Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03–popr. in 58/03–ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Vzrok za poplave na jugozahodnem območju Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega Grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij. Iz ocene stanja namreč izhaja, da sedanja prevodnost Malega Grabna zagotavlja zgolj petletno poplavno varnost, iz analize prostora pa je razvidno, da poplavno območje Gradaščice (Malega Grabna) od izliva v Ljubljanico do Polhovega Gradca obsega 1333 ha, od tega približno 468 ha urbanih površin ter približno 855 ha kmetijskih površin in infrastrukture.
Ob pogostih poplavah je bilo ugotovljeno, da je prevodnost Malega Grabna med 90 in 130 m³/s. Iz hidroloških analiz je razvidno, da so visoke vode Q(100)=243 m³/s. V zadnjih petnajstih letih so bila skoraj vsako drugo leto v jesenskem času preplavljena posamezna poseljena in neposeljena območja ob Malem Grabnu. Najbolj pogoste poplave so bile zabeležene na območju tik nad Dolgim mostom, območje ob Cesti dveh cesarjev, kjer se poplavne vode pretakajo proti Barju, pod križanjem z južno obvoznico na levem bregu na območju Bonifacije (osnovna šola), območje vrtnarije med Cesto v Mestni log in južno obvoznico (ogrožena je tudi avtocesta), območje med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev vzhodno od Ceste v Mestni log, območje Murgel ob Mokrški cesti, ter območje ob mostu na Opekarski cesti. Zabeleženi pretoki visokih vod so imeli povratno dobo 2 do 5 let (od 80 m³/s do 110 m³/s).
Mestno poplavno področje v območju Malega Grabna lahko štejemo med močno ogrožena poplavna področja, ne sicer po obsegu poplav, pač pa predvsem škodi, ki bi nastala. Z namenom ščitenja urbanih površin na 100-letno poplavno varnost je poleg ukrepov na Malem Grabnu potrebno zagotoviti zadrževanje voda na povodju Gradaščice z zagotovitvijo zadrževalnih prostorov.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 355-01-42/03 z dne 17. 12. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom "Strokovne podlage za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane, Zadrževanje visokih vod na povodju Gradaščice, Ureditev Malega Grabna od Bokalškega jezu do izliva v Ljubljanico", ki ga je izdelal Inštitut za vode RS, Ljubljana, št. projekta C-373-2, oktober 2003.
Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljena v:
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).

