Na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa v skladu z Direktivo Sveta št. 78/1026/EGS (UL L 362/78, 23. 12. 1978) in Direktivo Sveta št. 78/1027/EGS (UL L 362/78, 23. 12. 1978):
– pogoje in dokazila za izdajo mnenja o ustreznosti kvalifikacij kandidata, ki je pridobil naziv veterinar v državi članici Evropske unije ali v državi, s katero je Evropska unija sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: države EU), v postopku po Zakonu o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02);
– postopek in dokazila v primeru, ko kandidat iz prejšnje alinee opravlja storitve v Republiki Sloveniji samo občasno in
– pogoje in dokazila, ki jih izdaja Republika Slovenija za potrebe priznavanja kvalifikacij za opravljanje veterinarskih dejavnosti v drugih državah EU.
(2) Ta pravilnik določa tudi vodenje registra izdanih mnenj, medsebojno sodelovanje in obveščanje pristojnih organov v postopku priznavanja kvalifikacije veterinarjev.

Ta pravilnik se uporablja za veterinarje iz držav EU, ki samostojno opravljajo veterinarsko dejavnost, kot tudi za veterinarje, ki opravljajo veterinarsko dejavnost v okviru pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu.

(1) Mnenje, da diplome, certifikati in ostala dokazila o kvalifikacijah (v nadaljnjem besedilu: dokazila o kvalifikacijah), ki jih veterinarjem izdajo države EU, ustrezajo dokazilom o kvalifikacijah iz Priloge 1 tega pravilnika, pripravi ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo, ki izda odločbo o priznanju kvalifikacij v skladu z zakonom iz prve alinee prvega odstavka 1. člena tega pravilnika in pravilnikom o podrobnejših pravilih postopka priznavanja kvalifikacij na podlagi področnih direktiv.
(2) Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, izda pisno mnenje v roku enega meseca od prejema popolne vloge.

Priznanje kvalifikacije pomeni, da se veterinarju iz države EU v Republiki Sloveniji prizna poklicni učinek veterinarja, ki je doktor veterinarske medicine in ima opravljen državni izpit za opravljanje veterinarskih dejavnosti v skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo.

(1) Če je bilo dokazilo o kvalifikacijah iz Priloge 1 tega pravilnika podeljeno pred začetkom uporabe Direktive Sveta št. 78/1027/EGS, ali je bilo podeljeno po tem datumu, vendar po usposabljanju, ki se je začelo pred tem datumom, mora kandidat priložiti potrdilo pristojnega organa zadevne države EU z navedbo, da je dokazilo o kvalifikacijah usklajeno s 1. členom Direktive Sveta št. 78/1027/EGS.
(2) Če dokazila o kvalifikacijah, pridobljena v državi EU ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev glede usposabljanja iz 1. člena Direktive Sveta št. 78/1027/EGS, se kot zadosten dokaz prizna dokazila o kvalifikacijah s področja veterine, ki so jih države EU podelile pred datumom iz Priloge 1 tega pravilnika (začetek uporabe Direktive Sveta št. 78/1027/EGS), ali so jih podelile po tem datumu, vendar po usposabljanju, ki se je pričelo pred tem datumom, pod pogojem, da je priloženo potrdilo pristojnega organa zadevne države, da so ti državljani učinkovito in zakonito opravljali veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v petih letih pred datumom izdaje potrdila, če ni za posamezne države članice določeno drugače.
(3) Če dokazila o kvalifikacijah, pridobljena v državi EU, niso v skladu s kvalifikacijami ali poimenovanji iz Priloge 1 tega pravilnika, mora biti priloženo potrdilo pristojnega organa zadevne države, da so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena po usposabljanju v skladu z določbami Direktive Sveta št. 78/1027/EGS in 2. členom Direktive Sveta št. 78/1026/EGS, in da država članica, ki je dokazila o kvalifikacijah podelila, takšna dokazila obravnava kot kvalifikacije ali poimenovanja iz Priloge 1 tega pravilnika.

Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v postopku pregleda tudi dokazila o kvalifikacijah kandidata države EU, ki jih je pridobil v tretji državi, kadar so bila ta dokazila priznana s strani druge države EU, kakor tudi potrdila o opravljenem usposabljanju oziroma poklicnih izkušnjah.

