Na podlagi 56. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02) ministrica za kulturo izdaja

Ta pravilnik podrobneje ureja način določanja in postopke razdelitve sredstev iz naslova knjižničnega nadomestila. V ta namen podrobneje opredeljuje:
– namen izvajanja knjižničnega nadomestila,
– način določitve višine sredstev na proračunski postavki »knjižnično nadomestilo«,
– vrste knjižničnega gradiva, na katerega se nanaša izvajanje knjižničnega nadomestila,
– upravičence za prejem sredstev iz naslova knjižničnega nadomestila,
– nadzor nad izvajanjem knjižničnega nadomestila.

Knjižnično nadomestilo je oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu. Knjižnično nadomestilo se izvaja v dveh oblikah:
a) denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del,
b) delovne štipendije za ustvarjalnost, ki so namenjene perspektivnim in vrhunskim avtorjem.

Sredstva za izvajanje knjižničnega nadomestila se določijo v višini 25% glede na obseg sredstev, ki jih je država namenila splošnim knjižnicam za nakup knjižničnega gradiva v proračunskem obdobju, na katero se nanaša izvajanje knjižničnega nadomestila. Ta sredstva se razporedijo na proračunsko postavko »knjižnično nadomestilo«.

Knjižnično nadomestilo se nanaša izključno na izposojo knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS.SI in bibliografske zapise za knjižnično gradivo povezane z vzajemno bazo podatkov COBIB.SI.
Knjižnično nadomestilo se nanaša na izposojo naslednjega knjižnega gradiva:
– izvirne monografske publikacije,
– prevedene monografske publikacije.
Knjižnično nadomestilo se nanaša na naslednje vrste neknjižnega gradiva:
– avdio kasete in CD-plošče,
– video kasete in DVD-plošče.
Serijske publikacije in elektronsko gradivo niso predmet knjižničnega nadomestila.

Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Do knjižničnega nadomestila so upravičeni naslednji avtorji:
a) za knjižno gradivo
– pisec besedila monografske publikacije,
– prevajalec besedila monografske publikacije,
– likovni ustvarjalec ali fotograf, če je pretežni (so)avtor monografske publikacije;
b) za neknjižno gradivo
– avtor glasbe,
– avtor besedila,
– režiser filma,
– avtor scenarija,
– direktor fotografije.

Sredstva na proračunski postavki »knjižnično nadomestilo« se za posamezno vrsto knjižničnega gradiva določajo po naslednjih deležih:

– avtorji izvirnih monografskih publikacij                   60%
– prevajalci monografskih publikacij                         20%
– ilustratorji in fotografi monografskih publikacij          15%
– avtorji glasbe, avtorji besedil, režiserji filmov,
  avtorji scenarijev in direktorji fotografije                5%

Sredstva, ki so namenjena posamezni vrsti knjižničnega gradiva, se v razmerju 50% : 50% namenijo denarnim prispevkom avtorjem in delovnim štipendijam za ustvarjalce.

Število izposojenih enot za posamezno vrsto knjižničnega gradiva in kategorijo avtorstva po 6. členu tega pravilnika je seštevek vseh izposojenih enot tega gradiva. Če je v bibliografskem zapisu posamezne enote knjižničnega gradiva v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI evidentiranih več avtorjev iste kategorije, pripada posameznemu avtorju sorazmerni delež števila izposoj.
Posamezni avtor je upravičen do knjižničnega nadomestila, če skupno število izposoj knjižničnega gradiva, katerega avtor ali soavtor je, presega spodnjo mejo izposoj glede na naslednje kriterije:

                                  zgornja meja          spodnja meja
–  avtorji izvirnih monografskih
   publikacij                     20.000 + 20% nad 20.000        800
–  prevajalci monografskih
   publikacij                     50.000 + 20% nad 50.000      4.000
–  ilustratorji in fotografi
   monografskih publikacij        20.000 + 20% nad 20.000      1.000
–  avtorji na področju glasbe
   in filma                        2.000 + 20% nad 2.000         300

Vrednost denarnega prispevka za eno izposojo enote knjižničnega gradiva je količnik razpoložljivih sredstev za posamezno vrsto knjižničnega gradiva iz 4. člena, kategorijo avtorstva iz 6. člena in seštevka vseh izposoj avtorjev, kot jih opredeljuje 7. člen. Višina sredstev, do katerih je avtor upravičen, je zmnožek priznanih izposoj in vrednosti ene izposoje.

