Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01 in 55/03) ter prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

V točki 3.2. sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02 in 22/03) se v zadnjem odstavku pod 1) črta besedilo »na podlagi vrednotenja po enakih principih.« in se nadomesti z besedilom »po izračunani knjigovodski vrednosti.«

V točki 4.1. se pod 2) besedilo »določeni v 6.2. in 6.3.« spremeni v »določeni v 6.1., 6.2. in 6.3.«.
V točki 4.1. se pod 2) doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Če banka v zavarovanje svoje terjatve prejme v zastavo podrejeni dolžniški instrument, katerega izdajatelj je, se le-ta ne sme upoštevati kot sestavina kapitala.«

V točki 5.1. se pod 1) doda nov tretji odstavek, ki glasi: »Za naložbe banke iz prvega odstavka pod 1) te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, banki ni potrebno izračunavati in izpolnjevati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, ker so te naložbe že odbitna postavka pri izračunu kapitala. Kljub temu mora banka takšne naložbe upoštevati skladno s točko 9.3. pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju banke.«

Obstoječa točka 6.1. se nadomesti z novim besedilom, kot sledi:
»6.1. Skupne lastnosti
Kot postavka pri izračunu dodatnega kapitala banke se lahko upošteva tudi podrejeni dolžniški instrument, katerega izdajatelj je banka, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– je v celoti vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
– iz pogodbe med banko in imetnikom izrecno izhaja, da ima imetnik podrejenega dolžniškega instrumenta v primeru stečaja oziroma likvidacije banke pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov;
– pogodba med banko in imetnikom ne vsebuje nobene klavzule, ki bi imetniku omogočila izplačilo pred dogovorjenim rokom zapadlosti razen v primeru stečaja, oziroma likvidacije oziroma če ni s tem sklepom drugače določeno.«

Obstoječa točka 6.3. se nadomesti z novim besedilom, kot sledi:
»6.3. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I
6.3.1. Poleg lastnosti, določenih v točki 6.1. tega sklepa, mora podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I izpolnjevati še naslednje pogoje:
– upoštevati se sme samo polno vplačane zneske, ki niso zavarovani s premoženjem banke,
– je na razpolago za kritje izgube banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke, in
– pogodbeni rok zapadlosti oziroma rok za odpoklic, če rok zapadlosti ni določen, znaša najmanj 5 let in 1 dan.
Ne glede na rok iz tretje alinee prejšnjega odstavka, je dopustno tudi predčasno izplačilo podrejenega dolga na predlog banke oziroma izdajatelja podrejenega dolga, če banka o tem predhodno obvesti Banko Slovenije in če:
– ni ogrožena solventnost banke oziroma se s tem ne bo poslabšala kapitalska ustreznost banke, ali
– če banka znesek predčasno izplačanega podrejenega dolga istočasno oziroma predhodno nadomesti z enako ali bolj kvalitetno obliko kapitala.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primerih, ko daje pogodba izdajatelju podrejenega dolga možnost predčasnega izplačila dolga (nakupna opcija), ki v primeru neuresničitve (neizvršitve nakupne opcije) pripelje do pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up klavzula). Predčasno izplačilo dolga (izvršitev nakupne opcije) je možno le v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka.
6.3.2. Obseg vključevanja v kapital v zadnjih petih letih pred zapadlostjo
Obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo na naslednji način:
– pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 5 in več kot 4 leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20% diskont,
– pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 4 in več kot 3 leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 40% diskont,
– pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 3 in več kot 2 leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 60% diskont,
– pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 2 in več kot 1 leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 80% diskont,
– pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 1 leto, se upošteva 100% diskont oziroma ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
Pri instrumentih iz zadnjega odstavka točke 6.3.1. tega sklepa (step-up klavzula), je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up). Če porast obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20% kumulativni diskont ob predhodnem obvestilu Banke Slovenije lahko uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbene zapadlosti. V primeru, ko je v pogodbi predvideni porast obrestne mere večji od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20% kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma možnega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora banka uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prejšnjega odstavka v dodatni kapital I že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka, če pristojni organ banke sprejme odločitev, da bo banka izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.«

V točki 7.2.2. se v stavku črta besedilo »zaradi kratkoročne prodaje« in se nadomesti z besedilom »z namenom kasnejše prodaje«.
V točki 7.2.3. se pod 2. črta besedilo »brezplačnih izročitev« ter se nadomesti z novim besedilom »časovne neusklajenosti plačila in izročitve«.

