Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 9. aprila 2004.
Št. 001-22-63/04
Ljubljana, dne 19. aprila 2004.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH (ZASP-B)
1. člen
V 3. točki 1. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01 in 30/01 – ZCUKPIL) se beseda "uveljavljanje" nadomesti z besedilom "upravljanje in uveljavljanje".
2. člen
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Določbe tega zakona o sestavinah avtorskega dela, soavtorjih, avtorjih združenih del, vsebini materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja, razmerju med avtorsko in lastninsko pravico, vsebinskih omejitvah avtorske pravice, začetku in učinku teka rokov pri trajanju avtorske pravice ter avtorski pravici v pravnem prometu (1. in 2. oddelek Tretjega poglavja tega zakona) se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen če je v Petem poglavju tega zakona določeno drugače."
3. člen
Prvi in drugi odstavek 36. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
1. izvirnikov ali primerkov knjižničnega gradiva v nacionalni, šolskih in visokošolskih ter specialnih knjižnicah;
2. arhitekturnih objektov;
3. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
4. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
5. zaradi vpogleda del na kraju samem v organizaciji ali za posojanje med organizacijami;
6. v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja."
4. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Izčrpanje pravice distribuiranja
43. člen
S prvo prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice na izvirniku ali primerku dela v Evropski uniji, ki je izvršena po avtorju ali z njegovim dovoljenjem, je pravica distribuiranja za ta izvirnik ali primerek za območje Evropske unije izčrpana."
5. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Omejitev pravice predelave
44. člen
(1) Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela.
(2) Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela.
(3) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave."
6. člen
Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:
"Invalidne osebe
47.a člen
Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je v korist invalidnih oseb dopustno reproduciranje in distribuiranje dela, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki in je uporaba neposredno povezana z invalidnostjo teh oseb, omejena na njen obseg ter ni namenjena doseganju neposredne ali posredne gospodarske koristi."
7. člen
Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:
"Začasno reproduciranje
49.a člen
Začasno reproduciranje dela je prosto, če je prehodno ali spremljajoče dejanje, ki je sestavni in bistveni del nekega tehničnega postopka ter nima nobenega neodvisnega gospodarskega pomena, njegov edini namen pa je omogočiti, da se delo prenese v omrežju med tretjimi osebami s pomočjo posrednika ali zakonito uporabi."
8. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Privatno in drugo lastno reproduciranje
50. člen
(1) Ob upoštevanju 37. člena tega zakona je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(2) Fizična oseba lahko prosto reproducira delo
1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki,
2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(3) Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(4) Reproduciranje po prejšnjih odstavkih tega člena ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto:
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada izčrpana že najmanj dve leti;
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem."
9. člen
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Javna razstava ali prodaja umetniških del
54. člen
(1) Prireditelj javne razstave ali javne prodaje umetniških del lahko prosto uporabi ta dela v zvezi s tem dogodkom v obsegu, ki je potreben za njegovo promocijo, pod pogojem da tega ne stori z namenom doseganja gospodarske koristi.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu."
10. člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Uradni postopki
56. člen
Uporaba dela je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki."
11. člen
Prvi odstavek 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) "Izvajalci" pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela."
12. člen
121. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Materialne pravice izvajalcev
121. člen
Izvajalec ima izključno pravico:
1. snemanja svoje žive izvedbe;
2. reproduciranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
3. javnega prenašanja svoje žive izvedbe;
4. radiodifuznega oddajanja svoje žive izvedbe;
5. dajanja na voljo javnosti fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
6. distribuiranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
7. dajanja v najem fonogramov in videogramov s svojo izvedbo."
13. člen
Za 141.f členom se doda nov 141.g člen, ki se glasi:
"Vsebinske omejitve izdelovalčevih pravic
141.g člen
(1) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze lahko prosto uporablja znaten del njene vsebine:
1. v primeru pouka, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena tega zakona;
2. v primeru privatne ali druge lastne uporabe neelektronske podatkovne baze, če so izpolnjeni pogoji iz 50. člena tega zakona.
(2) Uporaba podatkovne baze je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki."
14. člen
Naslov Šestega poglavja se spremeni tako, da se glasi: "UPRAVLJANJE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC".
V 142. členu se beseda "uveljavlja" nadomesti z besedo "upravlja".
