delovno mesto pred uveljavitvijo tega pravilnika, če takoj po preteku tega časa sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas.
(2) Za nedoločen čas se lahko zaposlijo javni uslužbenci in se razporedijo na diplomatsko delovno mesto pod pogojem, da opravijo diplomatski izpit v roku enega leta od dneva sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas v MZZ. Za javne uslužbence, ki so uspešno opravili pripravništvo v MZZ, je rok iz prejšnjega stavka dve leti.
(3) V primeru opravičene odsotnosti z dela, ki je daljša od 30 dni, se lahko rok iz prejšnjega odstavka tega člena podaljša. O podaljšanju roka določi s sklepom minister, pristojen za zunanje zadeve.
29. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 972/04
Ljubljana, dne 5. marca 2004.
EVA 2004-1811-0014
dr. Dimitrij Rupel l. r.
Minister
za zunanje zadeve
PRILOGA
PROGRAM
za opravljanje diplomatskega izpita
I. DIPLOMATSKE VEŠČINE IN PROTOKOL
1. Diplomatska korespondenca
2. Diplomatski ceremonial
3. Pravila oblačenja in obnašanja
II. MEDNARODNO PRAVO
1. Pojem in narava mednarodnega prava
2. Viri mednarodnega prava
a) Običaj kot vir mednarodnega prava
b) Mednarodna pogodba kot vir mednarodnega prava
c) Enostranski pravni posli kot viri mednarodnega prava
3. Država kot subjekt mednarodnega prava
4. Pravo Evropske unije
5. Posameznik
6. Objekti mednarodnega prava
7. Mirno reševanje sporov
8. Pravo oboroženih spopadov
III. MEDNARODNI ODNOSI IN ZUNANJA POLITIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
1. Historične osnove mednarodnih odnosov
2. Akterji in njihovi odnosi
3. Mednarodne organizacije
4. Globalni konflikt in njegovo upravljanje
5. Zunanjepolitične prioritete Republike Slovenije
IV. MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI
1. Temeljni pojmi ekonomije
a) Mikroekonomija
b) Makroekonomija
2. Mednarodna menjava in svetovna trgovina
a) Mednarodna menjava in menjalni tečaji
b) Komparativne prednosti in protekcionizem
c) Strategije ekonomskega razvoja
3. Mednarodna gospodarska ureditev
a) Vloga države v zgodovini
b) Vzroki in učinki globalizacije
c) Vloga mednarodnih nadnacionalnih organizacij (OZN, MDS, Svetovna banka,
WTO, EU, OECD)
4. Ekonomska diplomacija
V. NOTRANJE PRAVO NA PODROČJU ZUNANJIH ZADEV
1. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
a) Naloge in organizacija ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve
(vključno z diplomatskimi predstavništvi)
b) Predstavništva v tujini
c) Zaposleni v Ministrstvu za zunanje zadeve
d) Posebne pravice in obveznosti diplomatov
2. Tuja diplomatska predstavništva in tuji konzulati v Republiki Sloveniji
3. Mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji
4. Sklepanje in uveljavljanje mednarodnih pogodb po notranjem pravu Republike
Slovenije
5. Ureditev položaja narodnih manjšin v Republiki Sloveniji
6. Tujci v Republiki Sloveniji
7. Zaščita interesov državljanov Republike Slovenije v tujini
PRIPOROČENA LITERATURA (ustrezna poglavja iz naslednjih knjig):
– J. Andrassy: Međunarodno pravo, deseto izdanje, 1990,
– J. Andrassy, B. Bakotič, B. Vukas: Međunarodno pravo, 1995,
– V. Đ. Degan: Međunarodno pravo, 2000,
– A. Pellet, P. Daillier, N. Dinh: Droit International Public, 1992
– R.G. Feltham: Diplomatic Handbook, 1993
– E. Denza: Diplomatic law, 1998
– E. Satow: Guide to diplomatic practice, 1995
– S. Berković: Diplomatsko i konzularno pravo, 1997
– G. Trajkovski: Diplomatski protokol, 1990
– M. Mikolić: Diplomatski protokol, 1995
– V. Benko: Znanost o mednarodnih odnosih, 1997
– C. W. Kegley Jr. in E. R. Wittkopf: World Politics, Trend and
Transformation, 2001
– H. Morgenthau: Politika med narodi, 1995
– B. Russett, H. Starr: Svetovna politika, 1996
– F. E. Oppenheim: Morala v zunanji politiki, 1998
– K. D. Borchardt: The ABC of Community Law (objavljeno na spletni strani
http://europa.eu.int./eur-lex/en/about/abc/index.html)
– P. A. Samuelson, W. D. Nordhaus: Economics, 17th ed., 2001
– V. Kenda: Mednarodno poslovanje, 2001
– V. Kenda: Mednarodna gospodarska ureditev, 2002
– ustrezna interna navodila Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije
