Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 18. člena statuta Občine Miren – Kostanjevica (Uradni list RS, št. 58/99), je Občinski svet občine Miren – Kostanjevica na 2. korespondenčni seji. 16. 4. 2004 sprejel

(Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87)

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87), ki velja tudi za območje Občine Miren–Kostanjevica. Odlok nima grafičnih prilog.
Spremembe in dopolnitve obsegajo dopolnitve in spremembe teksta 4. člena odloka.

Besedilo 4. člena odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87) se spremeni in dopolni tako, da v celoti glasi:
»Gradnja stavb in drugih objektov za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in rekreacijo prebivalstva je načeloma možna pod določenimi pogoji le na stavbnih zemljiščih, izjemoma pa na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj primerna (drugo območje kmetijskih zemljišč, kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem, zemljišča z degradiranimi gozdovi, oziroma gozdna zemljišča, ki niso del strnjenih gozdov) ter prav tako izjemoma na najboljših kmetijskih zemljiščih (prvo območje kmetijskih zemljišč).
Na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj primerna je gradnja objektov možna takrat, ko gre za objekte:
– ki so skupnega ali javnega pomena (objekti za družbene dejavnosti, komunalni objekti in naprave, komunalna infrastruktura, gospodarska javna infrastruktura),
– ki služijo kmetijstvu, gozdarstvu, lovstvu, turizmu, rekreaciji in potrebam obrambe,
– ki služijo tistim dejavnostim, ki so do svojega neposrednega okolja lahko nevarne in škodljive in jih zato ni mogoče locirati ali razvijati na stavbnih zemljiščih v okviru strnjenega dela naselja.
Gradnja stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic in stavb za oskrbovalne namene je na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj primerna, možna le v primerih:
– ko so ta zemljišča v neposredni bližini obstoječe pozidave (na razdalji do 50 m) in se nameravana gradnja oblikovno in tehnično priključuje na obstoječe strukture,
– ko nameravana posamična gradnja ne bo ogrozila ali zaprla možnosti dolgoročnega prostorskega razvoja določenega naselja,
– ko nameravana gradnja ne bo ogrozila ali izničila skladnosti in prijetnosti obstoječe podobe krajine ali naselja, v katerega se bo vključila,
– ko nameravana gradnja ne bo povzročala škodljivih vplivov v svojem okolju.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov možna takrat:
– ko gre za objekte komunalne infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture oziroma komunalne naprave, za katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje,
– ko za gradnjo v prvi alinei navedenih objektov ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo,
– ko gre za v prvi alinei navedene objekte, ki bistveno ne vplivajo na kulturno dediščino in rabo sosednjih zemljišč ali objektov,
– ko gre za v prvi alinei navedene objekte, ki bistveno ne ovirajo kmetijske rabe, pri čemer se manjše naprave kot npr. črpališča odpadne in meteorne vode, črpališča in hidroforne naprave za pitno vodo, revizijski in vodovodni jaški, stojna mesta za nadzemne vode ter brezžične povezave in podobne naprave štejejo kot del objektov, navedenih v prvi alinei,
– ko gre za v prvi alinei navedene objekte, ki ne bodo ogrozili ali zaprli možnosti dolgoročnega prostorskega razvoja določenega naselja.
Investitor, ki namerava graditi na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj primerna ali na najboljših kmetijskih zemljiščih, si mora poleg soglasja po prvem odstavku 3. člena tega odloka pridobiti tudi strokovno mnenje občinske službe o primernosti nameravane gradnje, mnenje pristojnega Zavoda za varstvo narave in mnenje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.