Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004

Kazalo

2167. Pravilnik o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom, stran 5826.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00, 54/00 in 37/04) izdaja minister za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom
1. člen
(Vsebina)
S tem pravilnikom se določajo postopki in roki pregledov in preskusov tlačne opreme, sklopov in enostavnih tlačnih posod (v nadaljnjem besedilu: oprema pod tlakom) v obratovanju.
2. člen
(Obseg veljavnosti)
Oprema pod tlakom je v skladu s tem pravilnikom oprema pod tlakom, za katero veljata:
– pravilnik o tlačni opremi (Uradni list RS, št. 15/02, 47/02, 54/03 in 114/03) in
– odredba o enostavnih tlačnih posodah (Uradni list RS, št. 11/02).
3. člen
(Uporabnik)
Uporabnik opreme pod tlakom (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je fizična ali pravna oseba s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik opreme pod tlakom.
4. člen
(Razvrstitev tlačne opreme glede na stopnjo nevarnosti)
Oprema pod tlakom se glede na stopnjo nevarnosti razvršča v:
– opremo z nizko stopnjo nevarnosti in
– opremo z visoko stopnjo nevarnosti.
Razvrstitev opreme opravi uporabnik ali organ za periodične preglede glede na vrsto opreme pod tlakom, vrsto fluida in njene obratovalne lastnosti v skladu s Prilogo I, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(Dolžnosti uporabnika opreme pod tlakom z nizko stopnjo nevarnosti)
Uporabnik opreme pod tlakom z nizko stopnjo nevarnosti je odgovoren za njeno varno obratovanje tekom celotne dobe uporabe. Opravljati mora preglede in preizkuse, ki jih določi proizvajalec opreme pod tlakom in jih ustrezno dokumentirati. Dokumentacija o pregledih in preizkusih mora biti vedno na vpogled pristojnemu organu za nadzor.
Uporabnik ni dolžan obvestiti ministrstva o obratovanju opreme pod tlakom z nizko stopnjo nevarnosti.
6. člen
(Dolžnosti uporabnika opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti)
Uporabnik opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je dolžan:
– zagotoviti, da organ za periodične preglede opravi uvodni periodični pregled opreme pod tlakom in mu v ta namen predložiti dokumentacijo o skladnosti opreme z bistvenimi varnostnimi zahtevami in ostalo dokumentacijo proizvajalca opreme pod tlakom;
– zagotoviti periodično preverjanje opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti tako, da z organom za periodične preglede sklene pogodbo o opravljanju periodičnih pregledov te opreme;
– obvestiti v osmih dneh ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) o pričetku in prenehanju obratovanja opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti;
– obvestiti v osmih dneh ministrstvo o vsaki spremembi podatkov, ki jih vsebuje evidenčni list list iz tretjega odstavka tega člena;
– v primeru spremembe uporabnika predati novemu uporabniku evidenco opreme pod tlakom in pripadajočo dokumentacijo.
Roki za periodične preglede začnejo teči z dnem pričetka obratovanja opreme pod tlakom.
Obvestilo ministrstvu iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena pošlje uporabnik na izpolnjenem evidenčnem listu, katerega obrazec je določen s Prilogo IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(Organ za periodične preglede)
Organ za periodične preglede je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki pridobi pooblastilo ministrstva za opravljanje periodičnih pregledov opreme pod tlakom.
Pogoj za pridobitev pooblastila iz prejšnjega odstavka je akreditacija za področje opreme pod tlakom na osnovi standarda SIST EN 45004. Ministrstvo lahko za določen čas izda pooblastilo tudi gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki nima te akreditacije, izpolnjuje pa minimalne pogoje, določene v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
Organ za periodične preglede je dolžan svoje naloge opravljati v skladu s tem pravilnikom in odločbo, s katero mu je bilo podeljeno pooblastilo. V nasprotnem primeru mu ministrstvo lahko pooblastilo odvzame.
8. člen
(Naloge organa za periodične preglede)
Organ za periodične preglede preverja ali so izpolnjeni obratovalni pogoji določeni v dokumentaciji proizvajalca oziroma v kolikšni meri vplivajo odstopanja od obratovalnih pogojev na izpolnjevanje bistvenih varnostnih zahtev.
Po vsakem opravljenem periodičnem pregledu izda organ za periodične preglede uporabniku potrdilo, katerega sestavni del je poročilo o pregledu. V primeru pozitivnih rezultatov periodičnega pregleda organ za periodične preglede na opremo pod tlakom na vidno mesto namesti nalepko o pregledu. Na nalepki morajo biti navedeni logotip organa za periodične preglede, evidenčna številka opreme pod tlakom in datum naslednjega predvidenega periodičnega pregleda.
V primeru zamenjave organa za periodične preglede mora prejšnji organ za periodične preglede predati evidenco opreme pod tlakom in pripadajočo dokumentacijo novemu organu za periodične preglede.
9. člen
(Uvodni pregled opreme pod tlakom)
Uvodni pregled opreme pod tlakom opravi organ za periodične preglede v okviru postopka dajanja opreme pod tlakom v obratovanje.
Organ za periodične preglede mora v okviru uvodnega pregleda preveriti:
– dokumentacijo o skladnosti opreme z bistvenimi varnostnimi zahtevami in ostalo dokumentacijo proizvajalca opreme pod tlakom;
– upoštevanje navodil proizvajalca za vgradnjo, zagon, uporabo in vzdrževanje opreme pod tlakom;
– skladnost postavitve opreme z dokumentacijo proizvajalca;
– skladnost varovalne opreme z navodili proizvajalca.
Kolikor organ za periodične preglede pri preverjanju iz prejšnjega odstavka ugotovi pomanjkljivosti, mora o tem obvestiti uporabnika, ki je dolžan pomanjkljivosti odpraviti.
10. člen
(Evidenca opreme pod tlakom)
Evidenco opreme pod tlakom je dolžan voditi organ za periodične preglede v sodelovanju z uporabnikom.
Evidenca opreme pod tlakom se mora voditi ločeno za vsako enoto opreme pod tlakom, ki ima svojo evidenčno številko.
Evidenca opreme pod tlakom vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo opreme pod tlakom, ki so navedeni na evidenčnem listu (Priloga IV) in zapisnike ter podatke o vseh aktivnostih in ukrepih, ki se v obdobju uporabe opreme pod tlakom izvršijo, in sicer o:
– rekonstrukcijah,
– več kot enoletnem prenehanju obratovanja,
– prestavitvi opreme pod tlakom na novo lokacijo,
– opravljenih periodičnih pregledih in rokih naslednjih aktivnosti,
– spremembi kataloga ukrepov,
– programu periodičnih pregledov in njegovih spremembah,
– izrednih pregledih opreme pod tlakom,
– pregledih pred ponovnim obratovanjem,
– poškodbah, popravilih, ki bi lahko vplivale na varnost in integriteto opreme pod tlakom.
Organ za periodične preglede in uporabnik morata, za določeno enoto opreme pod tlakom, hraniti vsak svoj izvod evidence opreme pod tlakom ter ostale pripadajoče dokumente z identično vsebino in jo, na zahtevo pristojnega organa za nadzor, dati na vpogled. Dokumentacijo o opremi pod tlakom je potrebno hraniti do izločitve opreme pod tlakom iz uporabe.
11. člen
(Katalog ukrepov)
Katalog ukrepov je zbir ukrepov, ki so potrebni, da bi se v največji možni meri izognili nevarnostim, ki so bile predhodno predvidene v navodilu za uporabo za določeno opremo pod tlakom. Izvajanje teh ukrepov omogoča identifikacijo okvar ali odpovedi preden pride do večjih škodljivih vplivov na integriteto opreme pod tlakom.
Katalog ukrepov izdela organ za periodične preglede v sodelovanju z uporabnikom. Osnova za izdelavo kataloga ukrepov so navodila za uporabo, ki jih izdela proizvajalec.
V primeru spremembe ali dopolnitve navodil za uporabo ali v primeru odstopanja od načrtovanih lastnosti opreme pod tlakom v obratovanju mora organ za periodične preglede, v sodelovanju z uporabnikom in po potrebi tudi s proizvajalcem, ustrezno spremeniti oziroma dopolniti katalog ukrepov.
12. člen
(Določitev programa periodičnih pregledov opreme pod tlakom)
Na podlagi obratovalnih zahtev in tehničnih značilnosti opreme pod tlakom organ za periodične preglede uvrsti opremo pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti v enega od naslednjih programov periodičnih pregledov:
– predpisan program periodičnih pregledov ali
– poseben program periodičnih pregledov.