IZUM pripravi izpise podatkov o številu izposoj knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v preteklem letu do konca januarja za vse avtorje, ki so upravičeni do knjižničnega nadomestila po tem pravilniku in so njihova imena vključena v normativno bazo podatkov CONOR.SI.
Ministrstvo za kulturo pripravi izračune, koliko sredstev se nameni posameznim vrstam knjižničnega gradiva ter koliko sredstev prejmejo posamezni avtorji. Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani najkasneje 1. 3. vsako leto objavi podatke (ime in priimek avtorja, število izposoj njegovih del) o številu izposoj knjižničnega gradiva avtorjev, ki so upravičeni do denarnega prispevka, ter avtorje obvesti o tem, kolikšna višina sredstev jim pripada. Ministrstvo izvede nakazila avtorjem, ki so pred tem dolžni ministrstvu na podlagi prejetih obvestil dostaviti izpolnjene identifikacijske obrazce.

Izvajalca za dodelitev delovnih štipendij Ministrstvo izbere na podlagi ciljnega javnega razpisa, na katerem lahko sodelujejo stanovska društva, ki najmanj tri leta delujejo na področjih, ki so predmet knjižničnega nadomestila. Izvajalec je lahko izbran za obdobje največ treh let. Ministrstvo pri izboru z vidika ciljev kulturne politike upošteva naslednja kriterija:
– število članov društva,
– višino režijskih stroškov,
in oceni kakovost predlaganega programa štipendiranja, ki vključuje vsaj naslednje elemente:
– cilje štipendiranja,
– vrste štipendij in višino izplačil za posamezno vrsto štipendij,
– kategorije avtorjev, ki bodo upravičeni do delovnih štipendij,
– predvideno število avtorjev, ki bodo upravičeni do štipendije,
– postopek razpisa,
– pogoje za sodelovanje avtorjev na razpisih,
– kriterije za dodeljevanje štipendij in merila za uporabo kriterijev,
– razmerje med prejemniki denarnih prispevkov in prejemniki delovnih štipendij.
Delovne štipendije se dodeljujejo za obdobje do največ 12 mesecev in imajo lahko več oblik: za vrhunske ustvarjalce, potovalne štipendije, štipendije za mlade perspektivne ustvarjalce ipd.
Z delovnimi štipendijami se prednostno podpira tiste avtorje, ki nimajo pravice do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila oziroma so iz tega naslova deležni le manjših izplačil, a pomembno prispevajo k razvoju slovenske kulture. Članstvo avtorja v društvu ni odločilno za pridobitev štipendije.
Sredstva, namenjena delovnim štipendijam za avtorje neknjižnega gradiva, se v enakih deležih razporedijo med avtorje na področju glasbe in avtorje na področju filma.
Izvajalec in ministrstvo pred sklenitvijo pogodbe opravita usklajevanje, na podlagi katerega skleneta pogodbo, v kateri so natančno opredeljeni:
– višina sredstev, namenjenih posameznim vrstam delovnih štipendij,
– vrste delovnih štipendij,
– postopek dodeljevanja delovnih štipendij,
– pogoji, kriteriji in uporaba kriterijev za dodeljevanje delovnih štipendij,
– višina režijskih stroškov,
– pritožbeni postopek.
Ministrstvo sklene z izbranimi izvajalci pogodbe za obdobje največ treh let, pri čemer se obseg sredstev natančno določi za prvo leto, za naslednji dve leti pa se sklenejo ustrezni dodatki k pogodbi. Izvajalci so dolžni izvesti pogodbene obveznosti najkasneje v treh mesecih po podpisu pogodb oziroma dodatkov k pogodbam.
V primeru, da razpis ne uspe, ga je Ministrstvo dolžno ponoviti v roku enega meseca. Če tudi ponovljeni razpis ne uspe, Ministrstvo samo izvede javni razpis za podelitev delovnih štipendij, in sicer s pomočjo strokovnih komisij za posamezna področja.

Ministrstvo za kulturo opravi vsakoletno evalvacijo izvajanja knjižničnega nadomestila, inšpekcijski nadzor pa izvaja inšpektor za knjižničarstvo.

Ta pravilnik začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu RS.