15. člen
V 143. členu se beseda "uveljavljajo" nadomesti z besedo "upravljajo".
16. člen
144. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Vsebina upravljanja po zastopniku
144. člen
(1) Upravljanje avtorskih pravic po zastopniku obsega:
1. zastopanje avtorjev pri njihovih pravnih poslih in razmerjih z uporabniki oziroma naročniki njihovih del, vključno s pobiranjem avtorskih honorarjev ali drugih nadomestil;
2. zastopanje avtorjev v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi zaradi varstva njihovih avtorskih pravic.
(2) Kadar avtor uveljavlja svoje pravice pred sodišči ali drugimi državnimi organi po zastopniku, ki je fizična ali pravna oseba, je tak zastopnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po zastopniški tarifi, če izpolnjuje pogoje za zastopanje pred sodišči ali drugimi državnimi organi oziroma če te pogoje izpolnjuje pooblaščeni delavec pravne osebe, ki je zastopnik. Zastopniško tarifo sprejme zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje."
17. člen
2. oddelek Šestega poglavja se spremeni tako, da se glasi:
"2. oddelek
Kolektivno upravljanje
Dejavnost kolektivnih organizacij
146. člen
(1) Kolektivne organizacije so pravne osebe, ki na podlagi dovoljenja pristojnega organa nepridobitno in kot edino dejavnost, na podlagi pooblastila avtorja oziroma tega zakona v svojem imenu in za račun avtorjev:
1. dovoljujejo uporabo del iz repertoarja varovanih del pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
2. obveščajo uporabnike o višini nadomestil, ki jih predlagajo, in sklepajo z njimi sporazume o pogojih uporabe varovanih del;
3. objavljajo tarife za plačilo nadomestil;
4. sklepajo sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami;
5. nadzorujejo uporabo del iz repertoarja;
6. izterjujejo plačila nadomestil in avtorskih honorarjev;
7. delijo zbrana sredstva imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili delitve ter
8. uveljavljajo varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi, vendar morajo o tako uveljavljenih pravicah predložiti avtorju račun.
(2) Kolektivna organizacija lahko administrativno-tehnične posle v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s pogodbo zaupa drugi kolektivni organizaciji ali gospodarski družbi.
Obvezno kolektivno upravljanje
147. člen
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic je dopustno glede že objavljenih avtorskih del in je obvezno v naslednjih primerih:
1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice);
2. odplačna odsvojitev izvirnih likovnih del (sledna pravica);
3. reproduciranje avtorskih del za privatno ali lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena tega zakona;
4. kabelska retransmisija avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic.
Vloga za izdajo dovoljenja
148. člen
Pristojni organ izda dovoljenje iz 146. člena tega zakona na podlagi pisne vloge zainteresirane pravne osebe. Vloga mora imeti naslednje priloge:
1. statut, ki določa organe in njihova pooblastila za izvajanje nalog kolektivne organizacije iz 146. člena tega zakona;
2. navedbo oseb, ki so pooblaščene zastopati kolektivno organizacijo;
3. izjavo o številu oseb, ki so pooblastile kolektivno organizacijo za upravljanje avtorskih pravic na njihovih delih, združenih v repertoar;
4. oceno gospodarskega pomena teh pravic za učinkovitost upravljanja.
Razlogi za zavrnitev
149. člen
(1) Pristojni organ ne izda dovoljenja, če:
1. statut kolektivne organizacije ni v skladu z določbami tega zakona ali
2. materialna podlaga kolektivne organizacije ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja avtorskih pravic.
(2) Pri ugotavljanju materialne podlage kolektivne organizacije iz 2. točke prejšnjega odstavka se upošteva zlasti število avtorjev, ki so pooblastili kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic, skupno število njihovih del, obseg uporabe del oziroma možno število uporabnikov, način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost, sposobnost upravljanja pravic tujih imetnikov ter ocena o pričakovanih zbranih nadomestilih in stroških poslovanja.
Izdaja dovoljenja
150. člen
(1) V postopku izdaje dovoljenja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno sodišče na svojem sedežu.
