Na podlagi 15. in 35. člena Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju: javni sklad), 6. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00), 19., 20. in 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99 in 56/03) ter v skladu z uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, 59/00 in 60/01), uredbo o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 38/03), pravilnikom o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03) je uprava javnega sklada, po predhodnem soglasju Nadzornega sveta javnega sklada z dne 5. 4. 2004 sprejela

V splošnih pogojih poslovanja javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, se besedilo 4. člena spremeni, tako da se glasi:
Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj se dodeljujejo za:
– sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja,
– sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture,
– sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture,
– sofinanciranje investicij v kmetijstvo,
– sofinanciranje investicij, ki so vključene v enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Pri dodeljevanju spodbud iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, se upoštevajo določila pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03) razen 14. in 15. člena omenjenega pravilnika, ki opredeljuje merila za izbor projektov in postopek dodeljevanja pomoči, kjer se upoštevajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

Besedilo 5. člena se spremeni, tako da se glasi:
Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja so upravičene gospodarske družbe, zadruge, zadružna podjetja, zadružne zveze, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljevanju: podjetja). Do dodelitve sredstev so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge, društva in druge neprofitne organizacije, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.
Sredstva se lahko dodeljujejo v obliki subvencij, ugodnih posojil, poroštev ter kapitalskih deležev. Intenzivnost pomoči ne sme preseči 35 oziroma 40% upravičenih stroškov v skladu z regionalno karto (pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 58/01), izraženimi v obliki neto ekvivalenta dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.
Za majhna in srednje velika podjetja se zgornja meja intenzivnosti pomoči lahko poveča za 15%.
Kot majhna podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo manj kot 50 zaposlenih,
– imajo letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR.
Kot srednje velika podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo manj kot 250 zaposlenih,
– imajo letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR.

Besedilo 6. člena se spremeni, tako da se glasi:
Do spodbud za sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture so upravičene občine ali njihovi pooblaščeni investitorji v Republiki Sloveniji in sicer za izgradnjo objektov in naprav lokalne in regionalne infrastrukture na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, izgradnjo lokalnega cestnega omrežja ter druge gospodarske infrastrukture (vzpostavitev industrijskih con, nakup zemljišča in komunalno opremljanje z namenom zaokrožitve kompleksa zemljišč, prenova opuščenih industrijskih objektov) v večinski lasti občin.
Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil.
Vrednost dodeljenih sredstev ne sme preseči 85% vrednosti investicije.

Besedilo 7. člena se spremeni, tako da se glasi:
Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture so upravičene občine ali druge organizacije, ki jih občine in drugi nosilci regionalnega razvoja pooblastijo za izvajanje projektov usklajenega regionalnega razvojnega programa.
Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil, kapitalskih deležev ter poroštev.
Intenzivnost pomoči ne sme presegati 35 oziroma 40% upravičenih stroškov, v skladu z regionalno karto, izraženimi v obliki neto ekvivalente dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.

Doda se nov 7.a člen, ki se glasi:
Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij v kmetijstvo se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

Doda se nov 7.b člen, ki se glasi:
Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij, ki so vključene v enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in ministra, pristojnega za regionalni razvoj, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

Besedilo 9. člena se spremeni, tako da se glasi:
Splošni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:
– investitor mora predložiti zahtevo za sredstva na predpisanem obrazcu,
– investitor mora priložiti poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo kmetijske svetovalne službe Slovenije, če je upravičenec kmetijsko gospodarstvo – fizična oseba in investicijski program v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, če je upravičenec podjetje ali lokalna skupnost,
– spodbude so praviloma lahko namenjene za isti projekt največ enkrat, izplačilo pa je mogoče opraviti v več tranšah, lahko pa se poteguje za isti namen ponovno, če skupna višina že dodeljenih sredstev ne presega zgornjo mejo deleža spodbud v upravičenih stroških,
– investicijski projekti morajo ostati v regiji vsaj pet let po zaključku investicije.
Uprava javnega sklada lahko določi za posamezen namen razpisa tudi dodatne specifične pogoje.

