Na podlagi 37., 38. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 47/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Mežica (16/99, 73/00 in 16/03) je Občinski svet občine Mežica na 9. seji dne 18. 9. 2003 sprejel

S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mežica za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 73/01), sprejme zazidalni načrt z naslovom: Zazidalni načrt »Smrečnik /ZN4 1. faza, ZN5/, ki ga je izdelal Studio Perspektiva, Reiter Uroš, univ. dipl. inž. arh., s.p., Lenartova 32, 2392 Mežica, avgusta 2002, št. Projektne dokumentacije 28/2002-PIN-ZN.

Projektna dokumentacija iz prve alinee tega člena vsebuje tekstualni del z obrazložitvijo predvidenega posega (v nadaljevanju besedila: ZN), soglasja s pogoji k ZN ter grafične priloge v naslednjem obsegu:
SPLOŠNI DEL
NASLOVNE STRANI
1. Splošni podatki o investitorju
2. Splošni podatki o projektantu
3. Priglasitveni list
4. Odločba o opravljanju dejavnosti
5. Odločba o imenovanju odgovornega vodje projekta
IZJAVE, SOGLASJA, ELABORATI IN ŠTUDIJE
1. Izjava o upoštevanju predpisov o požarnem varstvu
2. Izjava o upoštevanju okolskih predpisov
3. Soglasje investitorja k izdelavi tehnične dokumentacije
UVOD
1.1 Opredelitev naloge
NASELJE V PROSTORU
2.1. Mesto Mežica
2.2 »Smrečnik« – stanovanjsko naselje
ELEMENTI PROSTORSKEGA RAZVOJA, ZAKONSKA DOLOČILA
3.1. Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Mežica
3.2. PUP
NARAVNE DANOSTI
Lega v prostoru
Klimatske lastnosti
Geologija
Relief
Vegetacija
OPREDELITEV OBMOČJA NOVE ZAZIDAVE »LIPA – ZAHOD«
5.1. Opredelitev območja urejanja
5.2. Inventarizacija parcel in lastništva na obravnavanem območju
5.3. Inventarizacija komunalnih vodov na obravnavanem območju
5.4. Morfološka analiza okoliške grajene strukture
5.5. Vizualno percepcijska analiza prostora
5.6. Analiza prometne mreže
5.7. Izhodišča in usmeritve za novo zazidavo individualnih objektov
URBANISTIČNA ZASNOVA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
6.1. Kompozicijska zasnova
6.2. Parcelacija
6.3. Prometna mreža (ceste, poti, dostopi na parcelo)
GRAFIČNI DEL

1.   Pregledna situacija                          1:5000
2.   Prikaz iz kartografskega dela DDP Mežica     1:5000
3.   Kopija katastrskega načrta                   1:1000
4.   Topografsko katastrski načrt                 1: 500
5.   Opredelitev območja urejanja                 1: 500
6.   Inventarizacija parcel in lastništva         1: 500
7.   Situacija gradbenih parcel                   1: 500
8.   Kotirana situacija                           1: 500
9.   Zbirna karta komunalnih vodov in naprav      1: 500
10.  Prometna situacija                           1: 500
11.  Arhitektonsko ureditvena situacija           1: 500

Odlok o zazidalnem načrtu določa:
– mejo območja urejanja;
– funkcije območja s pogoji za izvedbo in kvaliteto graditve ali drugega posega;
– pogoje za urbanistično, arhitekturno urejanje;
– pogoje za prometno in komunalno urejanje;
– ostale pogoje za izvedbo posegov v prostor.

Meja območja urejanja ZN je prikazana v ustrezni grafičnih prilogah v merilu 1:500.

Parcele, ki so predmet obdelave so:
ZN4 1. faza:
483, 482, 481/1, 474, 480, 479, 478, 502, 501/6, 503/3, 503/4, 335/17, 503/2, 334/1, 334/3, 503/1, 498/3.
ZN5:
495/1, 498/3, 490/5, 498/4, 496, 497, 498/1, 516/1, 512/1, 519/3, 519/1, 517, 518.

Zazidalni načrt povzema funkcije opredeljene v prostorskih ureditvenih pogojih št. 1 za matični okoliš Mežica, določene s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in interese prebivalcev območja.

Območje je namenjeno bivanju s potrebnimi spremljajočimi servisnimi programi znotraj objektov. Znotraj objektov je možno izvajati dodatne mirne dejavnosti (delo doma), ki ne spreminjajo pogojev bivanja bližnjih stanovalcev.