Kolikor organ za periodične preglede med obratovanjem opreme pod tlakom ugotovi, da predpisan program periodičnih pregledov ne ustreza več dejanskemu stanju, mora o tem obvestiti uporabnika, le-ta pa proizvajalca opreme pod tlakom, ki po potrebi spremeni oziroma dopolni navodila za uporabo in za opremo pod tlakom pripravi poseben program periodičnih pregledov.
13. člen
(Predpisan program periodičnih pregledov)
V skupino opreme pod tlakom, za katero se periodični pregledi opravljajo v skladu s predpisanim programom, sodi vsa oprema pod tlakom za katero ni sestavljen poseben program periodičnih pregledov.
Obseg in roki periodičnih pregledov za skupine opreme pod tlakom s predpisanim programom so določeni v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
14. člen
(Poseben program pregledov)
Po posebnem programu periodičnih pregledov se pregleduje opremo pod tlakom, ki se je zaradi posebnih pogojev obratovanja in tehničnih značilnosti ne more pregledovati po predpisanem programu periodičnih pregledov.
Poseben program pregledov pripravi proizvajalec. V njem določi obseg in roke periodičnih pregledov.
Če so roki periodičnih pregledov daljši od rokov, ki jih določa predpisan program pregledov, mora proizvajalec to posebej utemeljiti.
15. člen
(Seznam opreme pod tlakom)
Ministrstvo vodi seznam opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: seznam opreme pod tlakom).
Po prejetju obvestila o začetku obratovanja določene enote opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti ministrstvo dodeli enoti opreme pod tlakom evidenčno številko, ki se uporablja kot identifikacijska številka, in jo vpiše v seznam opreme pod tlakom. Evidenčno številko ministrstvo sporoči uporabniku.
V primeru utemeljenega suma, da oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti ogroža zdravje in varnost ljudi, živali ali premoženja, je uporabnik dolžan ministrstvu na njegovo zahtevo posredovati vse zahtevane podatke in informacije o opremi pod tlakom.
16. člen
(Vrste periodičnih pregledov in preskusov)
Periodični pregledi in preskusi služijo za varnostno-tehnično oceno opreme pod tlakom in obsegajo naslednje vrste pregledov in preskusov:
– zunanji pregled,
– notranji pregled,
– tlačni (trdnostni) preskus.
Pred izvedbo periodičnega pregleda ali preskusa mora uporabnik obvestiti organ za periodične preglede o vseh pomanjkljivostih ali morebitnih poškodbah opreme pod tlakom, do katerih je prišlo med predhodnim in predvidenim periodičnim pregledom.
V času izvajanja pregledov in preskusov na opremi pod tlakom je potrebno upoštevati vse varnostne zahteve, ki jih predpisal proizvajalec oziroma jih določajo predpisi za to področje.
17. člen
(Zunanji pregled)
Z zunanjim pregledom se ugotavlja stanje opreme pod tlakom praviloma v obratovanju, pregleduje se varnostna in druga oprema ter stanje prostora oziroma mesta postavitve opreme pod tlakom.
Zunanji pregled je praviloma vizualen pregled. Če rezultat vizualnega pregleda ne zadošča za varnostno-tehnično oceno opreme pod tlakom je potrebno opraviti še druge preglede in preskuse.
Uporabnik in organ za periodične preglede se lahko dogovorita, da se zunanji pregled izvede po delih, če tak pristop zahtevajo obratovalni pogoji in proti temu ni varnostno-tehničnih pomislekov.
Sestavni del zunanjega pregleda je lahko tudi preskus tesnosti. Preskus tesnosti se opravi na opremi pod tlakom, kadar se preverja njena sposobnost zadrževanja fluida. Preskus tesnosti se izvede po enakem postopku kot pri preskusu tesnosti nove opreme pod tlakom. Uporabi se lahko tudi standardiziran ali drug enakovreden preskus tesnosti.
Zunanji pregled cevovodov služi za varnostno-tehnično oceno zunanjega stanja cevovoda ob upoštevanju posledic obratovanja in pogojev postavitve in obsega preveritev:
– namenske uporabe,
– obstoječega stanja v primerjavi s stanjem v trenutku prvega obratovalnega preskusa,
– vzdrževanja cevovoda,
– stanja varnostne opreme in drugih varovalnih delov opreme.
Zunanji pregled se praviloma opravlja na obratujočem cevovodu.
