Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu (ZRud-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. aprila 2004.

V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) se v 2. členu v drugem stavku 3. točke besedilo »gradbeno infrastrukturo,« črta.

V 4. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. vrtanje vrtin globine nad 30 m, če se dela ne izvajajo v območju raziskovalnega ali pridobivalnega prostora,«.

Osmi in deveti odstavek 14. člena se črtata, dosedanji deseti odstavek postane osmi odstavek.

Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost s sedežem na območju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali državljan države članice EU z vlogo, naslovljeno na vlado, izrazi zainteresiranost za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine, opredeljene v državnem programu iz 5. člena tega zakona, mora vlada v roku 120 dni od dneva, ko je vlogo prejela, začeti postopek za izdajo koncesijskega akta iz 15. člena tega zakona, razen če:
– predlagano raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine ni v skladu z državnim programom iz 5. člena tega zakona,
– je rudarsko pravico že podelila v skladu z določbami tega zakona,
– zakon omejuje podelitev rudarske pravice, ali
– zakon ali akt vlade določa drugačen način opravljanja dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine.«.

Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Rudarska pravica se lahko prenese le s soglasjem vlade na pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost sedež na območju EU ali da je državljan države članice EU,
– da proti njej ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim in
– da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je koncesijski akt na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica nosilcu rudarske pravice opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Rudarska pravica se ne sme prodati ali dati v najem. V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj po zakonu, ki ureja stečaj, se lahko rudarska pravica prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice – dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice, ob upoštevanju določb iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, predvideva pridobitev mineralne surovine iz 11. ali 12. točke 3. člena tega zakona, se ta surovina uporabi v okviru gradnje, pod pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju, način uporabe takšne mineralne surovine pa mora biti določen v njegovem izreku.
Če se mineralna surovina, pridobljena v okviru gradbenih del iz prejšnjega odstavka ne porabi v okviru gradnje, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila za rudarsko pravico.«.

Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:

Če lastnik zemljišča ugotovi, da se na njegovem zemljišču izvajajo rudarska dela z namenom raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin, za katera ni dal izvajalcu nobenih soglasij za uvedbo postopka za pridobitev rudarske pravice, kot to zahteva 33. člen tega zakona, je dolžan o tem nemudoma obvestiti rudarsko inšpekcijo.
Če lastnik zemljišča ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, se v primeru uvedbe inšpekcijskega postopka šteje, da je lastnik zemljišča izvajalec rudarskih del pri raziskovanju ali izkoriščanju mineralnih surovin, ki dela izvaja brez rudarske pravice.«.

Drugi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenjajo za:
– izdelavo državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami,
– vzpostavitev in vzdrževanje baz podatkov s področja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
– odpravo posledic raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v primerih, ko povzročitelj ni znan oziroma, ko stroškov sanacije ni možno naložiti nosilcu rudarske pravice,
– izdelavo študij in tehnične dokumentacije o temeljnih ter strateških raziskavah za doseganje napredka v znanosti in tehniki na področju gospodarjenja z mineralnimi surovinami.«.

Prvi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Rudarska dela lahko izvaja pravna ali fizična oseba, če je znotraj EU registrirana za ustrezno dejavnost (v nadaljevanju: izvajalec), ki izpolnjuje s tem in drugimi zakoni predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti.«.

V petem odstavku 42. člena se besedilo »in pred nadaljevanjem gradbenih in drugih del, ki so v zvezi s podzemnim objektom,« črta.

V tretjem odstavku 49. člena se 7. točka črta.

Drugi in tretji odstavek 51. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Skrajšani postopek po prejšnjem odstavku je postopek, s katerim se združita najmanj dva postopka iz prejšnjega odstavka in sicer tako, da se postopki za izdajo dovoljenj iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona združijo s postopkom za izdajo dovoljenja za izvajanje del po 50. členu tega zakona.
Enotno dovoljenje izda ministrstvo pristojno za rudarstvo, razen v primerih iz drugega odstavka 48. člena.«.

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:

K vlogi za izdajo dovoljenja iz drugega in tretjega odstavka 49. člena, 50. in 51. člena tega zakona mora vlagatelj priložiti tudi druga soglasja, če jih zakon, ki ureja graditev objektov, določa za gradnjo objektov.«.

V 56. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Izjemoma je lahko na predlog izvajalca rudarskih del pri delih z enostavnim delovnim procesom tehnični vodja, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, tudi oseba z višjo strokovno izobrazbo, petimi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del. Odločbo o izpolnjevanju pogojev za to osebo izda ministrstvo pristojno za rudarstvo, na podlagi mnenja rudarskega inšpektorja, ki poda oceno o enostavnosti delovnega procesa.«.