Nova zazidava sledi enostavnemu nadaljevanju komunikacijske mreže iz katere je speljan tudi mrežni sistem parcelacije. Mrežni sistem se prilagaja razgibanosti terena.
Pri zasnovi objektov so možne kombinacije dveh tipov s pod variantami glede na konfiguracijo terena. Vse variante objektov slonijo na dveh principih oziroma konceptih: Objekti se odpirajo proti jugozahodu, fasadno pa se zapirajo proti severovzhodu. Oblika (variante) izhajajo iz orientacije v prostoru.
Nove površine za zazidavo izhajajo iz urejanja prostora z definiranjem maksimalno ugodnega števila parcele. Parcele so oblikovane kot pasovi, ki so postavljeni pravokotno na teren.
Po teh izhodiščih je na novo izpostavljenih maks. 21 stavbnih parcel v zgoraj definiranem rastru, ki sloni na konceptu »mreže«: enostaven sistem parceliranja, ki odgovarja razgibanosti terena.
Sistem parcelacije hkrati omogoča raznolikost parcelne strukture na ta način, da dobimo dva prostorska vzorca oziroma morfološki enoti.

Oblikovanje objektov in členitev prostora
Morfološka enota 1:
– Objekti so postavljeni ob parcelno mejo. S tem je omogočen večji privatni prostor vsake posamezne enote.
– Vsi objekti so od izbranega sistema odvisni v navezavi na lokalno cesto. Ostali del parcele je prepuščen urejanju posameznika, s tem, da je definirana gradacija elementov zunanjega prostora parcele.
– Razvita je oblika in tip gradnje stanovanjskega objekta, ki sloni na naslednjem konceptu: objekt je sestavljen iz dveh enot, iz komunikacijskega jedra z vsemi inštalacijami ter iz odprtega fleksibilnega volumna z vsemi bivalnimi prostori. Ta koncept se izraža tudi v vzpostavljenem načinu gradnje: komunikacijski del je fiksno grajen, bivalni del pa je lahko montažen.
– Oblikovanje volumna je dimenzijsko omejeno, in sicer: glede na rastre parcel, v grafičnih podlogah so prikazani tlorisni gabaritti osnovnih delov objektov in možnih aneksov k objektom. Tlorisne tolerance so dovoljene maks. 2 m.
– Višina objekta je definirana kot (K) + P + (1) odvisno od variante. Objekti se bodo niveletno navezoval na konfiguracijo terena bivalna etaža bo na zgornji niveleti terena. Objekte je možno delno ali v celoti podkletiti (odvisno od konfiguracije terena). Glede na konfiguracijo terena je možno objekte v primerih strmejših predelov izvest z zamikom etaž, kolikor je potrebno je možno zaradi konfiguracije terena izvesti dodatno etažo. Vizualno morajo biti vertikalni gabariti objektov usklajeni glede na celotno naselje.
– Arhitekturni elementi, materiali, detajli in barve (strukture) bodo v kontekstu modernih materialov, kot so beton-opeka, les-steklo.
– Strehe hiš so izvedeni v sistemu enokapne strehe, naklon 10°–15°. Konstrukcija strešin je predvidena v klasični leseni izvedbi. Smeri naklonov strešin so razvidne iz ustreznih grafičnih polog. Strešine bodo poktite s kritino sive barve /eternit/.
Morfološka enota 2:
– Objekti so postavljeni na osrednji del parcele.
– Vsi objekti so od izbranega sistema odvisni v navezavi na lokalno cesto. Ostali del parcele je prepuščen urejanju posameznika, s tem, da je definirana gradacija elementov zunanjega prostora parcele.
– Oblikovanje volumna je dimenzijsko omejeno, in sicer: glede na rastre parcel, v grafičnih podlogah so prikazani tlorisni gabariti osnovnih delov objektov in možnih aneksov k objektom. Tlorisne tolerance so dovoljene maks. 2 m.
– Višina objekta je definirana kot (K) + P + (1) odvisno od variante. Objekti se bodo niveletno navezoval na konfiguracijo terena bivalna etaža bo na spodnji niveleti terena. Objekte je možno delno ali v celoti podkletiti (odvisno od konfiguracije terena), kolikor je potrebno je možno zaradi konfiguracije terena izvesti dodatno etažo. Vizualno morajo biti vertikalni gabariti objektov usklajeni glede na celotno naselje.
– Arhitekturni elementi, materiali, detajli in barve (strukture) bodo v kontekstu modernih materialov, kot so beton-opeka, les-steklo.
– Strehe hiš so izvedeni v sistemu dvokapne strehe, naklon 38°–42°. Konstrukcija strešin je predvidena v klasični leseni izvedbi. Smeri slemen strešin so razvidne iz ustreznih grafičnih polog. Strešine bodo poktite s kritino sive barve /eternit/.