(2) Obvestilo o pravnomočni odločbi o dovoljenju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pogodba z avtorjem
151. člen
(1) Kolektivna organizacija lahko upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem. Ta vsebuje zlasti avtorjevo pooblastilo za upravljanje njegovih pravic, vrsto del in pravic, ki jih upravlja za avtorja, ter trajanje pogodbe, ki ne sme presegati pet let. Po preteku tega roka se pogodba lahko podaljšuje za nadaljnja petletna obdobja.
(2) Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic.
(3) Pravice iz 147. člena tega zakona lahko pristojna kolektivna organizacija upravlja brez pogodbe z avtorjem.
(4) Avtorske pravice iz 1. točke 147. člena zakona se izjemoma lahko upravljajo individualno, če je na vseh delih, ki so bila izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh avtorskih pravic.
Dolžnost sprejema pravic v kolektivno upravljanje
152. člen
Kolektivna organizacija ne sme odkloniti upravljanja avtorskih pravic s področja svoje dejavnosti, če to zahteva avtor, ki je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali ima stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
Pravila o delitvi prihodka
153. člen
(1) Kolektivna organizacija mora prihodek iz svoje dejavnosti nameniti za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme skupščina kolektivne organizacije.
(2) Kolektivna organizacija mora sredstva za avtorske honorarje deliti v skladu s pravili o delitvi.
(3) Načela delitve so določena v statutu kolektivne organizacije in morajo izključevati vsako arbitrarnost.
Poseben primer delitve
154. člen
(1) Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena tega zakona, se deli avtorjem v obsegu 40%, izvajalcem v obsegu 30% ter proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30%.
(2) Nadomestilo, zbrano na podlagi tretjega odstavka 37. člena tega zakona, se deli avtorjem v obsegu 50% ter založnikom v obsegu 50%.
Dolžnost obveščanja
155. člen
Kolektivna organizacija je dolžna na pisno zahtevo vsakogar dati podatke, ali upravlja pravice nekega avtorja na določenih delih in pod kakšnimi pogoji.
Skupni sporazumi
156. člen
(1) Kolektivne organizacije sklepajo z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ki v skladu z zakonom uporabljajo varovana dela iz repertoarja kolektivnih organizacij, skupne sporazume predvsem o pogojih in načinih uporabe teh del ter višini nadomestil za njihovo uporabo.
(2) Reprezentativna so tista združenja, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju dejavnosti, dela dejavnosti ali skupin dejavnosti.
(3) Podlaga za izračun višine nadomestila je denarno ocenjena korist, ki jo pridobi uporabnik iz dejavnosti, v kateri so uporabljena varovana dela iz repertoarja kolektivne organizacije.
(4) Pri določanju višine nadomestila se upošteva pomen varovanega dela za dejavnost uporabnika.
(5) Za oceno denarne koristi se praviloma uporablja ustrezen del prihodka ali stroškov uporabnika pravic, upoštevajoč sporazumno dogovorjene kriterije. Če se korist ne izraža v prihodku, lahko kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov določita druge kriterije.
Tarifa
157. člen
(1) Kolektivna organizacija sprejme tarife za uporabo avtorskih del.
(2) Kolikor so sklenjeni sporazumi iz 156. člena, velja tam dogovorjeno nadomestilo kot tarifa.
(3) Kolektivne organizacije tarife iz prejšnjega odstavka objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Do podpisa sporazuma kolektivne organizacije lahko zahtevajo nadomestila, ki jih same določijo ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena. Zahteva mora biti obrazložena.
Dolžnost sklepanja pogodb
158. člen
(1) Uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo. Kolektivne organizacije lahko zavrnejo tako zahtevo, če imajo za to objektiven razlog, kot je na primer večkratno neplačevanje nadomestila s strani uporabnika.
(2) Če pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo varovanih del ni sklenjena, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija.
Dolžnost uporabnikov do obveščanja
159. člen
(1) Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev varovanih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.
(2) Na zahtevo avtorja ali kolektivne organizacije pristojni organ za notranje zadeve prepove prireditev oziroma uporabo varovanega dela, če prireditelj ni predhodno pridobil pravic iz prejšnjega odstavka.
(3) RTV organizacije so dolžne enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih varovanih del.
(4) Uporabniki varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi tega zakona brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
(5) Lastnik izvirnikov likovnih del, organizator dražbe ali drug posrednik je dolžan predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o odsvojenih izvirnikih, prodajalcu in maloprodajni ceni odsvojenih izvirnikov v 30 dneh po opravljeni odsvojitvi.
