Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 1. aprila 2004

Izvrševanje 3. člena Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 5/03) v Občini Vodice se v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnica izpodbija 3. člen Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Odlok) v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je po izpodbijani določbi Odloka zavezanka za plačilo nadomestila od 19. 7. 2003 dalje, ker ga pred tem Občina Vodice od obravnavanih površin ni predpisovala. Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – v nadaljevanju: EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijani določbi Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato je ta določba Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, je v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravi in do končne odločitve zadrži njeno izvrševanje. Izvajanje gospodarske javne službe naj bi ji nalagalo skrb za načrtovanje, razvoj in gradnjo infrastrukture ter za njeno vzdrževanje in upravljanje. Že lani naj bi morala iz tega naslova plačati 1.149.340,50 SIT, ker pritožba zoper odločbo o odmeri dajatve nima suspenzivnega učinka. To naj bi zmanjšalo njena sredstva, namenjena širjenju in obnovi infrastrukture, kar ji povzroča težko popravljive škodljive posledice. Začasno zadržanje naj Občini ne bi povzročilo težko popravljivih škodljivih posledic.
2. Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje Odloka v delu, ki pobudnici nalaga plačevanje nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, zadržalo. Pobudnica namreč opravlja gospodarski javni službi, s katerima zagotavlja tudi širjenje in obnovo te infrastrukture. Plačevanje nadomestila po izpodbijani določbi Odloka naj bi ogrožalo njeno sposobnost opravljanja navedenih dejavnosti. To lahko povzroči škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru morebitne nezakonitosti izpodbijane določbe Odloka težko popraviti. Začasni izpad prihodkov iz tega naslova pa Občini ne more povzročiti resnih motenj v delovanju, medtem ko bi jih kasnejša odprava izpodbijane določbe predpisa lahko povzročila. Začasno zadržanje pomeni, da se Odlok v zadržanem delu do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more izvrševati.
3. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.