Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Obrtnega zakona, ki obsega:
– Obrtni zakon – ObrZ (Uradni list RS, št. 50/94 z dne 12. 8. 1994),
– Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/2000 z dne 26. 4. 2000),
– Zakon o dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-A (Uradni list RS, št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000),
– Zakon o spremembi in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-B (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-C (Uradni list RS, št. 18/04 z dne 27. 2. 2004).
Št. 331-01/89-1/27
Ljubljana, dne 25. marca 2004.
EPA 1187-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
O B R T N I Z A K O N
uradno prečiščeno besedilo
(ObrZ-UPB1)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Zakon določa kaj je obrtna dejavnost, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti, dejavnost domače in umetnostne obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti po tem zakonu.
2. člen
(1) Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona in za opravljanje katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.
(2) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi obrtne dejavnosti in mojstrske nazive.
3. člen
(1) Obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena določi obrti podobne dejavnosti. Predlog seznama obrti podobnih dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za obrt, v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije.
4. člen
(1) Dejavnost domače in umetnostne obrti po tem zakonu je dejavnost, za katero je značilen enostaven način dela s pretežnim ročnim delom in umetniško in oblikovalsko ustvarjanje.
(2) Za dejavnosti domače in umetnostne obrti veljajo posebni pogoji iz tega zakona.
5. člen
(1) Obrtna dejavnost je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:
– da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
– da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
– da se opravlja trajno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, ne šteje za obrtno dejavnost tista dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
(3) Obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno opravljajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki spadajo med majhne družbe, po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, razen dejavnosti trgovine, finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovalne dejavnosti (pravno, davčno, podjetniško in tehniško svetovanje ter projektiranje), zdravstva in socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez.
(4) Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev. Opravljanje prodaje teh izdelkov mora biti vpisano v obrtno dovoljenje.
(5) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se gostinska dejavnost opravlja kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja gostinec kot samostojni podjetnik posameznik v gostinskem obratu penzion, restavracija, gostilna, slaščičarna, kavarna in okrepčevalnica.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik.
6. člen
(1) Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
(2) Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
(3) Pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register. Obrtna zbornica Slovenije opravi vpis v obrtni register po uradni dolžnosti, potem ko prejme obvestilo upravljalca poslovnega registra o vpisu majhne družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima kot glavno dejavnost opredeljeno obrti podobno dejavnost, v poslovni register. Upravljalec poslovnega registra je dolžan Obrtno zbornico Slovenije o vpisu v poslovni register obvestiti v roku petih dni po vpisu. Obrtna zbornica Slovenije o vpisu v obrtni register izda sklep. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloči ministrstvo, pristojno za obrt.
7. člen
(1) Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali obrtna zadruga, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.
(2) Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.
8. člen
(črtan)
II. DEJAVNOST
1. Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja
9. člen
(1) Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je mojstrski naziv ali najmanj višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj triletnimi izkušnjami.
(2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi oseba, ki je:
– šest zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, ali
– tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, če dokaže, da se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za to dejavnost, kar potrjujejo nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev, ali
– tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, kadar dokaže, da je to dejavnost opravljala najmanj pet let kot zaposlena oseba, ali
– pet zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot poslovodni delavec, pri čemer je vsaj tri od petih let bila na strokovnih položajih z odgovornostjo za določene sektorje podjetja in pri čemer dokaže, da je opravila vsaj triletno predhodno usposabljanje za to dejavnost, kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja Obrtna zbornica Slovenije po postopku, ki ga določa pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru iz 14. člena tega zakona.
10. člen
(1) Oseba, ki izpolnjuje pogoj iz 9. člena tega zakona, je nosilec obrtne dejavnosti.
(2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi:
– samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena,
– družba z omejeno odgovornostjo in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od družbenikov,
– komanditna družba, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev,
– delniška družba, če vsaj eden izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena oseba ta pogoj izpolnjuje,
– obrtna zadruga, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
(1) Če nosilec obrtne dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v roku šest mesecev.