Nadzor članov
160. člen
(1) Vsak član kolektivne organizacije lahko zahteva, da v roku, določenem v statutu, dobi na vpogled letno finančno poročilo in poročilo njenega nadzornega odbora.
(2) Najmanj deset rednih članov lahko zahteva, da eden ali več neodvisnih izvedencev pregleda poslovanje kolektivne organizacije.
Letno poročilo in revizija
161. člen
(1) Kolektivna organizacija mora za vsako poslovno leto v roku treh mesecev po njegovem zaključku sprejeti oziroma pridobiti:
1. letna poročila organov upravljanja in nadzora o zbranih avtorskih honorarjih in nadomestilih, njihovi delitvi, poslovanju kolektivne organizacije, izvajanju sporazumov iz 156. člena tega zakona ter sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami;
2. poročilo revizijske gospodarske družbe o opravljenem revidiranju računovodskih izkazov ter poslovanju kolektivne organizacije za poslovno leto, skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja kolektivne organizacije z zakoni in drugimi predpisi;
3. mnenje organov upravljanja in nadzora o poročilu in mnenju iz prejšnje točke;
4. ukrepe, če je pooblaščeni revizor ugotovil nepravilnosti v njenem poslovanju;
5. predlog finančnega načrta kolektivne organizacije za naslednje leto, ki vključuje plan stroškov njenega poslovanja.
(2) Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti kolektivne organizacije, ki jih ima glede finančnih poročil in revidiranja po drugih predpisih.
Nadzor pristojnega organa
162. člen
(1) Pristojni organ nadzoruje, ali kolektivna organizacije izvaja naloge v skladu s tem zakonom.
(2) Pristojni organ prekliče izdano dovoljenje, če nastopijo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, ali če kolektivna organizacija huje ali večkrat krši določbe tega zakona. V tem primeru pristojni organ kolektivno organizacijo najprej pisno opozori in ji določi rok najmanj 30 dni za odpravo ugotovljenih kršitev. Preklic dovoljenja začne veljati 30. dan po objavi obvestila o preklicu dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Pristojni organ lahko od kolektivne organizacije kadar koli zahteva poročila o poslovnih zadevah kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi.
(4) Kolektivna organizacija je dolžna obveščati pristojni organ o vsaki spremembi oseb, ki so po zakonu in statutu pooblaščeni zastopati organizacijo.
(5) Kolektivna organizacija mora posredovati pristojni organu predvsem:
1. spremembe statuta,
2. skupne sporazume z združenji uporabnikov,
3. tarife in njihove spremembe,
4. sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami,
5. sklepe skupščine kolektivne organizacije,
6. letna poročila in poročilo revizijske gospodarske družbe o opravljeni reviziji poslovanja kolektivne organizacije.
Mediacija
163. člen
(1) Kolektivna organizacija in reprezentativna združenja uporabnikov lahko na podlagi sporazuma o mediaciji predlagajo posredovanje mediatorja:
1. glede sklenitve skupnega sporazuma;
2. glede sklenitve sporazuma o kabelski retransmisiji radiodifuzno oddajanih del;
3. po drugem odstavku 166.c člena tega zakona.
(2) Mediator je neodvisen, nepristranski in ni vezan na nobena navodila.
(3) Mediator stori vse, kar je potrebno, da se stranke pogajajo v dobri veri in da pogajanj ne ovirajo brez utemeljenega razloga.
(4) Mediator lahko strankam predlaga rešitev spora. Šteje se, da je predlog mediatorja sprejet, če stranki v roku treh mesecev od vročitve predloga skleneta skupni sporazum oziroma sporazum o kabelski retransmisiji.
(5) V postopku mediacije je zagotovljena tajnost.
(6) Stranki skupaj izbereta mediatorja s seznama mediatorjev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.
(7) Pristojni organ zagotavlja mediatorju administrativno pomoč.
(8) Za opravljeno mediacijo mediatorju stranke plačajo nagrado.
(9) Vlada Republike Slovenije z uredbo natančneje predpiše postopek mediacije, stopnjo in vrsto izobrazbe ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator."