Delni zunanji pregledi cevovodov zadoščajo, če je mogoče iz njihovih rezultatov po analogiji sklepati na celotno varnostno stanje cevovoda. Zajeti morajo reprezentativne dele cevovodov.
Izolirane cevovode, ki so na podlagi njihovega obratovanja in dosedanjih obratovalnih izkušenj znani kot neodporni za zunanjo korozijo, je treba na reprezentativnih mestih naključno preveriti glede zunanje korozije. Kadar se izolacija odstrani zaradi razlogov, ki niso predvideni v tem pravilniku, mora uporabnik to sporočiti organu za periodične preglede, da se lahko opravijo zunanje preiskave na izolacije prostih delih cevovoda.
Za zunanji pregled cevovodov, ki so izračunani s časovno odvisnimi trdnostnimi vrednostmi, je treba opraviti dodatne preglede z uporabo ustreznih tehničnih pravil ali smernic.
18. člen
(Notranji pregled)
Notranji pregled ni potreben, če so bili na tlačni opremi izvršeni ustrezni ukrepi, ob katerih se utemeljeno pričakuje, da preprečujejo poškodbe na notranjih stenah.
Pri notranjem pregledu je potrebno preveriti stanje tlačno obremenjenih sten. Notranji pregled se praviloma opravi kot vizualni pregled, ki se po potrebi dopolni z uporabo primerne opreme. Notranji pregled se lahko nadomesti z uporabo drugih ustreznih metod.
Na komponentah opreme pod tlakom, ki jih ni mogoče pregledati od znotraj, kot so npr. cevi, fazonski kosi armature, se opravi pregled zunanjih sten, po potrebi dopolnjen z meritvami debeline sten, tlačnimi in tesnostnimi preskusi ter drugimi metodami brez porušitve.
Če pride do utemeljenega suma poškodbe, ki je ni mogoče odkriti s standardnimi metodami pregleda, je treba izvesti dodatne preglede.
Če stanja določenih delov posode oziroma sten zaradi nedostopnosti ali nepreglednosti ni mogoče zadostno oceniti, je potrebno odstraniti dele, ki ovirajo pregled.
Pri notranjih pregledih opreme pod tlakom iz umetnih mas in kompozitnih umetnih mas je treba upoštevati zlasti material ter vrsto in konstrukcijo opreme pod tlakom.
Delni notranji pregledi zadoščajo, če je mogoče iz njihovih rezultatov po analogiji sklepati na varnostno stanje celotne opreme pod tlakom. Zajeti morajo reprezentativne dele opreme pod tlakom.
Notranji pregled sklopa opreme pod tlakom se lahko ob dogovoru med uporabnikom in organom za periodične preglede izvede tudi po delih (v različnih časovnih razdobjih), če to zahtevajo obratovalni pogoji in za to ni varnostno-tehničnih zadržkov.
19. člen
(Tlačni preskus)
Tlačni preskus, kot je opredeljen v pravilniku o tlačni opremi, se izvede na enak način kot pri preskusu nove opreme pod tlakom. Lahko se uporabi enakovredna, ustrezno validirana preskusna metoda.
Tlačni preizkus je potrebno opraviti tudi v primeru, če rezultati zunanjega ali notranjega pregleda opreme pod tlakom ne omogočajo zadostne varnostno-tehnične ocene.
20. člen
(Izredni pregled)
Izredni pregled opreme pod tlakom se opravlja izven rokov za periodične preglede na način in po postopkih, kot to velja za periodični pregled. Izredni pregled je potrebno opraviti:
– če obstaja utemeljen sum, da je oprema pod tlakom tako poškodovana, da njena uporaba, brez ustreznih popravil, ni več varna,
– če so na površini opreme pod tlakom opažena raztezanja, razpoke, zareze ali druge deformacije,
– če rezultati periodičnega pregleda niso ustrezni.
Izredni pregled obsega zunanji in notranji pregled opreme pod tlakom in po potrebi tudi tlačni preskus oziroma druge potrebne preskuse.
Izredni pregled mora opraviti organ za periodične preglede oziroma proizvajalec opreme pod tlakom, če je bil obseg sprememb takšen, da je potrebna navzočnost priglašenega organa.
21. člen
(Pregled pred ponovnim obratovanjem)
Pregled pred ponovnim obratovanjem je treba opraviti, če oprema pod tlakom ni obratovala več kot eno leto ali v primeru prestavitve opreme pod tlakom na novo lokacijo. Če so razmere prestavitve enake kot na prejšnji lokaciji, se to upošteva pri obsegu pregledov.