V točki 9.3. se v tretji alinei v prvem stavku za besedilom »nominalne« doda besedilo »vrednosti izvedenih finančnih instrumentov«.

V točki 11.1. se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi: »Terjatve iz naslova finančnega najema se tehtajo enako kot druge terjatve v odvisnosti od nasprotne stranke, to je leasingojemalca.«
Sedanji drugi odstavek v točki 11.1. postane tretji odstavek.

Obstoječa 12. točka sklepa se v delu Stopnja kreditnega tveganja 0% nadomesti z novim besedilom, kot sledi:
»Stopnja kreditnega tveganja 0%
1) bankovci, kovanci v domači in tuji valuti in plemenite kovine;
2) terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
3) terjatve do Republike Slovenije in terjatve do drugih oseb, ki so:
– zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija,
– zavarovane z izrecnimi jamstvi Republike Slovenije;
Za namen tega sklepa kot Republika Slovenija štejejo pravne osebe javnega prava, ki so na podlagi predpisov, ki urejajo javne finance, opredeljene kot neposredni uporabniki državnega proračuna ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Za terjatve do drugih oseb, zavarovane z izrecnimi jamstvi Republike Slovenije, lahko banka uporabi stopnjo kreditnega tveganja 0% le, če:
– gre za poroštva, garancije in druga jamstva, ki jih je Republika Slovenije izdala v skladu s predpisi, ki urejajo zadolževanje države in izdajanje poroštev,
– banka razpolaga s pisno izjavo Republike Slovenije o jamstvu oziroma s pogodbo o jamstvu, in
– iz jamstvene zaveze Republike Slovenije ne izhaja, da mora banka pred pozivom poroku oziroma garantu proti glavnemu dolžniku sprožiti kakršnekoli sodne postopke.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pod 3) te točke se lahko stopnja kreditnega tveganja 0% uporabi tudi:
– za terjatve do oseb s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere je garancijo izdala Slovenska izvozna družba d.d.,
– za terjatve do oseb, ki so zavarovane z zavarovalno polico Slovenske izvozne družbe d.d., vendar le v delu, ki predstavlja zavarovanje za račun Republike Slovenije;
4) terjatve do centralnih bank in vlad držav Cone A in terjatve pokrite z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
Pod Cono A štejejo:
– vse države članice EEA,
– vse druge države, ki so polnopravne članice OECD ter
– države, ki so sklenile posebne posojilne aranžmaje (special lending arrangements) z IMF, povezane s skladovimi splošnimi aranžmaji posojanja (Fund's General Arrangements to Borrow – GAB). Pri tem vsaka država, ki odloži plačilo svojega suverenega dolga, za 5 let ne šteje pod Cono A.
Ne glede na gornjo definicijo Cone A pa se za namen tega sklepa izvzamejo naslednje države: Turčija, Južna Koreja in Mehika;
5) terjatve do centralnih bank in vlad držav Cone B, ki so denominirane in financirane v domači valuti posojilojemalca in terjatve pokrite z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv teh izdajateljev, ki so denominirane in financirane v valuti, ki je skupna garantu in posojilojemalcu.
Pod Cono B se za namen tega sklepa štejejo vse države, ki niso v Coni A in so na listi Slovenske izvozne družbe v (Seznamu držav po rizičnih razredih( zajete v skupine od 1 do vključno 3, izvzameta pa se državi Južna Koreja in Mehika;
6) terjatve do Evropskih Skupnosti ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske skupnosti;
7) terjatve zavarovane z bančnimi vlogami ali s potrdili o vlogah ali drugimi podobnimi instrumenti, ki jih je izdala in so v posesti pri banki kreditodajalki.
Štejejo le terjatve ali del terjatve, ki je v celoti pokrit z bančno vlogo, katere rok dospelosti je enak ali daljši od dospelosti terjatve. Uporaba bančne vloge za zavarovanje terjatve mora biti določena v temeljnem kreditnem poslu in v pravnem poslu o bančni vlogi;
8) vse postavke v aktivi bilance stanja banke (razen morebitni negativni saldo razreda 6 med letom), ki v skladu z določili tega sklepa o izračunu kapitala zmanjšujejo kapital (odbitne postavke) in znesek udeležb v kapitalu nefinančnih organizacij v delu, ki je v celoti pokrit s kapitalom.«
V 12. točki sklepa se v celoti črta podnaslov Stopnja kreditnega tveganja 50% ter besedilo pod 1), ki sledi navedenemu podnaslovu.
V 12. točki sklepa se pri Stopnja kreditnega tveganja 100% doda nova podtočka, kot sledi: »5) terjatve, ki so v celoti in polno zavarovane z zastavo nepremičnin, ki ustrezajo pogojem, določenim v veljavnem sklepu o razvrstitvi terjatev;«.

