Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o krmi (ZKrmi-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2004.

V Zakonu o krmi (Uradni list RS, št. 13/02) se v 2. členu 3., 7., 11., 13., 14. in 15. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»3. Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in, ki:
– ugodno vplivajo na lastnosti krme;
– ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
– ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
– izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
– ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
– ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
– imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
7. Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
11. Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
13. Uvoz je namen sprostitve ali sprostitev krme, dodatkov, premiksov ali posebnih proizvodov v prost promet v skladu z 79. členom Uredbe 2913/92 EGS (UL L, 12. 10. 1992) z vsemi spremembami.
14. Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.«.
Dodajo se nove 16., 17., 18. in 19. točka, ki se glasijo:
»16. Obrat je vsaka enota, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmo, dodatke ali premikse.
17. Posrednik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki poseduje krmo, dodatke ali premikse na vmesni stopnji med proizvodnjo in uporabo, razen proizvajalca ali osebe, ki proizvaja krmne mešanice samo za lastne potrebe.
18. Nezaželena snov je katerakoli snov ali izdelek, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na izdelku, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
19. Teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je teritorij, kot je določen s predpisi EU na področju veterinarstva.«.

V 3. členu se za prvim odstavkom doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Prepovedano je dajati v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »predpiše« doda besedilo »način označevanja iz drugega odstavka in«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Doda se nov 3.a člen, ki se glasi:

»Krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO), in krma, proizvedena iz GSO, je lahko v prometu, če ima dovoljenje pristojnega organa EU.
Pristojni organ iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje za krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krmo, proizvedeno iz GSO, na podlagi popolne vloge, ki jo fizična ali pravna oseba vloži v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami. Vloga se pošlje na ministrstvo, pristojno za krmo, ki potrdi prejem vloge in jo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu EU.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

Obrat, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmne mešanice z dodatki ali premiksi, dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01).
Posrednik, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu.
Obrat iz prvega odstavka tega člena in posrednik iz prejšnjega odstavka, se lahko vpišeta v register obratov, če izpolnjujeta pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo veterinarstvo in pogoje glede prostorov, kadrov in opreme, ki jih predpiše minister.
Ne glede na peti odstavek 31. člena Zakona o veterinarstvu se v register obratov, ki se vodi v območnem uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), vpiše obrat iz prvega odstavka tega člena, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice in posrednik iz drugega odstavka tega člena, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke ali premikse ter obrat ali posrednik, ki je registriran po predpisih, ki urejajo zdravila in kemikalije, le na podlagi zahtevka, kateremu priloži obrat ali posrednik izjavo, da izpolnjuje predpisane pogoje.
Obrat mora voditi predpisane evidence o proizvodnji, skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda.
Posrednik mora voditi predpisane evidence o skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda.
Obrat in posrednik morata evidence iz petega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, hraniti najmanj tri leta.
Minister predpiše manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice iz četrtega odstavka tega člena in način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega in šestega odstavka tega člena.
Če obrat ali posrednik ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, VURS razveljavi odločbo o registraciji obrata.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ne sme se predelovati, dajati v promet ali uporabljati krme z dodatki, dodatka ali premiksa iz dodatkov, če dodatek nima dovoljenja pristojnega organa Evropske unije in če ni vpisan na seznamu, ki je sestavni del Evropske uredbe, ki ureja krmne dodatke za uporabo v prehrani živali.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

Dovoljenje za dodatek ali dovoljenje za novo uporabo dodatka izda pristojni organ Evropske unije v skladu z Uredbo ES št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami.«.

12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člen se črtajo.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Uvoz krme, dodatkov in premiksov je dovoljen samo iz registriranih obratov držav, ki niso članice EU oziroma z EU nimajo sklenjenega sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: tretje države), ki so na seznamu obratov, ki je objavljen v Uradnem listu EU, in so pod nadzorom pristojnih organov tretjih držav.
Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljen uvoz krme iz neregistriranih obratov, če registracija ni predpisana v državi članici EU ali na teritoriju EU.
Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila živalskega ali rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz.
Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila rastlinskega izvora, dokler ne dobijo od fitosanitarnega inšpektorja odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz.
Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali fitosanitarni inšpektor na meji lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave. Do rezultatov analiz vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo uvoz krme, dodatkov in premiksov, šele po izdaji odločbe pristojnega inšpektorja na meji, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz.
Obrat iz tretje države lahko uvaža krmo, dodatke ali premikse na teritorij EU ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu:EGP), če ima na teritoriju EU ali EGP registriranega posrednika s sedežem na teritoriju EU ali EGP.
Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi, ki se uvažajo, opravljajo pristojni inšpektorji na meji v skladu s predpisi, ki urejajo carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost krme.
Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki so po predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin, določeni za veterinarski in fitosanitarni nadzor.«.

Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno in zdravstveno ustreznost posamičnega krmila rastlinskega izvora, opravljajo v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, fitosanitarni inšpektorji.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost posamičnega krmila živalskega in rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor na meji.
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektorji) izkazujejo s službeno izkaznico, ki jim jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali predstojnik VURS.
Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehniški stroki.«.

V 1. točki 28. člena se za besedo »skladiščenju« doda vejica, besedilo »ali v prometu« pa se nadomesti z besedilom »v prometu ali v uporabi«.
Doda se nova 2.a točka, ki se glasi:
»2.a prepovedati promet krme, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;«.

V 30. členu se v naslovu in v napovednem stavku besedilo »inšpektor za kontrolo krme« v vseh sklonih nadomesti z besedama »fitosanitarni inšpektor« v ustreznem sklonu.

Doda se nov 33.a člen, ki se glasi:

Inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, in VURS pripravita program nadzora, ki določa ciljne kontrolne preglede na podlagi ocene tveganja in zajema vse faze v proizvodnji ter vse vrste obratov, v katerih potekajo proizvodnja, skladiščenje, promet in uporaba proizvodov za prehrano živali, in dejavnost posrednikov. Število inšpekcijskih pregledov ter število odvzemov vzorcev krme, dodatkov in premiksov je odvisno od ugotovljenega stanja v preteklosti in splošnega stanja v državi oziroma od priporočil Evropske komisije.
VURS pripravi skupno poročilo o izvedbi programa nadzora in poroča Evropski komisiji.«.

Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za spremljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov, premiksov sprejme minister letni program monitoringa (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
Letni program monitoringa lahko vključuje uvedbo preskusnih metod na področju krme, dodatkov, premiksov, ki so potrebni za izvajanje monitoringa. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje monitoringa.«.

Doda se nov 34.a člen, ki se glasi:

Minister za izvajanje tega zakona in predpisov EU sprejema podzakonske predpise, ki urejajo krmo, dodatke in premikse.«.

Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in četrti odstavek 3. člena);
– če daje v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe (drugi odstavek 3. člena);
– če daje v promet krmo v nasprotju s 3.a členom tega zakona;
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
– če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju s 5. členom tega zakona;
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
– če proizvaja, daje v promet ali uporablja krmo z dodatki, premikse iz dodatkov ali dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
– če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena).
Z globo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če daje krmo v promet v razsutem stanju v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena tega zakona;
– če opravlja prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju z prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če ne vodi in hrani predpisane evidence (peti in šesti odstavek 8. člena).
Z globo od 25.000 tolarjev do 170.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.«.

Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
– če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena).
Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.«.

Globe, določene v 36., 37. in 38. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.
Določbe četrtega odstavka 36. člena zakona, drugega odstavka 37. člena zakona in četrtega odstavka 38. člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.