Na podlagi zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), 6. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 15. člena odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške (Uradne objave, št. 14/03) je s soglasjem nadzornega sveta z dne 23. 3. 2004 uprava Javnega sklada malega gospodarstva Goriške dne 11. 1. 2004 sprejela

S splošnimi pogoji poslovanja se določajo namen, pogoji, merila, način, upravičenci in postopki dodeljevanja spodbud javnega sklada ter urejajo pravice in obveznosti javnega sklada in upravičencev na podlagi danih posojil oziroma poroštev ali drugih ugodnosti.

Javni sklad dodeljuje spodbude v obliki:
– posojil,
– garancij oziroma jamstev,
– subvencioniranja obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije,
– sovlaganj v projekte,
– vlaganj ali financiranja poslovne infrastrukture,
– subvencij.

Namen dodeljevanja pomoči za majhna podjetja iz sektorja kmetijstvo ter kmete je pospešitev nastajanja malih podjetij in zagotavljanje pogojev za hitrejšo rast in razvoj malih podjetij ter posodabljanje in prestrukturiranje kmetij v skladu s strategijo razvoja občin.

Javni sklad izvaja ukrepe spodbujanja na področju kmetijstva z oblikami iz 2. člena za materialne investicije potrebne za dejavnost podjetnika oziroma kmeta.
Pri dodeljevanju spodbud se upoštevajo predpisi za dodeljevanje državnih pomoči, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja.

Spodbude javnega sklada se lahko dodeljujejo po pravilih o državnih pomočeh za naslednje upravičene stroške: materialne investicije – investicije v kmetijska posestva, investicije v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in investicije za pospeševanje razširitve kmetijskih dejavnosti
– nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov,
– nakup, ureditev in opremljanje stavbnega zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
– nakup kmetijskega zemljišča za potrebe intenzivne kmetijske proizvodnje,
– nakup opreme,
– prvi nakup živine in investicije, namenjene izboljšanju genetske kakovosti živine.
Splošni stroški, kot so stroški pridobivanja projektne dokumentacije, dovoljenj, plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev……..povezanih z investicijo se ne krijejo.
Skupna višina odobrenih sredstev za posamezno investicijo ne sme presegati 40% upravičenih stroškov oziroma 50% upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi, ne glede na to iz katerih javnih virov (občina, država ali mednarodni viri) so dodeljena.
Finančna pomoč se lahko dodeli le na podlagi izjave upravičencev, da za isti namen niso prejeli sredstev iz lokalnih, državnih in mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov že prejeli. Dodeljena sredstva morajo biti izkazana kot nujna za izvedbo nameravanega projekta.
Investicija se mora ohraniti na območju določenem v razpisu vsaj 5 let po zaključku investicije, prejemnik sredstev mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev.

Upravičenci za sofinanciranje investicij so:
– majhna podjetja iz sektorja kmetijstvo, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in letni promet manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto manjšo od 5 mio EUR,
– zadruge in interesna združenja,
– kmetje, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.
Fizične in pravne osebe morajo izkazati možnost uspeha posestva oziroma podjetja.

Do spodbud niso upravičena podjetja in kmetje, ki so:
– v težavah oziroma so kapitalsko neustrezna po 10. členu ZFPP,
– v prisilni poravnavi, stečaju, likvidaciji,
– v programu reševanja in prestrukturiranja,
– odvisna podjetja,
– imajo sedež dejavnosti izven območja občin ustanoviteljic javnega sklada in ne bodo vlagala investicijskih sredstev na območje občin ustanoviteljic (podjetja),
– samostojni podjetniki, drugi zasebniki in kmetje, ki imajo stalno bivališče izven območja občin ustanoviteljic,
– v preteklosti že dobila sredstva sklada in niso izpolnjevala finančnih obveznosti,
– če zapadle neplačane in nezapadle obveznosti upravičenca iz prejetih posojil oziroma garancij presegajo 80% zgornje meje vrednosti za posojila oziroma garancije, določene v 3. točki 8. člena splošnih pogojev poslovanja.

Javni sklad dodeljuje sredstva pod naslednjimi osnovnimi pogoji:
Posojila
1. doba vračanja posojila od 3 do 8 let z dodatno možnostjo moratorija na odplačilo posojila do 2 leti,
2. višina odobrenega posojila najmanj 1 mio SIT,
3. najvišji znesek posojila 20 mio SIT,
4. obrestna mera se določi s poslovno politiko sklada za tekoče leto,
5. posojilo se zavaruje pri zavarovalnici, z bančno garancijo, vpisom hipoteke ali drugo ustrezno obliko zavarovanja,
6. prejemnik mora zagotoviti najmanj 25% lastnih sredstev,
7. pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev javni sklad, v primeru vodenja posojil preko banke za to skrbi banka,
8. za odobravanje in vodenje posojil lahko javni sklad zaračuna prejemnikom sredstev tudi provizijo.
Garancije oziroma jamstva
1. posamezna garancija se lahko izda v višini od 50% do 80% obveznosti iz sklenjene posojilne pogodbe,
2. jamstvo se pozavaruje na način, ki je skladen s stopnjo tveganosti naložbe,
3. najvišji znesek garancije je 10 mio SIT,
4. za vključitev v regionalni garancijski sklad lahko javni sklad zaračuna članom tudi pristopnino ter provizijo za odobritev in vodenje garancije.
Podrobnejši pogoji dodeljevanja sredstev se določijo s poslovno politiko oziroma razpisom.

Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa. Javni sklad v skladu s sprejetim poslovnim načrtom objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja.
Vsebino razpisa določi uprava skladno s poslovno politiko ter upoštevajoč splošne pogoje poslovanja.Višina sredstev za posamezno obliko se določi s poslovno politiko sklada oziroma finančnim načrtom. Sredstva so lahko razpisana v vseh oblikah in za vse namene ali samo v eni izmed oblik ter za en namen.

V razpisu morajo biti opredeljene naslednje točke razpisa:
1. določba splošnih pogojev poslovanja, na podlagi katerega se razpis objavi,
2. navedbo pogojev glede na obliko sredstev, ki se razpisujejo,
3. nameni oziroma oblike za katere se bodo sredstva dodeljevala,
4. navedba dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti vlogi,
5. rok in način prijave,
6. naslov na katerega se vložijo prijave,
7. rok za odločanje o vloženih prijavah,
8. način obveščanja prosilcev.
Javni sklad lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Javni sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektu.

O razdelitvi sredstev na podlagi razpisa odloča uprava. Po potrebi lahko uprava za ta namen imenuje komisijo oziroma odbor.

Javni sklad lahko odobri individualno pomoč le v izjemnih primerih in sicer na podlagi sklepa Nadzornega sveta javnega sklada, pri čemer je potrebna predhodna priglasitev Komisiji za nadzor državnih pomoči. Sredstva individualnih pomoči se dodeljujejo skladno z razvojnimi usmeritvami občin.

Medsebojne obveznosti med skladom in prejemnikom sredstev oziroma drugih ugodnosti se uredijo s pogodbo.

Pri direktnih posojilih sklad spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev. Prejemniki sredstev so dolžni skladu dostaviti dokazila o namenski porabi sredstev v roku 3 mesecev po koriščenju ter omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da bo vsak čas možna kontrola porabe sredstev ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
Zaradi ugotovitve namenske porabe lahko javni sklad opravi tudi ogled investicije na terenu. Za ta namen lahko uprava imenuje posebno komisijo.

Če se ugotovi, da se sredstva niso namensko porabila ali so se kakorkoli odtujila ima sklad pravico razdreti pogodbo in takoj zahtevati vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Merila za izbiro projektov sprejme uprava s posebnim sklepom, ob soglasju nadzornega sveta.

Pritožbe zoper odločitve uprave se vložijo na Nadzorni svet javnega sklada. Odločitev Nadzornega sveta javnega sklada je dokončna.

Vloge oziroma prošnje za spreminjanje pogojev iz sklenjenih pogodb se z dokumentirano utemeljitvijo vložijo na Javni sklad.

Uprava Javnega sklada odloča o vlogah za spreminjanje posojilnih pogojev, ki se nanašajo na:
– dobo odplačila posojila,
– začasen odlog plačila obveznosti,
– moratorij na odplačilo,
– odpis zamudnih obresti do 100.000 SIT,
– odpis glavnice, obresti, zamudnih obresti kolikor gre za odplačilo obveznosti iz zadnjega obroka in znesek ne presega 100.000 SIT.
Spremembe ne smejo presegati mejnih vrednosti iz 8. člena teh pogojev.
Uprava Javnega sklada odloča tudi o spremembi pogodb v primerih, ko:
– banka upnica vnovči garancijo izdano s strani javnega sklada, pogodbeni stranki pa s spremembo pogodbe dosežeta obojestransko sprejemljivo poravnavo obveznosti,
– posojilojemalec prenese v soglasju z javnim skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi,
– v drugih primerih, kolikor ne gre za odtujitev premoženja sklada.
V izjemnih, posebej utemeljenih okoliščinah uprava javnega sklada pripravi predlog za odločanje na nadzornem svetu javnega sklada o naslednjih zadevah:
– odpis glavnice,
– odpis rednih obresti,
– odpis zamudnih obresti nad 100.000 SIT,
– sprememba višine obrestne mere,
– konverzija terjatev iz naslova danega posojila oziroma garancije v druge oblike premoženja primerne za javni sklad.

Z dnem uveljavitve splošnih pogojev poslovanja preneha veljati pravilnik o merilih, pogojih in postopkih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Nova Gorica in občinah Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica z dne 11. 3. 1996.

Ti splošni pogoji poslovanja začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.