Besedilo 10. člena se spremeni, tako da se glasi:
Finančni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:
– minimalna višina zaprošenih sredstev je 1 mio SIT,
– doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta,
– črpanje sredstev je praviloma dokumentarno,
– stroški začetnih investicij lahko obsegajo: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema),
– prejemnik spodbud mora prispevati najmanj 25% začetne investicije v obliki lastnih sredstev (dokazilo o zagotavljanju lastnega deleža sredstev),
– izjava prejemnika sredstev, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,
– do spodbud niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala podjetja,
– prosilec mora imeti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do javnega sklada.
Za vodenje posojil in jamstev ter drugih oblik spodbud, pripravo pogodb in druge stroške, povezane s posojilom oziroma drugo obliko spodbud se plačuje nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom, ki ga v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava javnega sklada.

Besedilo 14. člena se spremeni, tako da se glasi:
Prosilce, katerih vloge so nepopolne, komisija v roku 14 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi v zahtevanem roku. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni, se kot nepopolne zavržejo.
Vloge, ki prispejo prepozno se zavržejo.
Vloge, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, se kot neutemeljene zavrnejo.
Vloge, ki se uvrstijo v nižji prioritetni razred oziroma pod prag razpisanih sredstev, se kot neutemeljene zavrnejo.
Vloge, pri katerih vlagatelji nimajo poravnanih zapadlih neplačanih obveznosti do javnega sklada, se zavržejo.
Javni sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo, če je hkrati razpisanih več vsebinskih sklopov.
Javni sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev spodbud, v primerih, ko razpis omogoča razpon ali kombinacijo različnih virov.

Besedilo 15. člena se spremeni, tako da se glasi:
Prednost pri izbiri imajo projekti z večjim številom točk po vrednotenju.
Shema vrednotenja projektov vsebuje naslednje skupine kriterijev:
– regionalni vidik lokacije investiranja (stopnja ogroženosti območja, stopnja brezposelnosti, obmejno ali drugo varovano območje, vključenost projekta v širše celovite programe).
Na podlagi regionalnega vidika lokacije investiranja lahko upravičenec doseže skupaj največ 45 točk:
– tržni in ekonomski elementi projekta (tržni elementi projekta, konkurenčna sposobnost proizvodov in storitev, ocena finančne uspešnosti projekta, interna stopnja donosnosti projekta).
Na podlagi tržnih in ekonomskih elementov projekta lahko upravičenec doseže skupaj največ 30 točk:
– izvedljivost investicije (kreditna sposobnost investitorja, boniteta investitorja, ekološka ustreznost investicije, ocena organizacijske sposobnosti investitorja).
Na podlagi izvedljivosti investicije lahko upravičenec doseže skupaj največ 25 točk.
Uteži za posamezne skupine kazalcev oblikuje uprava javnega sklada hkrati z razpisom in jih objavi na spletni strani. Seštevek točk za posamezni projekt znaša največ 100 točk.
Uprava javnega sklada lahko pri posameznem razpisu oblikuje regijske kvote po posameznih regijah na podlagi predpisov s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.

Besedilo 20. člena se spremeni, tako da se glasi:
Javni sklad razpisuje posojila pod naslednjimi osnovnimi pogoji:
– doba vračanja posojila do 20 let, z vključenim moratorijem na odplačevanje posojila,
– moratorij na odplačevanje posojila do 5 let,
– posojilo se vrne v realni vrednosti, obračunani z ustreznim instrumentom revalorizacije,
– obrestna mera v razponu med 1/3 do največ 1/2 trenutne bančne obrestne mere za najboljše komitente, ki je določena s Poslovnim in finančnim načrtom javnega sklada za tekoče leto,
– prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja posojila,
– višina odobrenega posojila mora biti najmanj 1 mio SIT.