(2) V času odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti mora fizična ali pravna oseba prenehati z opravljanjem obrtne dejavnosti.
(3) Če fizična ali pravna oseba v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, ne nadomesti nosilca obrtne dejavnosti, ji Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek Obrtna zbornica Slovenije dovoli fizični ali pravni osebi začasno prekinitev dejavnosti za čas enega leta, če je nosilec obrtne dejavnosti odsoten iz utemeljenega razloga (vojaška dolžnost, bolezen) več kot šest mesecev.
12. člen
(črtan)
13. člen
(1) Izumitelj ima na podlagi podeljenih patentov pravico do opravljanja obrtne dejavnosti tudi brez pridobitve mojstrskega naziva, če se patenti nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati.
(2) Enako pravico ima tudi nosilec vzorca ali modela.
2. Opravljanje obrtne dejavnosti
14. člen
(1) Obrtno dovoljenje izda Obrtna zbornica Slovenije, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, najpozneje v 15 dneh, ko je izročil obrtni zbornici pravilno sestavljeno vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja.
(2) V obrtno dovoljenje se vpiše obrtna dejavnost, nosilec obrtne dejavnosti ter podatki, ki so določeni s tem zakonom in s pravilnikom o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, ki ga izda minister, pristojen za obrt v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije.
(3) Na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja Obrtna zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register.
(4) Zoper odločbo o izdaji obrtnega dovoljenja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine in gostinstva, odloča ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja prevozniške dejavnosti pa ministrstvo, pristojno za promet.
III. DOMAČA IN UMETNOSTNA OBRT
15. člen
(1) Mnenja o tem ali je določen izdelek šteti za predmet domače in umetnostne obrti, daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnografov, likovnih umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični predmet.
(2) Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje Obrtna zbornica Slovenije. Komisija deluje pri Obrtni zbornici Slovenije.
16. člen
Dejavnost domače in umetnostne obrti lahko opravlja fizična oseba samo na podlagi obrtnega dovoljenja, izdanega na podlagi mnenja iz 15. člena tega zakona.
IV. PRENEHANJE VELJAVNOSTI OBRTNEGA DOVOLJENJA IN PREPOVED OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
17. člen
(1) Obrtno dovoljenje preneha veljati:
– z odjavo iz obrtnega registra ali
– z odvzemom.
(2) Fizična ali pravna oseba se je dolžna v roku osem dni po prenehanju opravljanja dejavnosti odjaviti iz obrtnega registra in vrniti obrtno dovoljenje. O odjavi iz obrtnega registra izda Obrtna zbornica Slovenije ugotovitveno odločbo.
(3) Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra, če ugotovi:
– da dejavnost ni obrtna dejavnost iz 5. člena tega zakona,
– da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona,
– da opravlja dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem,
– da fizična oseba ni vpisana v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma je iz njega izbrisana ali da je pravna oseba izbrisana iz sodnega registra.
(4) Obrtna zbornica Slovenije lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra tudi v naslednjih primerih:
– če pristojno častno razsodišče ali Obrtna zbornica Slovenije ugotovita hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev,
– če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti.
(5) Zoper odločbo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.
(6) Obrtna zbornica Slovenije opravi, iz razlogov navedenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena, tudi izbris pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo obrti podobno dejavnost iz obrtnega registra, ter o tem izda sklep. Zoper sklep o izbrisu je dovoljena posebna pritožba na pristojni organ iz petega odstavka tega člena.
18. člen
(1) Pristojni inšpekcijski organ prepove fizični ali pravni osebi opravljanje dejavnosti, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona.
(2) Prepoved opravljanja dejavnosti je lahko začasna ali trajna. V primeru trajne prepovedi opravljanja dejavnosti Obrtna zbornica Slovenije fizični ali pravni osebi odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.
V. OBRTNI REGISTER
19. člen
(1) Obrtna zbornica Slovenije vodi obrtni register v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ter dejavnost domače in umetnostne obrti in osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti.
(2) Obrtni register je javna knjiga.
(3) Vodenje obrtnega registra je podrobneje določeno s pravilnikom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.
VI. IZOBRAŽEVANJE
1. Poklicno izobraževanje
20. člen
Obrtna zbornica Slovenije je zadolžena za izvajanje poklicnega izobraževanja v skladu s tem in drugimi zakoni, ki urejajo področje poklicnega izobraževanja za potrebe obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne obrti.
21. člen
(1) Izobraževanje vajencev po tem zakonu pomeni izvajanje praktičnega dela poklicnega izobraževanja pod vodstvom ustrezno usposobljene osebe.
(2) Izobraževanje vajencev za obrtne poklice sme opravljati le, kdor je za to strokovno usposobljen oziroma kdor zaposluje takšno osebo.
(3) Strokovno je usposobljen, kdor je pridobil mojstrski naziv na področju, na katerem želi učiti vajence.
(4) Kdor ni strokovno usposobljen, sme prevzemati vajence le, če ima zaposleno osebo, ki je za poklicno izobraževanje strokovno usposobljena.
(5) Kdor je končal ustrezno izobraževanje na višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi in opravlja obrtno dejavnost, je strokovno usposobljen za prevzemanje in poklicno izobraževanje vajencev, če opravi program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo in šport.
22. člen
(1) Organiziranje izobraževanja vajencev se uredi z učno pogodbo (pogodbo o izobraževanju), ki jo sklenejo vajenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ter fizična ali pravna oseba, ki ima obrtno dovoljenje.
(2) Vsebino učne pogodbe v skladu z zakonom določi Obrtna zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport.
23. člen
(1) Vajence sme izučevati tisti, ki poleg predhodnih pogojev izpolnjuje še pogoj, da ima ustrezno obratovalnico za praktično delo vajenca ali če zagotovi takšno obratovalnico.
(2) Obratovalnica ni potrebna za izučevanje poklicev, ki niso v pretežni meri vezani na delo v obratovalnici.
(3) Obrtna zbornica Slovenije je zadolžena za izdajo mnenja, ali posamezna obratovalnica ustreza za izučevanje posameznih poklicev, v skladu z merili, ki jih določita Obrtna zbornica Slovenije in ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.
(4) Obrtna zbornica Slovenije vodi register obratovalnic, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno izobraževanje.
24. člen
Obrtna zbornica Slovenije izvaja nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtne dejavnosti in primernostjo obratovalnice, ki izobražuje za obrtne poklice.
2. Zaključni izpit
25. člen
(1) Izobraževanje po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe v dualni organizaciji se konča z zaključnim izpitom.
(2) Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični del, ki se opravlja v ustrezni šoli in praktični del, ki ga organizira Obrtna zbornica Slovenije.
VII. MOJSTRSKI IZPIT, MOJSTRSKI NAZIV
26. člen
Ministrstvo, pristojno za obrt, določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije pogoje in način opravljanja mojstrskega izpita.
27. člen
Mojstrski izpit odobrijo in vodijo odbori za mojstrske izpite pri Obrtni zbornici Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport.
28. člen
Pravico do opravljanja mojstrskega izpita pridobi, kdor:
– je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;
– je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;
– ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit.
29. člen
Naziv obrtni mojster v zvezi z opravljanjem obrtnih dejavnosti po tem zakonu, sme uporabljati le tisti, ki je za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti opravil mojstrski izpit.
30. člen
(1) Obrtna zbornica Slovenije vodi poseben register o poklicnem izobraževanju. V register se vpisujejo podatki o učnih mestih, o sklenjenih učnih pogodbah, opravljenih zaključnih in mojstrskih izpitih ter drugi podatki.
(2) Obrtna zbornica Slovenije pripravi vsako leto razpis prostih učnih mest in ga objavi v dnevnem časopisju.
VIII. ORGANIZIRANOST OBRTI
1. Združevanje
31. člen
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja, se združujejo v Obrtno zbornico Slovenije in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtne zbornice.