Zelene površine
Z zelenimi površinami se vzpostavi ureditev prostora, ki ni usmerjena zgolj v opredelitev površin za pozidavo z novimi stanovanjskimi objekti. Pri tem je pomembno poudariti, da so zelene površine del bivalnega okolja, ki vpliva na njegovo kvaliteto in ugodnejši ambient:
– na robovih lokacije so predvidene površine, ki se ne koristijo za pozidavo, temveč kot zelene cenzure med posameznimi prostorskimi elementi.
– Pri posameznih parcelah je gradacija zunanjega prostora definirana na ta način: dovozna pot, stanovanjski objekt, dvoriščni prostor, zelenica, zelena površina z okrasnim ali sadnim drevjem, zelenjavni in sadni vrt, vmes pa so posamezni pasovi drevja kot ločnice med enotami.
– Pri začetnem urejanju lokacije (infrastruktura) je potrebno poudariti, da je boljše, če se zasadi večje število drevja tudi izven pasov, ki so definirani kot zelene cezure, in sicer na posameznih parcelah. Na ta način bo vzpostavljeno kvalitetnejše urejanje prostora, ki bo vzpostavilo kvaliteten način bivanja obstoječim ter predvsem novim prebivalcem, z upoštevanjem principa organizirane gradnje s saditvijo drevja kot posameznega kvalitetnega elementa.

Parcelacija
Sistem parcelacije je razvit na mrežnem sistemu, ki se prilagaja infrastrukturi.
– V te namene je razvita minimalna–maksimalna dimenzija površine ene parcele: širina 20–30 metrov (smer S-J) in dolžina 30–50 metrov (V-Z).
– Pri predlaganemu sistemu parcelacije je potrebno upoštevati urejanje dovozne poti iz lokalne ceste, oziroma variante napajanje parcele iz zgornjega in osrednjega nivoja.
– Minimalna dolžina dovoza do objekta iz lokalne ceste je 5 metrov.

Postavitve objektov na parcele
Pri izdelavi ZN smo poskušali razviti takšen sistem raznolikosti postavitve na parcelo, ki bi preprečil monotonost postavljanja in ponavljanja enakomernega vzorca.
– Pri tem je razvita oblika in tip gradnje stanovanjskega objekta z variantami, ki izhajajo iz možnih raznolikih potreb bodočih uporabnikov, pri čemer je možna kombinacija dveh raznolikih vzorcev, ki temeljijo na enakem principu.
– Vsi objekti so od izbranega sistema odvisni v navezavi na lokalno cesto. Ostali del parcele je prepuščen urejanju posameznika, s tem, da je definirana gradacija elementov zunanjega prostora parcele: dostop, dvorišče, zelena površina (z okrasnim drevjem), ter vrt (sadovnjak) na zadnjem oziroma notranjem delu parcele.
– Urbanistične predpostavke, ki so vplivale na definicijo oblike parcele in fleksibilnost postavitve objekta nanjo so bile naslednje: faktor izrabe tal, izrabe zemljišča, proste površine, pogoji o nagnjenosti zemljišča, o osončenosti in minimalni razdalji med dvema objektoma, številom etaž in izrabo zemljišča...
– Pri predlaganemu sistemu parcelacije je potrebno upoštevati urejanje dovozne poti iz lokalne ceste, oziroma variante napajanja parcele iz zgornjega nivoja
– Minimalna dolžina dovoza do objekta iz lokalne ceste je 5 metrov.
– Objekti so postavljeni na parcelno mejo. S tem je omogočen večji privatni prostor vsake posamezne enote.
Kljub izpostavljeni raznolikosti, ki omogoča stopnjo individualnosti vsakega posameznika, pa zazidava zahteva enotno organizirano gradnjo na nivoju urbanizma in arhitekture.
Osončenje
Lokacija parcel je ugodna z vidika pasivnega ogrevanja, zato je večina steklenih površin usmerjenih na zahodno oziroma južno stran, saj je ta najbolj ugodna glede količine sončne svetlobe.
Narava
Objekti so snovani na ta način, da vključujo glavni prostorski element t.j. narava. Iz objekta in njegove okolice so omogočeni pogledi na vse prostorsko zanimive lokacije.
Materiali
Izbrani so tisti materiali, ki najbolj upoštevajo naslednjo dvojnost: narava-tehnologija. V ta namen je za fasado izbrana kombinacija lesa in betona (kamen ali opeka), kar po eni strani omogoča pristen stik z naravo, po drugi strani pa ponazarja poseg bivanja v danem prostoru. Spodnji del hiše je iz betona, kamnit ali opečen, kar daje stik s tlemi in občutek stabilnosti.
Konstrukcija
Objekti bodo grajeni iz naravnih materialov. Jedro objekta bo grajeno iz litega betona, ali opeke, lahko obzidano s kamnom ali pa izvedeno v vidnem betonu. Etaža objekta se lahko izvede v montažni izvedbi v jekleni konstrukciji in lesenimi montažnimi polnili. Zahodna fasada je povečini odprta zaradi optimalne izrabe sončne energije. Zaradi velikih steklenih površin se na teh predelih fasad namestijo žaluzije zaradi toplega popoldanskega poletnega sonca. Objekte je možno izvest v klasični zidani izvedbi ali v montažnem sistemu.
Gradbene linije so razvidne iz ustreznih grafičnih podlag.
Odmiki so razvidni iz kotirane situacije.
Dostop za intervencijska vozila bo zagotovljen preko predvidene ceste.