Če dokazila o kvalifikacijah, pridobljena na ozemlju bivše Nemške demokratične republike, ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev za usposabljanje iz 1. člena Direktive Sveta št. 78/1027/EGS, se priznajo kot zadostno dokazilo, če:
– potrjujejo usposabljanje, začeto pred nemško združitvijo,
– imetniku dajejo pravico do opravljanja veterinarskih dejavnosti na celotnem ozemlju Nemčije pod enakimi pogoji kot kvalifikacije, ki jih podeljujejo pristojni nemški organi in so navedene v 3.a členu Direktive Sveta št. 78/1027/EGS, in če
– jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni nemški organi, v katerem je navedeno, da je veterinar v Nemčiji ali drugi državi EU dejansko in zakonito opravljal zadevne dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila.

Če so bila dokazila o kvalifikacijah v Italiji podeljena po usposabljanju, ki se je pričelo pred 1. januarjem 1985, mora biti priloženo potrdilo pristojnega organa države članice EU, da je veterinar zakonito opravljal veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila, razen če so navedena dokazila o formalnih kvalifikacijah opremljena s potrdilom pristojnih italijanskih organov, iz katerega je razvidno, da je usposabljanje skladno s 1. členom in Prilogo Direktive Sveta št. 78/1027/EEC.

(1) Če so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena v Estoniji pred 1. majem 2004 ali po tem datumu, vendar za usposabljanja, začeta pred tem datumom, mora biti priloženo potrdilo pristojnega organa, da je veterinar uspešno in zakonito opravljal zadevne dejavnosti v Estoniji vsaj pet let zapored v zadnjih sedmih letih pred izdajo potrdila.
(2) Če so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi študija, začetega pred tem datumom, se kvalifikacija prizna, če pristojni organ Estonije potrdi:
– da imajo te kvalifikacije v Estoniji enako pravno veljavo kot kvalifikacije, ki so pridobljene v Estoniji, in
– da je veterinar v Estoniji najmanj pet let zapored v zadnjih sedmih letih pred izdajo potrdila dejansko in zakonito opravljal veterinarske dejavnosti.

Če so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena na Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi študija, začetega pred tem datumom, se kvalifikacija prizna, če pristojni organ Češke potrdi:
– da imajo te kvalifikacije na Češkem enako pravno veljavo kot kvalifikacije, pridobljene na Češkem, in
– da je veterinar na Češkem najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila dejansko in zakonito opravljal veterinarske dejavnosti.

Če so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena na Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993 ali pozneje, vendar na podlagi študija, ki se je pričelo pred tem datumom, se kvalifikacija prizna, če pristojni organ Slovaške potrdi:
– da imajo te kvalifikacije na Slovaškem enako pravno veljavo kot kvalifikacije, pridobljene na Slovaškem, in
– da je veterinar na Slovaškem dejansko in zakonito opravljal veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila.

Če so dokazila o kvalifikacijah podeljena v Latviji pred 21. avgustom 1991 ali pozneje, vendar na podlagi študija, ki se je pričelo pred tem datumom, se kvalifikacija prizna, če pristojni organ Latvije potrdi:
– da imajo te kvalifikacije v Latviji enako pravno veljavo kot kvalifikacije, pridobljene v Latviji, in
– da je veterinar v Latviji dejansko in zakonito opravljal veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila.

Če so bila dokazila o kvalifikacijah podeljena v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990 ali pozneje, vendar na podlagi študija, začetega pred tem datumom, se kvalifikacija prizna, če pristojni organ Litve potrdi:
– da imajo te kvalifikacije v Litvi enako pravno veljavo kot kvalifikacije, ki so pridobljene v Litvi, in
– da je veterinar v Litvi dejansko in zakonito opravljal veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila.

(1) Veterinarjem, ki izpolnjujejo zahteve za priznanje kvalifikacije po tem pravilniku, se prizna pravica do uporabe izvornega akademskega naslova, ali kadar je primerno, skrajšane oblike kot se uporablja v jeziku države, ki je naslov podelila. Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, lahko v pisnem mnenju priporoči, da temu naslovu sledi ime in kraj institucije ali izpitne komisije, ki ga je podelila.
(2) Če se lahko akademski naslov, ki se uporablja v državi članici izvora ali državi članici, iz katere državljan EU prihaja, v Republiki Sloveniji nehote zamenjuje z naslovom, za katerega se v Republiki Sloveniji zahteva dodatno usposabljanje, ki ga kandidat ni opravil, lahko ministrstvo, pristojno za veterinarstvo glede naslova, veljavnega v izvorni državi ali državi članici, iz katere državljan EU prihaja, priporoči uporabo akademskega naslova v ustrezni obliki.
(3) Veterinarji držav EU morajo v Republiki Sloveniji uporabljati poklicni naslov »veterinar« v skladu z zakonom, ki določa pogoje opravljanja zadevnega reguliranega poklica oziroma regulirane poklicne dejavnosti, in je naveden v Evidenci reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo.

Ne glede na to, da so podani razlogi za utemeljen sum o nepravilnostih, storjenih izven Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na opravljanje veterinarskih dejavnosti kandidata, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo ne preverja teh okoliščin, če veterinar predloži potrdilo države izvora oziroma države, iz katere prihaja, ki ni starejše od treh mesecev, in iz katerega izhaja članstvo v tamkajšnjem združenju veterinarjev ali drugo dokazilo, ki izkazuje, da ni ovir za opravljanje veterinarskih dejavnosti v zadevni državi.

(1) Veterinarska zbornica mora državljanu EU podeliti licenco za opravljanje veterinarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji, če predloži odločbo o priznanju njegovih kvalifikacij v skladu z zakonom iz prve alinee prvega odstavka 1. člena tega pravilnika, in postane član Veterinarske zbornice v skladu s pravilnikom, ki ureja izdajo in odvzem licence za opravljanje veterinarskih dejavnosti.
(2) Članstvo v Veterinarski zbornici v primeru občasnega opravljanja storitev ni obvezno. Veterinarska zbornica evidentira veterinarja na podlagi dovoljenja oziroma obvestila iz tretjega, četrtega ali petega odstavka 18. člena tega pravilnika.

(1) Veterinarji s priznano kvalifikacijo in veterinarji, ki v Republiki Sloveniji občasno opravljajo storitve, morajo ne glede na članstvo v Veterinarski zbornici, upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za posameznike v Republiki Sloveniji in so za svoja dela disciplinsko in strokovno odgovorni.
(2) Ne glede na vpis v register Veterinarske zbornice mora veterinar iz prejšnjega odstavka izpolnjevati pogoje iz predpisov s področja veterinarstva, delovnega in gospodarskega prava ter drugih predpisov, ki določajo pogoje za zaposlovanje oziroma začetek opravljanja storitev ali dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(3) Na zahtevo pristojnih organov mora veterinar iz prvega odstavka tega člena predložiti potrdilo o priglasitvi občasnega opravljanja storitev iz 18. člena tega pravilnika.

(1) Veterinarji, državljani EU, ki veterinarsko dejavnost opravljajo na območju druge države EU, in želijo v Republiki Sloveniji občasno opravljati veterinarsko dejavnost, se morajo pred začetkom opravljanja veterinarskih storitev prijaviti na Veterinarski zbornici. Prijava mora vsebovati:
– osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo;
– vrsto, čas in kraj opravljanja veterinarskih storitev;
– potrdilo o zakonitem opravljanju veterinarskih dejavnosti v drugi državi članici EU;
– potrdilo o izobrazbi in usposobljenosti za opravljanje veterinarske dejavnosti;
– naslov začasnega bivališča, če narava opravljanja veterinarske storitve zahteva začasno bivanje na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Dokazilo iz tretje alinee prejšnjega odstavka ne sme biti starejše od dvanajstih mesecev in se predloži v overjenem prevodu ali v prevodu hkrati z izvirnikom na vpogled.
(3) Veterinarska zbornica vpiše veterinarja začasno v register veterinarjev.
(4) Če pride v obdobju enega leta po prvem obisku do novega opravljanja storitev začasne narave, mora veterinar oziroma njegov delodajalec Veterinarski zbornici predložiti le pisno obvestilo o razlogih in trajanju ponovnega opravljanja storitev.
(5) V nujnih primerih lahko veterinar predloži dokazila iz prvega odstavka tega člena naknadno, najpozneje v roku enega meseca po opravljeni veterinarski storitvi. V primeru nujnih enkratnih storitev, ko gre za zagotavljanje specialističnih znanj s področja veterinarskih dejavnosti, ki jih v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti, mora naročnik storitve najpozneje v roku enega meseca po opravljeni storitvi ministrstvu, pristojnemu za veterinarstvo, sporočiti osebno ime veterinarja, vrsto in trajanje storitve. Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, o tem obvesti Veterinarsko zbornico.
(6) Veterinarji iz držav EU, ki občasno opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, so v register Veterinarske zbornice vpisani začasno, nimajo statusa člana, zato nimajo pravice voliti in biti voljeni v organe Veterinarske zbornice. Ne glede na to se veterinarji iz držav EU lahko prostovoljno včlanijo v Veterinarsko zbornico. V tem primeru se jim prizna pravica voliti in biti voljen v organe Veterinarske zbornice in ima enake pravice in dolžnosti kot slovenski veterinarji.
(7) Če država EU veterinarju prepove opravljanje veterinarskih dejavnosti, takšen ukrep upoštevajo tudi pristojni organi v Republiki Sloveniji.

(1) Veterinarji, ki so pridobili kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in želijo v drugi državi EU opravljati veterinarske dejavnosti, morajo imeti končan študij veterinarstva, opravljen državni izpit in predložiti pri pristojnemu organu države EU dokumentacijo v skladu z zahtevami Direktive Sveta št. 1026/78, ki jo zahteva država gostiteljica.
(2) Če so bila dokazila slovenskim državljanom podeljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pred 25. junijem 1991 ali pozneje, vendar na podlagi študija, ki se je pričel pred tem datumom, ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo o priznanju kvalifikacije, če Veterinarska zbornica potrdi, da je veterinar v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici EU zakonito opravljal veterinarske dejavnosti najmanj tri leta zapored v zadnjih petih letih pred izdajo potrdila.
(3) Če država EU od veterinarja iz prvega odstavka tega člena zahteva predložitev dokazila pristojnega organa
– o skladnosti študijskega programa v skladu z Direktivo 78/1027/EGS, je za izdajo takšnega potrdila pristojno ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki izda potrdilo na podlagi dokazila Veterinarske fakultete;
– o dejanskem in zakonitem opravljanju veterinarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji, je za izdajo takšnega potrdila pristojno ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki izda potrdilo na podlagi dokazila Veterinarske zbornice.
(4) Če država EU zahteva predložitev dokazil glede ugleda, dobrega imena, o telesnem ali duševnem zdravju, ki se v Republiki Sloveniji ne zahtevajo, se kot dokazilo o tem šteje izpisek iz kazenske evidence, ki ga na zahtevo stranke izda ministrstvo, pristojno za pravosodje, in potrdilo, da je veterinarju podeljena licenca oziroma, da ni ovir za podelitev licence, ki ga izda Veterinarska zbornica. Navedena dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev.
(5) Če država EU od svojih veterinarjev zahteva prisego ali slovesno izjavo, ki se v Republiki Sloveniji ne zahteva, Veterinarska zbornica zagotovi izvedbo prisege ali slovesne izjave.
(6) Če prejmeta ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ali Veterinarska zbornica od države EU podatke o sumu oziroma storjenih nepravilnostih, preverita točnost posredovanih podatkov in izvedeta ustrezne ukrepe. Veterinarska zbornica posreduje zahtevane podatke državi EU preko ministrstva, pristojnega za veterinarstvo. Republika Slovenija mora zahtevane podatke posredovati državi EU v roku treh mesecev od prejema zahteve. S posredovanimi podatki, v razmerju do drugih oseb, ki niso državni organi, je potrebno ravnati tako, da se zagotovi zaupnost podatkov v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, sprotno spremlja spremembe glede seznamov dokazil za priznavanje kvalifikacije veterinarja v državah EU in jih najpozneje v roku dveh mesecev od objave v Uradnem listu Evropske unije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Če so za pripravo pisnega mnenja potrebne informacije, s katerimi razpolagajo Veterinarska zbornica, Veterinarska uprava Republike Slovenije ali druge institucije, jih morajo na zaprosilo ministrstva nemudoma posredovati.

