Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. Ž. na seji dne 15. aprila 2004

1. Odločba Senata za prekrške št. IOK-35/03 z dne 21. 5. 2003 se razveljavi.
2. Zadeva se vrne Senatu za prekrške v novo odločanje.

1. Pritožnik je bil s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega storitve prekrška iz sedmega odstavka 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/08 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijano odločbo je Senat za prekrške zavrnil pritožnikovo zahtevo za izredno omilitev kazni – prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
2. Z izpodbijano odločbo naj bi bila kršena 22. in 25. člen Ustave. Pravica do enakega varstva pravic naj bi mu bila kršena s tem, ker Senat za prekrške njegove zadeve – zahteve za izredno omilitev kazni – ni meritorno obravnaval. Odločba Senata naj bi temeljila na napačnem pravnem stališču. Po takšnem stališču Senata za prekrške v primerih, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zahteve za izredno omilitev kazni ne bi bilo nikoli mogoče vložiti. S tem naj bi Senat kršil tudi njegovo pravico do pritožbe. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 9. 9. 2003 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.
4. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Senatu za prekrške, ki nanjo ni odgovoril.
5. Ustavna pritožba ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče se omeji le na presojo, ali sporna odločitev pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
6. Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP) ureja v členih 213 do 215 izredno omilitev kazni kot izredno pravno sredstvo. člen 213 ZP določa, da je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti odločbe o prekršku pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je odločba izrekala, ali so bile, pa se zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše kazni. Zahteva za izredno omilitev kazni ne zadrži izvršitve kazni; organ prve stopnje pa lahko odloči, da vložena zahteva zadrži izvršitev kazni do odločitve organa druge stopnje (drugi odstavek 214. člena ZP).
7. Izredna omilitev kazni kot izredno pravno sredstvo predpostavlja, da so po pravnomočnosti odločbe nastale okoliščine ali se je zanje izvedelo, ki bi očitno pripeljale do milejše kazni (favor defensionis)(1). Izredna omilitev kazni se nanaša samo na omilitev bodisi glavne (kazen zapora, denarna kazen) bodisi stranske kazni (kazenske točke v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), ne pa tudi na npr. varstvene ali vzgojne ukrepe. Glede na navedene določbe ZP je tako mogoče v primeru obstoja takšnih okoliščin omiliti tudi stransko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.(2)
8. ZP ne določa roka za vložitev zahteve za izredno omilitev kazni. Glede na navedeno je mogoče zahtevo vložiti vedno, kadar se pojavijo nove okoliščine, vendar le do trenutka, dokler kazen ni izvršena v celoti. ZP omogoča, da organ za postopek o prekršku do odločitve o izredni omilitvi kazni zadrži izvršitev kazni.
9. V primeru izrečene stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po določbi šestega odstavka 29.a člena ZP vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno. Senat za prekrške je v pritožnikovem primeru zavzel stališče, da tedaj "ni mogoče uporabiti več izrednega pravnega sredstva, ker je z izrekom sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kaznovanemu s pravnomočno odločitvijo o tej sankciji veljavnost vozniškega dovoljenja že prenehala". Po takšni razlagi Senata za prekrške pritožnik v primeru izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nikoli ne bi imel možnosti uveljavljati izredne omilitve kazni. Organ za prekrške lahko po drugem odstavku 214. člena ZP izvršitev izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zadrži do odločitve o izredni omilitvi kazni tako, da ne nastopijo posledice iz šestega odstavka 29.a člena ZP. Drugačna razlaga bi povsem izničila možnost uveljavljanja izredne omilitve kazni tudi v primeru, ko gre za sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. To pa bi bilo v nasprotju z namenom ZP. To bi bilo tudi v nasprotju z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000 – v nadaljevanju ZIKS-1). Ta glede izvršitve stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja napotuje na smiselno uporabo določb ZIKS-1 o izvršitvi varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja (139. člen). Po drugem odstavku 160. člena ZIKS-1 se ta ukrep izvrši tako, da se vozniško dovoljenje odvzame in uniči. Komur je izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, je na poziv upravnega organa za notranje zadeve, pristojnega za izdajo vozniških dovoljenj, dolžan prinesti vozniško dovoljenje (peti odstavek 160. člena ZIKS-1). Zakon izvršitev kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja veže na dejansko izročitev oziroma odvzem vozniškega dovoljenja. S tem Zakon prav tako odpira čas (od izdaje drugostopenjske odločbe do izročitve oziroma odvzema vozniškega dovoljenja), v katerem bi bilo ob izpolnjenih pogojih mogoče vložiti zahtevo za izredno omilitev kazni zoper pravnomočno odločbo o prekršku ter mogoče (po drugem odstavku 214. člena ZP) zadržati izvršitev kazni in odločiti o izredni omilitvi kazni.
10. Zato je uporaba prava, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tako očitno napačna, da predstavlja kršitev 22. člena Ustave. Ker je bilo treba izpodbijane odločbe razveljaviti že iz tega razloga, Ustavno sodišče ni ugotavljalo, ali so podane kršitve drugih ustavnih pravic.
11. Ker je Ustavno sodišče odločbo razveljavilo, je zadevo vrnilo Senatu za prekrške v novo odločanje v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUstS (2. točka izreka). V novem postopku bo moral Senat za prekrške najprej odločiti, ali so še podani pogoji za izdajo odločbe o prekršku.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnika Čebulj in Janko ter sodnica Škrk.

1 Gre za t.i. individualizacijo kazni po pravnomočnosti odločbe.

2 Točka 3 31. člena ZP (omilitev kazni) določa, da se ta kazen omili tako, da se namesto predpisane stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sedem kazenskih točk, za voznika začetnika pa pet kazenskih točk.