Pregled pred ponovnim obratovanjem služi za varnostno-tehnično oceno opreme pod tlakom, ki je že obratovala. Pregled pred ponovnim obratovanjem obsega:
– zunanji pregled opreme pod tlakom; poleg običajnega pregleda je potrebno ugotoviti ali oprema pod tlakom ustreza varnostnim zahtevam ob zagonu nove opreme pod tlakom. Potrebno je upoštevati možnosti poškodb, ki bi lahko nastale med prenehanjem obratovanja ali ob spremembi mesta postavitve,
– pregled in kontrola funkcionalnosti varovalne opreme,
– notranji pregled,
– po potrebi tlačni preskus in druge preskuse.
Pregled pred ponovnim obratovanjem mora opraviti organ za periodične preglede oziroma proizvajalec opreme pod tlakom, če je bil obseg sprememb takšen, da je potrebna navzočnost priglašenega organa.
22. člen
(Prehodne določbe)
Seznam opreme pod tlakom, ki je na dan uveljavitve tega pravilnika v obratovanju se vzpostavi na podlagi obratovalnih dovoljenj za opremo pod tlakom, izdanih pred uveljavitvijo tega pravilnika, v obliki knjig pregledov tlačnih posod oziroma v drugih oblikah.
Uporabnik na podlagi dodeljene evidenčne številke opreme pod tlakom prevzame njeno tehnično dokumentacijo iz arhiva tlačnih posod in arhiva parnih kotlov na ministrstvu.
Izdana obratovalna dovoljenja opreme pod tlakom v knjigah pregledov tlačnih posod ali v drugih oblikah veljajo do izteka njihove veljavnosti.
Obratovalno dovoljenje se lahko podaljša, na podlagi vloge uporabnika pri organu, ki ga je izdal, najkasneje do dneva uveljavitve tega pravilnika.
Katalog ukrepov in program pregledov je potrebno opredeliti do konca veljavnosti obratovalnega dovoljenja na osnovi dokumentacije, po kateri je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Pri tem ostane program pregledov nespremenjen. Če želi uporabnik uskladiti program periodičnih pregledov s tem pravilnikom mora, v sodelovanju s proizvajalcem in organom za periodične preglede, opredeliti nov program pregledov.
Opremo pod tlakom, ki je bila izdelana pred uveljavitvijo pravilnika o tlačni opremi in za katero ni bilo izdano obratovalno dovoljenje, se lahko da v obratovanje, če priglašeni organ ugotovi, da oprema izpolnjuje bistvene varnostne zahteve iz pravilnika o tlačni opremi. Pred začetkom obratovanja takšne opreme mora organ za periodične preglede pripraviti katalog ukrepov in opredeliti program pregledov.
Pri cevovodih, ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo tega pravilnika, se opravi prvi periodični pregled v skladu s tem pravilnikom najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega pravilnika.
23. člen
(Prenehanje veljavnosti in uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pregledu in preskušanju tlačnih posod (Uradni list RS, št. 84/97).
Pravilnik iz prejšnjega odstavka se uporablja do imenovanja organov za periodične preglede v skladu s 7. členom tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
– pravilnik o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode za utekočinjene pline iz zraka (Uradni list SFRJ, št. 9/86),
– pravilnik o tehničnih normativih za pregled in preizkušanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjeni ogljikov dioksid (Uradni list SFRJ, št. 76/90),
– določbe 29. do 36. člena in 57. do 60. člena tehničnih predpisov za izdelavo in uporabo parnih in vročevodnih kotlov, parnih posod, pregrevalcev pare in ogrevalcev vode (Uradni list SFRJ, št. 7/57, 22/57, 3/58, 56/72 in 61/72),
– določbe 49. do 72. člena pravilnika o tehničnih normativih za cevovode za plinasti kisik (Uradni list SFRJ, št. 52/90),
– določbe 49. do 54. člena in 78. do 81. člena pravilnika o varstvu pri delu in o tehničnih ukrepih za acetilenske razvijalnike in acetilenske postaje (Uradni list SFRJ, št. 6/67).
24. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-32/2004-1
Ljubljana, dne 20. aprila 2004.
EVA 2004-2111-0068
dr. Matej Lahovnik l. r.
Minister
za gospodarstvo

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti