Na podlagi 32. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odl. US, 6/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 in 70/00) in 50. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01 in 62/02) je Nadzorni odbor občine Metlika na 5. seji dne 23. marca 2004 sprejel

S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega odbora občine Metlika (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot organa občine.

Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
Nadzorni odbor varuje uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.

Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Po predhodni presoji lahko nadzorni odbor s svojim sklepom javnost izključi.

Nadzorni odbor dela na sejah celo leto.

Sedež nadzornega odbora je v Metliki, Mestni trg 24.
Nadzorni odbor uporablja pečat Občine Metlika, ki je opisan v statutu občine.

Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član nadzornega odbora, ki ga pooblasti predsednik.

Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje,
– podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo,
– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta.

Nadzorni odbor ima predsednika, podpredsednika in tri člane. Imenuje jih občinski svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor oziroma tajnik občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Župan določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora ter skrbi za zapisnik nadzornega odbora.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega lastnega programa nadzora.

Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga nadzorni odbor sprejme z večino glasov vseh članov.

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico plačila za opravljanje funkcije v skladu s pravilnikom o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
Izvedencu iz 20. člena pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu, na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

Nadzorni odbora ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskimi javnim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor ima naslednje pravice:
– vpogled v vse listine, ki so potrebne za nadzor zaključnega računa (npr. zapisnike sej občinskega sveta, korespondenco),
– dostop do sredstev in prostorov občine, če je to potrebno za izvršitev naloge,
– pridobitev vseh potrebnih informacij, če so nujne za nadzor,
– izvedba nenapovedanih predhodnih nadzorov,
– pridobitev izvedenca.
 
Nadzorni odbor ima naslednje dolžnosti:
– varovanje uradnih skrivnosti in osebnih podatkov,
– preveritev, ali so zajeti vsi prejemki in izdatki,
– enkratni letni nenapovedani nadzor,
– formalni in vsebinski nadzor poslovnih knjig in zaključnega računa,
– uporaba opredeljenih obrazcev za nadzor zaključnega računa,
– sestaviti poročilo o nadzoru zaključnega računa oziroma poročilo o nadzoru,
– seznanitev pristojnih ministrstev ali Računskega sodišča o zapaženih posebnostih,
– obvestilo organom pregona, če je zaznan sum kaznivega dejanja,
– vestna in skrbna izvedba predpisanih nalog.

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je porabnik sredstev občinskega proračuna.

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore.
O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloči samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani stranki.

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji na podlagi:
– pobud občinskega sveta,
– pobud župana,
– pobud članov nadzornega odbora.

Nadzor opravijo člani nadzornega odbora. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec iz 10. člena.
Za izvedbo določene naloge iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor oblikuje delovno skupino članov nadzornega odbora oziroma pooblasti posameznega člana nadzornega odbora.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Takoj po zaključku pregleda ali kontrole, pred pripravo pisnega poročila, se pripravi pogovor o pomembnih ugotovitvah nadzora z odgovorno osebo nadzorovane stranke.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskem sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi da obstaja utemeljeni sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenje, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnosti spremljati izvajanje nadzora.

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke in drugi dokumenti ter listine, zapisnik, predhodno poročilo, ugovori in končno poročilo.

Poročilo izvedenca obravnava nadzorni odbor in na podlagi tega oblikuje predhodno poročilo in ga pošlje nadzorovani stranki.
Stranka lahko v roku 15 dni od dneva prejema predhodnega poročila pri nadzornem odboru vloži pisni ugovor, o katerem le-ta odloči v roku 15 dni.

Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna proti predpisana dejanja in ravnanja. Če nadzirana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka:
– če je član NO v zadevi o kateri teče postopek priča, izvedenec, pooblaščenec, odgovorna oseba ali zakoniti zastopnik stranke,
– če je odgovorna oseba, zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom NO v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti od vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti,
– če je član NO skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke,
– če je bil član NO udeležen ali je sodeloval pri postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzori odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnosti, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Za obveščanje javnosti o delu NO je pristojen predsednik NO oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora:
– na lastno pobudo,
– na zahtevo večine članov nadzornega odbora.

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča.

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z vabilom in gradivom praviloma 5 dni pred sejo članom odbora.

Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih. Evidenco udeležbe vodi oseba, ki skrbi za pripravo zapisnika seje nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali s soglasjem nadzornega odbora.

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora, zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

Nadzorni odbor nato odloča o sprejemu dnevnega reda, v okviru katerega se lahko spremeni vrstni red, umaknejo predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik ali razširitev dnevnega reda, se glasuje o dnevnem redu v celoti.

Po sprejemu dnevnega reda se odloča o sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

Dnevni red se obravnava po določenem vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake pa predlagatelj poda obrazložitev.

Po končani obrazložitvi predsednik odpre razpravo, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razprava posameznika mora biti časovno primerno omejena in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma mu po neuspešnem opominu odvzame besedo.
O eventualnem ugovoru o odvzemu besede odloči nadzorni odbor.

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Če so za razpravo potrebni nadaljnji materiali in dokumenti, se razprava nadaljuje po pridobitvi le-teh.

Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
1. seja ni več sklepčna,
2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov;
3. tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej.
Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v treh dnevih, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

Nadzorni odbor veljavno odloča, sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora. Odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Po končni razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje.
Glasovanje je lahko javno ali tajno.

Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.
Ko je nek predlog sprejet, je glasovanje končano.

Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora in vpisanim predlogom, o katerem se odloča ter vpisanima besedama »ZA« (na desni strani) in »PROTI« (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja. Oba tudi podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja.

O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu s poudarkom na:
– udeležencih seje,
– spremembah in dopolnitvah dnevnega reda,
– poročevalcih, razpravljavcih in sprejetih sklepih,
– morebitna ločena mnenja članov NO,
– izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.
K zapisniku se priloži original ali kopija obravnavanega gradiva.

Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Na seji sprejet zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar nadzornega odbora.

Celotno gradivo o delu nadzornega odbora se hrani v arhivu občinske uprave.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporablja določila poslovnika o delu občinskega sveta.

Spremembe in dopolnila tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Ta poslovnik nadzornega odbora začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.