Obstoječe lokalne poti predstavljajo izhodiščno ogrodje, na katerem se izgradi in uredi prometna mreža na obravnavanem območju.
Nova lokalna cesta kot nadaljevanje obstoječe mora predvsem uskladiti potrebe po boljši pretočnosti območja, znotraj obstoječe strukture in le-to nadgraditi z novimi elementi in smermi, ki povežejo celoto v dobro homogeno pretočno območje (avto, pešec, kolesar...).
Nova infrastrukturna mreža je vzpostavljena na osnovi nadgradnje obstoječe – nadaljevanje ceste. Vsa infrastruktura se dogradi.
Vse nove stavbne parcele so tako orientirane, da se napajajo iz predvidene lokalne ceste.
Dimenzije lokalnih cest za dvosmerni promet so naslednje: celotno cestišče lokalne ceste je 5 m – 2 x 2,5 m cestišče, 2 x 0,50 m dodatni koridor.
Dostopi na posamezno privatno parcelo so vzpostavljeni iz lokalne ceste.
Parkirišča za stanovanjske objekte se uredijo individualno na privatnih parcelah ob dostopih iz lokalne dovozne ceste.

Obstoječe pešpoti se ohranjajo, dodatno se izvede peš komunikacija na osrednjem predelu predvidene zazidave, ki povezuje spodnjo linijo zazidave z zgornjo.

Kanalizacijsko omrežje
V območju predvidene zazidave je potrebno izvesti kanalizacijo v ločenem sistemu.
Na fekalno kanalizacijo se morajo priključiti vsi predvideni objekti. Strešne in površinske vode bodo vodene v meteorno kanalizacijo.

Vodovodno omrežje
Predvidena zazidava se poveže s obstoječim vodovodnim omrežjem iz obstoječe zazidave.

Ogrevanje
Predvidi se ogrevanje objektov z uporabo kuriva z manj kot 1% vsebnosti gorljivega žvepla ali zemeljskim plinom.

Nizkonapetostno (NN) omrežje
Predvidena zazidava se poveže s obstoječim nizkonapetostnim omrežjem iz obstoječe zazidave.
Napajanje je predvideti v celoti z zemeljskimi kabli.

Telefonsko in CATV omrežje
Območje je napajano iz obstoječega telefonskega omrežja, na katerega bodo priključeni novi objekti.
Območje je opremljeno z CATV mrežo, ki omogoča priključevanje novih objektov.
Nameščanje satelitskih anten ni dovoljeno.

Odpadki
Komunalni odpadki se bodo odvažali na deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske nameščene ob objektih. Posod za odpadke morajo biti dostopni z vozilom za odvoz odpadkov.

Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnih objektov in naprav so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku trase in njih dimenzioniranju, ki pa morajo biti skladne z ureditvijo celotnega območja in upravljalcem posameznih vodov in naprav.

Obravnavano območje se sme koristiti le za namene opredeljene v ZN.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vsa mnenja in pogoje soglasjedajalcev, ki so sestavni del ZN.

S sprejetjem tega odloka nehajo veljati na območju ZN določila PUP št. 1 za matični okoliš Mežica.

ZN je občanom, organizacijam in podjetjem stalno na vpogled na Občini Mežica in Upravni enoti na Ravnah na Koroškem.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.