Obstoječa 13. točka sklepa se nadomesti z novo točko, kot sledi:
»13. Konverzijski faktorji za klasične zunajbilančne postavke in preračun v kreditne nadomestitvene vrednosti
13.1. Posamezne zunajbilančne postavke, ki predstavljajo klasične potencialne obveznosti in prevzete finančne obveznosti banke, se preračunajo v kreditno nadomestitveno vrednost z uporabo konverzijskih faktorjev 0%, 20%, 50% in 100% za naslednje skupine zunajbilančnih instrumentov oziroma transakcij:
Skupina z zelo nizkim tveganjem – 0%
1) brezpogojno preklicne neizkoriščene kreditne obveznosti (t.j. neizkoriščene kreditne obveznosti, ki jih lahko banka prekliče kadarkoli in brez predhodne najave) in ostale neizkoriščene kreditne obveznosti s pogodbeno zapadlostjo do vključno enega leta.
Pod neizkoriščene kreditne obveznosti se za namen tega sklepa štejejo zlasti vsi neizkoriščeni odobreni limiti, neizkoriščeni odobreni krediti in neizkoriščene odobrene kreditne linije;
2) drugi posli, za katere obstaja nizko tveganje kot:
– preklicni akreditivi in druga preklicna jamstva;
– izdane oziroma potrjene garancije ali drugi zunajbilančni instrumenti, ki so pokriti z denarnimi vlogami.
Skupina z nizkim tveganjem – 20%
1) odprti ali potrjeni nepreklicni dokumentarni akreditivi z zapadlostjo do vključno enega leta, za katere obstoji možnost samoporavnave oziroma blago, na katero se akreditiv nanaša, služi kot zastava.
Skupina s srednjim tveganjem – 50%
1) neizkoriščene kreditne obveznosti s pogodbeno zapadlostjo daljšo od enega leta, ki niso brezpogojno preklicne;
2) izdana oziroma potrjena jamstva, ki nimajo lastnosti kreditnih substitutov (garancija za resnost ponudbe, garancija za dobro izvršitev posla, garancija za odpravo napak v garancijski dobi, garancija za vračilo zadržanih zneskov…), garancije za plačilo carinskega dolga in potencialne obveznosti iz naslova upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali premoženja pokojninske družbe;
3) odprti ali potrjeni nepreklicni dokumentarni akreditivi, ki jih ni mogoče uvrstiti pod zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem;
4) odprti ali potrjeni nepreklicni standby akreditivi, ki nimajo lastnosti kreditnih substitutov.
Skupina z visokim tveganjem – 100%
1) izdana oziroma potrjena jamstva, ki imajo lastnosti kreditnih substitutov:
– garancije za zavarovanje plačila;
– avali;
– indosamenti na menicah;
– garancije za vračilo avansa;
– akcepti, ipd.;
2) obveznosti nakupa iz povratnega odkupa, pri katerem kreditno tveganje ostane na banki;
3) odprti ali potrjeni nepreklicni standby akreditivi, ki imajo lastnosti kreditnih substitutov;
4) prodaja sredstev z regresom;
5) druge postavke potencialnih in prevzetih finančnih obveznosti banke.
13.2. Pri preračunu kreditnih nadomestitvenih vrednosti v bančne postavke iz 11.1. točke tega sklepa se v primeru, da je zunajbilančna postavka zavarovana z nepreklicno garancijo enega od izdajateljev navedenih v 12. točki tega sklepa, zavarovani del tehta s stopnjo kreditnega tveganja tako, kakor da obstaja izpostavljenost do izdajatelja garancije. Prav tako se pri izpostavljenosti pri zunajbilančni postavki, ki je zavarovana z drugimi zavarovanji navedenimi pri stopnjah tveganja za bilančne postavke v 12. točki tega sklepa, uporabi ustrezna stopnja tveganja, ki velja za bilančne postavke z navedenim zavarovanjem.«.

V točki 28.2.3. se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer se skladno s 15. točko tega sklepa namesto stopnje tveganja 100% uporabi stopnja tveganja 50%.«

Obrazec KAP-4 in KAP-5, ki sta sestavni del sklepa, se nadomestita z novima obrazcema, ki sta sestavni del tega sklepa.

Prva poročila po tem sklepu predloži banka po stanju 30. 6. 2004.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.