Kadar je iz kakršnih koli razlogov veterinarju v Republiki Sloveniji prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, mora Veterinarska zbornica preko ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, o tem nemudoma obvestiti pristojne organe v državi EU, kjer želi veterinar opravljati veterinarsko dejavnost oziroma organe države izvora veterinarja.

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, Veterinarska uprava Republike Slovenije in Veterinarska zbornica zagotavljajo zainteresiranim državljanom držav članic EU, ki bi želeli v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost ali storitve, ustrezne informacije o pogojih za izvajanje veterinarskega poklica in o slovenski zakonodaji, ki ureja to področje.
(2) Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, sprotno obvešča Evropsko Komisijo o vseh spremembah predpisov s področja priznavanja kvalifikacij.

Ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, vodi register izdanih mnenj in potrdil, ki jih posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo. Podatki iz registra so dostopni tudi Veterinarski zbornici za potrebe izvajanja nalog javnih pooblastil.

Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta št. 1026/78/EGS o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v veterinarski medicini, vključno z ukrepi za olajšanje učinkovitega uresničevanja pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev in Direktivo Sveta št. 1027/78/EGS o usklajevanju določb zakonov in drugih predpisov o dejavnosti veterinarjev.

    Priloga II – minimalne zahteve usposabljanja -ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA VETERINARJE

    Študijski program, ki se zaključi z diplomo, spričevalom ali drugim dokazilom
o formalnih kvalifikacijah v veterinarski medicini, mora vsebovati vsaj spodaj
navedene učne predmete. Pouk enega ali več učnih predmetov je lahko zajet v drugih
predavanjih ali poteka v povezavi z drugimi predavanji.

    A) Osnovni učni predmeti
    – fizika,
    – kemija,
    – biologija živali,
    – biologija rastlin,
    – biomatematika.


    B) Posebni učni predmeti

    Skupina 1: Osnovne znanosti
    – anatomija (s histologijo in embriologijo),
    – fiziologija,
    – biokemija,
    – genetika,
    – farmakologija,
    – farmacija,
    – toksikologija,
    – mikrobiologija,
    – imunologija,
    – epidemiologija,
    – poklicna etika.

    Skupina 2: Klinične znanosti
    – porodništvo,
    – patologija (s patološko anatomijo),
    – parazitologija,
    – klinična medicina in kirurgija (z anesteziologijo),
    – klinična predavanja o raznih domačih živalih, perutnini in drugih živalskih
      vrstah,
    – preventivna medicina,
    – radiologija,
    – reprodukcija in motnje v reprodukciji,
    – upravno veterinarstvo in javno zdravstvo,
    – veterinarska zakonodaja in sodno veterinarstvo,
    – terapevtika,
    – propedevtika.

    Skupina 3: Reja živali
    – reja živali,
    – prehrana živali,
    – agronomija,
    – agrarna ekonomika,
    – sistemi reje živali,
    – veterinarska higiena,
    – etologija in zaščita živali.

    Skupina 4: Higiena živil
    – inšpekcijski nadzor in kontrola živalskih proizvodov in živil živalskega
      izvora,
    – higiena živil in živilska tehnologija,
    – praktično delo (vključuje praktično delo v objektih, kjer potekata zakol in
      predelava živil).
    Praktično usposabljanje je lahko v obliki prakse, če poteka s polnim delovnim
časom in pod neposrednim nadzorom pristojnega organa ter v skupnem petletnem
študijskem obdobju ne preseže šest mesecev.
    Razporeditev teoretičnega in praktičnega usposabljanja med raznimi skupinami
učnih predmetov mora biti uravnotežena in usklajena, da si veterinarji pridobijo
znanje in izkušnje iz člena 1(1) te direktive na način, ki jim omogoča izvajanje
vseh najrazličnejših nalog.