Na podlagi obstoječega stanja v prostoru je ugotovljeno, da je za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane potrebno z ukrepi zagotoviti zadrževanje voda na pritokih Gradaščice in Horjulke, s tem zmanjšati pretoke pri jezu na Bokalcih in urediti Mali Graben na način, da bo dosežena zadostna prevodnost struge.
Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, ki se nanašajo na:
– izgradnjo potrebnih zadrževalnikov,
– razbremenilnikov in
– ureditev na območju Malega Grabna.
V pobudi so podane štiri možne variantne rešitve za zagotavljanje 100-letne poplavne varnosti, ki se bodo preverile v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– rešitev v zvezi z ureditvami dveh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov in Brezij ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna;
– rešitev v zvezi z ureditvami treh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov, Šujice in Brezij ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna;
– rešitev v zvezi z ureditvijo dveh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov in Šujice ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna in
– rešitev v zvezi z ureditvijo enega območja, na katerem bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhega zadrževalnika) na območju Razorov, z izgradnjo razbremenilnikov visokih voda na območje Barja ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna.
Predlagane ureditve segajo na območje občin Dobrova–Polhov Gradec, Horjul in Mestne občine Ljubljana.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo–Urad za prostorski razvoj je dne 4. 3. 2004 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03–popr. in 58/03–ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Ribiške družine Barje, Mestne občine Ljubljana, Občine Horjul, Četrtne skupnosti Trnovo–Vič, Zavoda RS za varstvo narave, Javno podjetje Vodovod–Kanalizacija, Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda za ribištvo. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– kakšen je lahko vpliv na Barje, da ne bi prišlo do izsuševanja,
– ali območje novih fakultet pri ZOO vpliva na predstavljene ureditve,
– višinsko koto vode, da ne bo posegala v objekt čistilne naprave v Občini Horjul,
– obnovitev zapornic na Gradaščici pred izlivom v Ljubljanico,
– projekte naročenih PGD za Rakovo Jelšo in
– ukrep začasnega zavarovanja prostora, če je potreben.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– variantnih rešitev in primerjalne študije variant,
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave in
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve;
3. Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine), skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja, področje ohranjanja narave, področje upravljanja z vodami in področje energetike);
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
8. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
9. Zavod za ribištvo Slovenije;
10. Zavod za gozdove Republike Slovenije;
11. DARS d.d., Ljubljana;
12. ELES Elektro–Slovenije d.o.o, Ljubljana;
13. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana;
14. Geoplin d.o.o. Ljubljana;
15. JP Vodovod–Kanalizacija (področje oskrbe z vodo in področje odvajanja odpadnih voda), Vodovodna cesta 90, Ljubljana;
16. JP Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Ljubljana mesto,
17. JP Energetika Ljubljana (področje oskrbe s plinom in daljinska oskrba s toplotno energijo), Ljubljana;
18. Občina Dobrova–Polhov Gradec;
19. Občina Horjul;
20. Mestna občina Ljubljana in njene gospodarske javne službe kot upravljavci infrastrukture lokalnega pomena.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo–Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za okolje, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UO).
Investitorja ureditev, ki bodo načrtovane v državnem lokacijskem načrtu sta MOPE UO in Mestna občina Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL). Delež soinvestitorstva med MOL in MOPE UO se bo določil v času izdelave državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v zakonu o urejanju prostora, in ga MOPE UO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. MOPE UO mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE UPR in MOPE UO potrdita predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora. Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, glede na prometno-tehnične, okoljevarstvene in ekonomske kriterije ter družbeno sprejemljivost.
V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto posega in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– hidrološko presojo visokih vod Gradaščice z upoštevanjem različnih ureditev za zaščito pred škodljivim delovanjem voda na Gradaščici in Malem Grabnu, VGI, d.o.o., Ljubljana, november 2002;
– presojo hidravličnih razmer na poplavnih območjih Malega Grabna pri visokih vodah za različne ureditve za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob Gradaščici in ob Malem Grabnu, Inštitut za vode d.o.o., Ljubljana, november 2002;
– razbremenjevanje visokih voda na barje, Idejna zasnova, št. proj. C-1121, VGI d.o.o., Ljubljana, april 2001;
– študijo možnosti izboljšanja stanja vodnega režima Ljubljanice, Strokovne podlage za suha zadrževalnika Šujica in Razori na Gradaščici, VGI, d.o.o., Ljubljana, marec1998;
– ureditev odtočnih razmer povodja Gradaščice–obramba pred poplavami, Zasnova, VGI, d.o.o., Ljubljana, junij 1991.
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1. geodetsko topografskega načrta v M 1:1000;
2. zemljiško-katastrskega načrta območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;
3. celostno idejno rešitev objektov in drugih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne, vodarske in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
4. tehničnih idejnih rešitev objektov in drugih ureditev izdelanih v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;
5. strokovnih podlag, izdelanih v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) hidrološko poročilo;
b) geološko, hidrogeološko in geotehnično poročilo;
c) idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev;
d) idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev;
e) strokovne podlage za načrtovanje gradnje (pripravljalnih del in gradnje), načina reševanja odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij;
f) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo virov prekomernega hrupa in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– ureditve v zvezi z varovanjem podzemnih voda, vodnih virov in površinskih voda,
– ureditve v zvezi z urejanjem površinskih voda v zaledju predvidenih posegov,
– ureditve v zvezi z urejanjem drugih površinskih voda, kot posledica predvidenih posegov,
– ureditve s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;
6. poročila o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem standardov Evropske unije;
7. morebitnih drugih strokovnih podlag, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje na MOPE UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje na MOPE UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– MOPE UO zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v ustreznem merilu s tehničnim poročilom) po sprejetju tega programa priprave.
– MOPE UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.
– MOPE UPR in MOPE UO potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
 
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– MOPE UO zagotovi izdelavo variantnih rešitev v šestih mesecih po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
– Izdelovalec izdela primerjalno študijo v treh mesecih po prejemu preverjenih variantnih rešitev.
– MOPE UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant v 20 dneh po končani izdelavi primerjalne študije.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPR stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
 
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– MOPE UO zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag določenih v V. točki tega programa priprave po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta v 60 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja upravljanja z vodami, prostorskega načrtovanja ter varstva okolja k predlogu državnega lokacijskega načrta in ga preda MOPE UO.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani MOPE UO.
– MOPE UPR po končani izdelavi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na MOPE UPR ter v vseh občinah, v katere rešitve posegajo.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOPE UPR v sodelovanju z MOPE UO v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOPE UPR v sodelovanju z občinama Dobrova–Polhov Gradec, Horjul in Mestno občino Ljubljana v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE UPR v sodelovanju z MOPE UO in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani občini Dobrova–Polhov Gradec, Horjul in Mestno občino Ljubljana.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– MOPE UO zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– MOPE UO preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR, ki pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE UO k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE UPR posreduje MOPE UO mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

MOPE UO zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta. MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.