Besedilo 21. člena se spremeni, tako da se glasi:
Posojilo se obvezno zavaruje z menicami (razen pri fizičnih osebah na kmetijskih gospodarstvih) in z enim ali več naslednjimi zavarovalnimi instrumenti:
1. vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije,
2. nepreklicne garancije prvovrstnih bank na prvi poziv,
3. prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih,
4. jamstva Republike Slovenije,
5. bančne vloge, za katere obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve,
6. zastava nepremičnin,
7. zavarovanje pri zavarovalnici,
8. poroštvo,
9. zastava vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
10. zastava premičnin.
Posojila do 2 mio SIT investitor praviloma zavaruje pri zavarovalnici. Posojila nad 2 mio SIT investitor praviloma zavaruje z drugimi instrumenti zavarovanja.
V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega pod točko 5 iz prvega odstavka, mora biti razmerje med posojilom in zneskom bančne vloge najmanj 1: 1,2.
V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega pod točko 6., 9. in 10. iz prvega odstavka, mora biti razmerje med posojilom in vrednostjo zavarovanj najmanj 1: 1,5. Dokaz o vrednosti zavarovanj mora na svoje stroške predložiti prosilec. O ustreznosti zavarovanj odloča izključno sklad. Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj dva meseca po zapadlosti zadnjega obroka.
Pred koriščenjem odobrenega posojila je kreditojemalec dolžan nepremičnino ali premičnino, vzeto v zavarovanje, zavarovati proti požaru in drugim nevarnostim za stvarno vrednost, zavarovalno polico pa vinkulirati v korist javnega sklada in tako zavarovanje obnavljati vse do popolnega odplačila posojila.

Besedilo 25. člena se spremeni, tako da se glasi:
Prosilec mora pred podelitvijo jamstva javnega sklada z njim skleniti posebno jamstveno oziroma poroštveno pogodbo. Pogoj za sklenitev pogodbe je predložitev ustreznih instrumentov zavarovanja za morebitne obveznosti javnega sklada iz danega jamstva, na način kot ga opredeljuje 21. člen tega akta.

Besedilo 26. člena se spremeni, tako da se glasi:
Kapitalsko vlaganje je kapitalska udeležba javnega sklada v lastniški strukturi pravnih oseb z zagotovitvijo deleža javnega sklada v osnovnem kapitalu družbe v fazi ustanovitve družbe ali z naknadnim vstopom v lastniško strukturo pravne osebe.
Javni sklad lahko pridobiva kapitalske ali ustanovitvene deleže v:
– gospodarskih družbah,
– zadrugah,
– neprofitnih organizacijah,
– drugih skladih.
Pri postopku pridobivanja, upravljanja in odprodaje kapitalskih deležev se upoštevajo določila pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03) razen 14. in 15. člena omenjenega pravilnika, ki opredeljuje merila za izbor projektov in postopek dodeljevanja pomoči, kjer se upoštevajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

Besedilo 31. člena se spremeni, tako da se glasi:
Uprava javnega sklada odloča tudi o prenovi pogodb v primerih, ko:
– banka upnica vnovči garancijo izdano s strani javnega sklada in je s tem izkazan medsebojni interes,
– posojilojemalec prenese v soglasju z javnim skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi.
Uprava javnega sklada mora za prenovo pogodb pridobiti soglasje Nadzornega sveta javnega sklada, če je znesek iz pogodbe večji od 50 mio SIT.

Besedilo 33. člena se spremeni, tako da se glasi:
Ne glede na določbe 31. člena uprava javnega sklada pripravi predlog za odločanje na Nadzornem svetu javnega sklada o naslednjih zadevah:
– o delnem ali celotnem odpisu glavnice,
– o odpisu rednih obresti,
– o spremembi višine obrestne mere,
– o konverziji kreditnih obveznosti v kapitalske deleže.

Besedilo 34. člena se spremeni, tako da se glasi:
Pri spreminjanju pogojev že dodeljenih spodbud, opredeljenem v okviru 30., 31., 32 in 33. člena tega akta, mora javni sklad zagotoviti da:
1. Skupna višina dodeljene pomoči po spremembi pogojev ne presega najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči za posamezen namen državne pomoči v skladu s 5. in 7. členom tega akta oziroma s predpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki urejujejo dodeljevanje sredstev za ta namen. Javni sklad prav tako zagotavlja pregled nad dodeljenimi državnimi pomočmi na podlagi izjave prosilca o že prejetih sredstvih državnih pomoči.
2. Ne gre za spremembo namena državne pomoči. V primeru, da gre za spremembo namena državne pomoči, in v primerih, ko gre za spreminjanje pogojev dodeljevanja pomoči velikim podjetjem, je pred spremembo pogojev dodeljevanja spodbud potrebna predhodna priglasitev Sektorju za državne pomoči.
Javni sklad letno poroča o dodeljenih državnih pomočeh in o spremembi pogojev že dodeljenih državnih pomoči Sektorju za državne pomoči.

Te spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja javnega sklada začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.