Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 1. aprila 2004

Izvrševanje 4. in 7. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 120/03) v Občini Majšperk se v delih, ki nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnica izpodbija 4. in 7. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Odlok) v delih, ki nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je Občina uvedla obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, na katerih ima pobudnica svoje omrežje za prenos zemeljskega plina že z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 76/99 in 109/01). Ker naj bi bila takšna ureditev v neskladju z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – ZSZ), je pobudnica pri Ustavnem sodišču predlagala presojo ustavnosti in zakonitosti (zadeva št. U-I-374/02). Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato sta izpodbijani določbi Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – v nadaljevanju: EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijanih določbah Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato sta ti določbi Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker sta izpodbijani določbi Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, sta v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani določbi Odloka odpravi in do končne odločitve zadrži njuno izvrševanje. Izvajanje gospodarske javne službe naj bi ji nalagalo skrb za načrtovanje, razvoj in gradnjo infrastrukture ter za njeno vzdrževanje in upravljanje. To naj bi zmanjšalo njena sredstva, namenjena širjenju in obnovi infrastrukture, kar ji povzroča težko popravljive škodljive posledice. Začasno zadržanje naj Občini ne bi povzročilo težko popravljivih škodljivih posledic.
2. Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje Odloka v delih, ki pobudnici nalagata plačevanje nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, zadržalo. Pobudnica namreč opravlja gospodarski javni službi, s katerima zagotavlja tudi širjenje in obnovo te infrastrukture. Plačevanje nadomestila po izpodbijanih določbah Odloka naj bi ogrožalo njeno sposobnost opravljanja navedenih dejavnosti. To lahko povzroči škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru morebitne nezakonitosti izpodbijanih določb Odloka težko popraviti. Začasni izpad prihodkov iz tega naslova pa Občini ne more povzročiti resnih motenj v delovanju, medtem ko bi jih morebitna kasnejša odprava izpodbijanih določb predpisa lahko povzročila. Začasno zadržanje pomeni, da se Odlok v zadržanem delu do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more izvrševati.
3. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.