32. člen
V Obrtno zbornico Slovenije in območne obrtne zbornice se lahko združujejo različni gospodarski subjekti, poklicna in strokovna društva, združenja, zveze in druge organizacije, ki s svojo dejavnostjo pospešujejo delo in poslovanje obrti, združujejo pa se lahko tudi fizične osebe.
2. Obrtna zbornica Slovenije
33. člen
Obrtna zbornica Slovenije je oseba javnega prava in je samostojna, strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije.
34. člen
(1) Za razvoj obrti Obrtna zbornica Slovenije spremlja in obravnava problematiko dela obrti, skrbi za njen skladen razvoj, oblikuje stališča in predloge obrti za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike, izvaja javna pooblastila po tem in drugih zakonih, naloge s področja poklicnega izobraževanja, vodi register območnih obrtnih zbornic ter opravlja druge, s tem in drugimi zakoni in s statutom določene naloge.
(2) Javna pooblastila po tem zakonu obsegajo:
– izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj,
– naloge s področja poklicnega izobraževanja,
– nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti, nad osebami, ki izvajajo poklicno izobraževanje in nad primernostjo obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno izobraževanje vajencev,
– vodenje registra obrtnih dovoljenj, registra obratovalnic, registra oseb, ki so pooblaščene za izobraževanje vajencev, registra obratovalnic, kjer se poklicno izobraževanje izvaja in registra izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu,
– izvajanje nacionalne poklicne klasifikacije za obrti podobne dejavnosti.
35. člen
(1) Obrtno zbornico Slovenije upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih zbornice.
(2) Organi Obrtne zbornice Slovenije so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor, organizacijsko-kadrovska komisija, predsednik in podpredsednik ter generalni sekretar.
35.a člen
(1) Skupščina Obrtne zbornice Slovenije je njen najvišji organ. Število mest v skupščini je določeno s statutom Obrtne zbornice Slovenije. V skupščini se zagotavlja zastopanost članov preko območnih obrtnih zbornic, strokovnih sekcij Obrtne zbornice Slovenije, Odbora obrtnih zadrug organiziranih v Obrtni zbornici Slovenije in Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije.
(2) Območne obrtne zbornice imajo v skupščini vsaka po enega predstavnika.
(3) Strokovne sekcije Obrtne zbornice Slovenije, ki jih sestavljajo predstavniki sekcij dejavnosti iz vsake območne obrtne zbornice, imajo v skupščini vsaka po enega predstavnika.
(4) Odbor obrtnih zadrug in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije imata v skupščini vsak po enega predstavnika.
(5) Subjekti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena določijo svojega predstavnika v skupščini v skladu s svojimi statuti in poslovniki ter v skladu s statutom Obrtne zbornice Slovenije.
36. člen
(1) S statutom Obrtne zbornice Slovenije se podrobneje določijo naloge, njena organiziranost, območja delovanja območnih obrtnih zbornic, sodelovanje članov pri delu organov in vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje Obrtne zbornice Slovenije.
(2) K določilom statuta Obrtne zbornice Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
3. Območna obrtna zbornica
37. člen
(1) Območna obrtna zbornica je oseba javnega prava in je samostojna strokovno-poslovna organizacija, ki deluje na določenem območju.
(2) Območne obrtne zbornice spremljajo in obravnavajo problematiko obrti, skrbijo za njen skladen razvoj, zastopajo interese svojih članov pred organi lokalnih in regionalnih skupnosti, vodijo obrtni register na območju svojega delovanja ter opravljajo naloge, pomembne za celovito delovanje obrtno zborničnega sistema, ki jim jih poveri Obrtna zbornica Slovenije.
38. člen
(1) Območno obrtno zbornico upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih območne obrtne zbornice.
(2) Organi območne obrtne zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik.
(3) S statutom območne obrtne zbornice se podrobneje določijo njene naloge, notranja organiziranost ter vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje območne obrtne zbornice.
(4) Statut območne obrtne zbornice se lahko sprejme po predhodni pridobitvi soglasja Obrtne zbornice Slovenije.
4. Sredstva
39. člen
(1) Obrtna zbornica Slovenije zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz:
– obveznega članskega prispevka (v nadaljnjem besedilu: članarina),
– posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,
– nadomestil za zaračunavanje storitev pri izvajanju javnih pooblastil,
– plačil za opravljene storitve,
– drugih virov.
(2) Osnova za določitev članarine, ki jo plačujejo člani zbornice, je:
– pri fizičnih osebah, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovane, zavarovalna osnova, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ta ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov,
– pri fizičnih osebah, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovane, najnižja pokojninska osnova, povečana za povprečno stopnjo davkov in prispevkov,
– pri fizičnih osebah, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti in presegajo milijon in pol tolarjev skupnih prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, najnižja pokojninska osnova, povečana za povprečno stopnjo davkov in prispevkov,
– pri pravnih osebah (gospodarske družbe, obrtne zadruge in njihova združenja), nominalni znesek določen za posamezno leto, ki ne sme biti višja od dvakratnika najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Fizične osebe, ki osebno opravljajo dejavnost domače ali umetnostne obrti in ne presegajo milijon in pol tolarjev skupnih prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, ne plačujejo članarine.
(4) Višino in način plačevanja članarine določi Skupščina Obrtne zbornice Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Obrtna zbornica Slovenije lahko s pogodbo prenese na Davčno upravo Republike Slovenije odmerjanje, pobiranje in izterjevanje članarine.
(6) Zoper osnovo, višino in način plačila članarine ima član zbornice pravico do pritožbe na organ, ki je s statutom Obrtne zbornice Slovenije določen kot pritožbeni organ. Pritožba ne zadrži izvršitve plačila članarine.
(7) Za odločanje o pritožbi zoper osnovo, višino in način plačila članarine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, za prisilno izvršitev plačila pa določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(8) Nadomestilo za zaračunavanje storitev za izvajanje javnih pooblastil določi Skupščina Obrtne zbornice Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije. V postopkih izvajanja javnih pooblastil Obrtna zbornica Slovenije ne zaračunava upravnih taks.
(9) Davčni organi, ki v skladu zakonom, ki ureja davčni postopek, odmerjajo, pobirajo in izterjujejo članarino, so dolžni seznanjati Obrtno zbornico Slovenije o odmerjeni, pobrani in izterjani članarini.
40. člen
(1) Obrtna zbornica Slovenije s članarino financira:
– naloge spremljanja in obravnavanja problemov pomembnih za skladen razvoj obrti,
– naloge s področja poklicnega izobraževanja in izobraževanja svojih članov,
– naloge zastopanja interesov obrtnega dela gospodarstva v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in gospodarske politike,
– naloge, ki se v skladu s tem zakonom in statutom Obrtne zbornice Slovenije opravljajo po programih za potrebe članstva oziroma obrti,
– posamične oblike svetovanj in strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana, po načelih svetovalnih organizacij.
(2) S članarino se zagotavljajo tudi materialno kadrovski pogoji za delovanje zbornice, projekte in druge dogovorjene naloge zbornice.
(3) Sredstva za opravljanje drugih dejavnosti zbornica pridobiva na trgu.
41. člen
(1) Območna obrtna zbornica zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz:
– članarine,
– posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,
– plačil za opravljene storitve,
– in drugih virov.
(2) Glede osnov, načina določitve in plačevanja članarine območne obrtne zbornice in nalog, ki jih območna obrtna zbornica financira iz članarine, se smiselno uporabljajo določbe 39. in 40. člena tega zakona.
(3) Višino članarine in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena, določi skupščina območne obrtne zbornice v skladu s svojim statutom in s statutom Obrtne zbornice Slovenije.
5. Nadzor
42. člen
(1) Nadzor nad zakonitostjo dela obrtnih zbornic pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo, pristojno za obrt.
(2) Nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobivajo Obrtna zbornica Slovenije in območne zbornice, opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
VIII.A POGOJI ZA OPRAVLJANJE OBRTNE DEJAVNOSTI OSEB IZ DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE – glej tudi 2. člen ObrZ-A
42.a člen
Določbe ostalih poglavij tega zakona se za državljane ter pravne osebe držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: osebe držav članic EU) uporabljajo le, če v tem poglavju ni drugače urejeno.
42.b člen
(1) Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti za osebe držav članic EU ni vezana na pogoj vzajemnosti.
(2) Osebe držav članic EU so glede pridobitve obrtnega dovoljenja in drugih dovoljenj za opravljanja obrtne dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, pod pogoji iz tega poglavja, izenačeni z državljani in pravnimi osebami Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se registrirajo kot podjetnik posameznik, ki bo opravljal dejavnost obrti ali pa bodo opravljali dejavnost obrti v Republiki Sloveniji s sedežem ali prebivališčem v državah članicah Evropske unije.
42.c člen
Pod enakimi pogoji, ki veljajo za osebe držav članic EU in brez diskriminacije se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja obrt ali je pridobil strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav članic Evropske unije.
42.č člen
(1) Pri izdaji obrtnih dovoljenj in drugih upravnih odločbah povezanih z opravljanjem dejavnosti obrti, so izjeme od enakega obravnavanja oseb iz držav članic EU, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost obrti ali s tem namenom ustanoviti sedež v Republiki Sloveniji, dovoljene:
– iz razlogov javnega reda,
– iz razlogov javne varnosti,
– iz razlogov varstva zdravja ljudi.
(2) Ne glede na razloge naštete v prejšnjem odstavku, so lahko osebe iz držav članic EU, pri izvrševanju dejavnosti obrti, izjemoma v manj ugodnem položaju od nosilcev obrti s sedežem v Republiki Sloveniji, če je takšen položaj opravičen na podlagi naslednjih kumulativno izpolnjenih kriterijev:
– da gre za ukrep oziroma odločitev, ki je nediskriminatorna,
– da je položaj upravičen iz razlogov, ki so v javnem interesu in ki so določeni z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,
– da je položaj posledica sorazmernega ukrepa oziroma odločitve.
42.d člen
Obrtna zbornica Slovenije izda osebam iz držav članic EU, na njihovo zahtevo, potrdilo o mojstrskem izpitu in drugih izkušnjah pri opravljanju obrti, ki so jih pridobili v Republiki Sloveniji.
42.e člen
(1) Strokovni in drugi nazivi oseb, ki opravljajo dejavnost obrti, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v tujini.
(2) Če oseba uporablja strokovni ali drug naziv pridobljen v državi članici Evropske unije, mora nazivu slediti ime in mesto ustanove, ki je naziv podelila.
(3) Če oseba izpolnjuje pogoje po pravu Republike Slovenije za priznanje določene poklicne in strokovne kvalifikacije, pridobljene v državi članici Evropske unije, lahko uporablja tudi strokovni naziv, ki se za ustrezno poklicno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji.
IX. SANKCIJE ZA PREKRŠKE
43. člen
(prenehal veljati)
44. člen
(1) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
– če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
– če izobražuje vajence brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu.
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
– če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
– če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
– če izobražuje vajence brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu.
Obrtni zakon – ObrZ (Uradni list RS, št. 50/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(1) Z dnem, ko prične veljati ta zakon, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v obrtni register, priglasitveni vložek oziroma sodni register:
– vse fizične osebe, ki poslujejo na podlagi veljavnega obrtnega dovoljenja oziroma na podlagi veljavne priglasitve po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),
– vse fizične osebe, ki so priglašene kot samostojni podjetnik posameznik na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),
– vse pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost kot prevladujočo dejavnost, ki jo je po določbah tega zakona šteti za obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti.
(2) Fizične osebe iz prve alinee prvega odstavka tega člena nadaljujejo s 1. 1. 1995 z delom kot samostojni podjetniki posamezniki, če se niso odločili za drugo pravno organizacijsko obliko.