18. člen
166.a člen se spremeni tako, da se glasi:
"Tehnični ukrepi
166.a člen
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar se izogne dejanskim tehničnim ukrepom za varstvo avtorskih del ali predmetov sorodnih pravic.
(2) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program ali opravi storitve, ki:
1. se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve dejanskim tehničnim ukrepom ali
2. imajo majhen gospodarski pomen ali uporabo za druge namene, kot za izognitev dejanskim tehničnim ukrepom ali
3. so načrtovani, proizvedeni, prirejeni ali izvajani predvsem z namenom omogočanja ali olajšanja izognitve dejanskim tehničnim ukrepom.
(3) "Tehnični ukrepi" po tem členu pomenijo vsako tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ki je ob običajnem delovanju namenjen preprečevanju ali oviranju dejanj, ki jih imetnik pravic iz tega zakona ni dovolil. Ti ukrepi se štejejo za "dejanske", kadar uporabo varovanega dela nadzorujejo imetniki pravic po tem zakonu z nadzorom dostopa ali zaščitnim postopkom, kot so kodiranje, popačenje ali drugo spreminjanje varovanega dela, ali z mehanizmom za nadzor razmnoževanja, ki zagotavlja, da bo namen varstva dosežen.
(4) Ta člen se smiselno uporablja tudi za tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, s katerim se odstranijo ali spremenijo elektronski podatki za upravljanje pravic (166. člen).
(5) Dejanja iz prejšnjih odstavkov ne pomenijo kršitve, če se izvršijo pri posamičnih konkretnih primerih izvajanja nalog javne varnosti ali zaradi zagotovitve pravilne izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki."
19. člen
Za 166.a členom se dodata nova 166.b in 166.c člen, ki se glasita:
"Dolžnost označevanja
166.b člen
Imetnik pravic ali uvoznik mora jasno in vidno označiti na vsakem primerku avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, izdelanem ali uvoženem za gospodarske namene, uporabo tehničnih ukrepov po tem zakonu in navesti:
1. podatke o tehničnem ukrepu in njegovih učinkih in
2. svojo firmo in kontaktni naslov za zagotovitev učinkovite izvedbe prvega odstavka 166.c člena tega zakona.
Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic
166.c člen
(1) Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Če imetnik pravic ne zagotovi sredstev iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki uveljavljajo vsebinske omejitve pravic, zahtevajo posredovanje mediatorja.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz tega zakona, vključno z morebitnim plačilom nadomestila, se lahko po prvem odstavku tega člena vsebinske omejitve pravic uveljavijo v naslednjih primerih:
1. uporaba v korist invalidnih oseb (47.a člen);
2. uporaba za namene pouka (49. člen);
3. privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen);
4. uradni postopki (56. člen);
5. efemerni posnetki RTV organizacij (drugi odstavek 77. člena).
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne veljajo glede tehničnih ukrepov, ki so uporabljeni:
1. za izpolnitev obveznosti imetnika pravic po prvem odstavku tega člena, vključno z izvajanjem ustreznih pogodb, sklenjenih za ta namen,
2. za varovana dela, ki se na podlagi ustrezne pogodbe uporabljajo v smislu 32.a člena tega zakona."
20. člen
Prvi in drugi odstavek 176. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, ki so državljani Republike Slovenije ali držav članic Evropske unije ali imajo stalno prebivališče ali sedež na območju Republike Slovenije.
(2) Druge tuje fizične ali pravne osebe (tujci) uživajo enako varstvo kot osebe iz prejšnjega odstavka, če tako določa mednarodna pogodba ali ta zakon, ali če je podana dejanska vzajemnost."
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije, veljajo tudi za države članice Evropskega gospodarskega prostora."
21. člen
184. člen se spremeni tako, da se glasi:
"184. člen
(1) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela (21. in 22. člen);
2. ki poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati, da je nedovoljen primerek (2. točka 116. člena);
3. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, snema, javno prenaša ali radiodifuzno oddaja živo izvedbo ali reproducira, da na voljo javnosti, distribuira ali da v najem fonogram ali videogram s svojo izvedbo ali kako drugače uporabi izvedbo (121. člen);
4. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi fonogram ali videogram (129. in 134. člen);
5. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, radiodifuzno retransmitira, snema, reproducira, distribuira, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi oddajo oziroma posnetek oddaje (137. člen);
6. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo javnosti ali kako drugače uporabi podatkovno bazo oziroma njen primerek (141.c člen);
7. ki odstrani ali spremeni elektronski podatek za upravljanje pravic (1. točka prvega odstavka 166. člena);
8. ki reproducira, distribuira, uvozi zaradi distribuiranja, da v najem ali priobči v javnosti avtorsko delo ali predmet sorodnih pravic oziroma njihov primerek, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno odstranjen ali spremenjen (2. točka prvega odstavka 166. člena);
9. ki se izogne dejanskim tehničnim ukrepom ali proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ali opravi storitev z namenom neupravičene izognitve dejanskim tehničnim ukrepom v primerih iz drugega odstavka 166.a člena (prvi in drugi odstavek 166.a člena);
10. ki proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program za odstranitev ali spremembo elektronskega podatka za upravljanje pravic (četrti odstavek 166.a člena).
(2) Z globo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Predmeti, ki so nastali s prekrškom, se vzamejo."
22. člen
185. člen se spremeni tako, da se glasi:
"185. člen
(1) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. ki pristojni kolektivni organizaciji na njeno zahtevo ne pošlje v roku podatkov o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav za tonsko in vizualno snemanje, naprav za fotokopiranje, praznih nosilcev zvoka ali slike ter podatkov o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila (tretji odstavek 38. člena);
2. ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku sporedov uporabljenih del (prvi, tretji in četrti odstavek 159. člena);
3. ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku potrebnih podatkov za izračun dolžnega nadomestila (peti odstavek 159. člena);
4. ki osebi, ki ima zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, ne zagotovi sredstev, ki ji omogočajo uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic (166.c člen).
(2) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena."
23. člen
186. člen se spremeni tako, da se glasi:
"186. člen
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb, ki so sankcionirane v 184. in 185. členu tega zakona, opravlja tržna inšpekcija. Te zadeve se obravnavajo kot nujne.
(2) Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz prejšnjega odstavka:
1. zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, in
2. z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene nepravilnosti."
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(1) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji veljajo roki trajanja pravic po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01 in 30/01-ZCUKPIL) tudi za avtorska dela in predmete sorodnih pravic, ki niso varovani na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 193. člena zakona, če so na ta dan varovani v vsaj eni državi članici Evropske unije (oživitev varstva).
(2) Prejšnji odstavek ne vpliva na dejanja uporabe varovanih del, ki so bila začeta ali izvedena pred dnem, navedenim v prejšnjem odstavku. Uporabnik teh del lahko:
1. neomejeno in neodplačno distribuira zaloge, ki so nastale pred tem dnem, in
2. zahteva ponovni prenos materialnih pravic v prvotno dejansko izvajanem obsegu, vendar le za nadaljnja tri leta od tega dne in proti plačilu primernega nadomestila.
(3) Pravice, ki so bile prenesene za ves čas njihovega trajanja s pogodbo, ki je bila sklenjena pred dnem iz prvega odstavka tega člena, ali kako drugače, se štejejo za prenesene pod dosedanjimi pogoji tudi za dodatni čas oživitve varstva.
(4) Obstoj varstva neke pravice v državi članici Evropske unije mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.
25. člen
Določbe tega zakona o izčrpanju pravice distribuiranja (4. člen tega zakona) in o razmerjih s tujimi elementi (20. člen tega zakona) se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
26. člen
(1) Kolektivne organizacije uskladijo svoje delovanje z določbami tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Postopki izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih ali sorodnih pravic, ki na dan uveljavitve tega zakona niso končani, se nadaljujejo po določbah tega zakona.
(3) Postopki za odobritev tarif, ki na dan uveljavitve tega zakona niso končani, se ustavijo.
(4) Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, se obravnavajo kot veljavni skupni sporazumi o tarifi po določbah tega zakona.
27. člen
(1) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopkih o prekrških izrekajo kot denarne kazni v mejah, določenih z 21. in 22. členom tega zakona.
(2) Določbe 21. in 22. člena tega zakona se za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika začnejo uporabljati s 1. januarjem 2005.
28. člen
Podzakonski predpis iz 163. člena zakona se izda v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
29. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 4., 16., 20., 24. in 25. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 120-01/94-1/26
Ljubljana, dne 9. aprila 2004.
EPA 1157-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