46. člen
Obrtna zbornica Slovenije je dolžna najpozneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona izdati vsem pravnim in fizičnim osebam, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnost, ki je opredeljena kot obrtna dejavnost, obrti podobna dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni register.
47. člen
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, preneha veljati obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 35/88 in št. 24/89) ter predpisi, izdani na podlagi tega zakona.
48. člen
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, prevzame Obrtna zbornica Slovenije obrtne registre od občinskih upravnih organov.
49. člen
V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se za izpolnjevanje pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti po tem zakonu upošteva končana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse.
50. člen
(1) V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se šteje, da je strokovno usposobljen, kdor ima končano poklicno šolo na področju, na katerem želi učiti učence in najmanj pet let delovne prakse ter opravljen program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo in šport.
(2) Pomočniški izpit se v prehodnem obdobju opravlja pred posebno komisijo pri Obrtni zbornici Slovenije. Komisijo sestavljajo obrtniki, ki morajo imeti končano poklicno šolo in najmanj pet let delovne prakse, učitelji praktičnega pouka iz poklicnih šol in uveljavljeni strokovnjaki s področja poklicnega izobraževanja iz sindikata.
51. člen
Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilne dejavnosti na kmetijah, lahko kmetje in člani njihovega gospodarstva opravljajo dejavnosti po tem zakonu na podlagi priglasitve Obrtni zbornici Slovenije. Za opravljanje teh dejavnosti jim ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona in niso obvezni člani Obrtne zbornice Slovenije.
52. člen
(1) Listo A in listo B iz drugega odstavka 2. in 3. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(2) Minimalne tehnične in druge pogoje iz prve in druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona, izda minister, pristojen za obrt v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(3) Minimalne sanitarno zdravstvene pogoje iz druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(4) Pogoje glede zunanjih površin iz tretje alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(5) Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru iz drugega odstavka 14. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(6) Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mojstrskih izpitov iz 26. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(7) Merila iz tretjega odstavka 23. člena ter pravilnika iz prvega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 25. člena izda Obrtna zbornica Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(8) Vsebino učne pogodbe iz drugega odstavka 22. člena določi Obrtna zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
53. člen
Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice uskladijo svoje akte in organizacijo z določbami tega zakona najpozneje do 31. 5. 1995.
54. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-A (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-B (Uradni list RS, št. 42/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-C (Uradni list RS, št. 18/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Uredbo iz 2. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
37. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 5. člena zakona se za srednje in velike gospodarske družbe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno obrtno dovoljenje za opravljanje obrti podobne dejavnosti iz liste B obrti podobnih dejavnosti, še tri leta po uveljavitvi tega zakona šteje, da opravljajo obrti podobno dejavnost.
V treh letih po uveljavitvi tega zakona je Obrtna zbornica Slovenije dolžna vpisati v obrtni register podjetnike posameznike in majhne družbe iz tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti iz liste B obrti podobnih dejavnosti.
Do izteka roka iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko gospodarski subjekti s pisno izjavo opredelijo, da ostajajo v zbornici, katere člani so ob uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice, morajo svoje statute in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona v dvanajstih mesecih po njegovi uveljavitvi.
39. člen
Globe določene v 44. členu zakona se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni.
40. člen
Določbe 9. člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
V obdobju do začetka uporabe 9. člena zakona je pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja dokončana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse.
41. člen
Na dan uveljavitve tega zakona veljavna obrtna dovoljenja fizičnih in pravnih oseb izdana za opravljanje obrti podobnih dejavnosti ostanejo v veljavi do prve spremembe vpisa v obrtni register, ko jih nadomesti sklep o vpisu oziroma izbrisu iz obrtnega registra.
42. člen
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
– Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/01);
– Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 10/95 in 56/01);
– Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici (Uradni list RS, št. 17/96);
– Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/96);
– Pravilnik o mojstrskih izpitih (Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/01).
43. člen
Do izdaje novih predpisov, vendar najdlje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, se, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo naslednji predpisi:
– Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/01);
– Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 10/95 in 56/01);
– Pravilnik o mojstrskih izpitih (Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/01).
44. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