Tretji odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za odpravo posledic podzemnega izkoriščanja mineralnih surovin mora nosilec rudarske pravice zagotoviti rezervacijo sredstev. Obseg teh sredstev je odvisen od montangeoloških pogojev pridobivalnega prostora, obsega in tehnologije izkoriščanja ter trajanja rudarske pravice.«.
Četrti in peti odstavek se črtata.
Dosedanji šesti odstavek postane četrti odstavek.

V 66. členu se za piko doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Enaki pogoji veljajo tudi za revizijo rudarskih projektov.«

V četrtem odstavku 86. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. ali je za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin podeljena rudarska pravica in ali se le-ta izvaja ter, ali so za rudarska dela izdana dovoljenja iz 48. člena tega zakona in ali se dela izvajajo v skladu z odobreno projektno dokumentacijo,«.

V prvem odstavku 88. člena se 9. točka spremni tako, da se glasi:
»9. trajno ali začasno prepovedati izvajanje rudarskih del,«.
Doda se nova 10. točka, ki se glasi:
»10. predlagati pristojnemu organu izbris posameznika iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, če ne izvaja z odločbo odrejenih ukrepov in s tem očitno krši določbe tega zakona.«.

Za 90. členom se doda nov 90.a člen, ki se glasi:

Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v zvezi z izpolnitvijo inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje sanacijskih del, odpravo posledic rudarjenja ali izvedbo potrebnih ukrepov zavarovanja, do celotnega poplačila zakonito hipoteko na nepremičninah zavezanca znotraj pridobivalnega prostora, ki so predmet sanacije, odprave posledic rudarjenja ali izvedbe potrebnih ukrepov zavarovanja.
Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošljejo pristojnemu sodišču, ki zakonito hipoteko v zemljiško knjigo vpiše po uradni dolžnosti.«.

Naslov 91. člena se spremeni tako, da se glasi: »(trajna in začasna prepoved)«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Inšpektor lahko z odločbo tudi trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni oziroma fizični osebi, ki raziskuje ali izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora, ali raziskuje ali izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice ali če je koncesijsko razmerje po določbah tega zakona prenehalo.«.

Za 93. členom se dodajo novi 93.a, 93.b, 93.c, 93.č in 93.d člen, ki se glasijo:

Če je pravni ali fizični osebi z odločbo inšpektorja odrejena trajna prepoved izvajanja rudarskih del iz tretjega odstavka 91. člena tega zakona, kršitelj pa z odločbo odrejene prepovedi ne spoštuje, uvede inšpektor po uradni dolžnosti postopek izvršbe s prisilitvijo.
V primeru uvedbe postopka izvršbe s prisilitvijo iz prejšnjega odstavka, znaša denarna kazen:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 1,000.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 500.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba od 250.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
Vsaka poznejša izrečena denarna kazen za prisilitev se poveča za 100.000 tolarjev.
Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svojih obveznosti, se izrekajo vse, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže sedemkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena.
Če zavezanec kljub izrečenim denarnim kaznim iz prejšnjega odstavka ne opravi nedenarnih obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ga k temu fizično prisili inšpektor ob pomoči policije.
Policija ima pri izvajanju določbe iz prejšnjega odstavka vsa pooblastila iz zakona, ki ureja policijo.

Postopek izvršbe po drugih osebah uvede s sklepom inšpektor po uradni dolžnosti zoper nosilca rudarske pravice oziroma izvajalca ostalih rudarskih del, ki po končanem izvajanju rudarskih del ne izvede z inšpekcijsko odločbo odrejene dokončne sanacije okolja ali odprave posledic rudarjenja ali odrejenih potrebnih ukrepov zavarovanja, na stroške zavezanca.
Za opravljanje materialnih dejanj izvršbe inšpekcijskih ukrepov iz prejšnjega odstavka, odrejenih v dokončnih inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi tega zakona, se izberejo izvajalci v skladu z zakonom o javnih naročilih.

V primerih iz prejšnjega člena je prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so predmet sanacije, odprave posledic rudarjenja ali zavarovanja oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, razen če je to potrebno zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
Prepoved iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina sklepa, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona.

Sklep, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona, pristojni inšpektor po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega člena.
Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega inšpektorja o izvršeni odločbi ter v drugih primerih določenih z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo.

Izvršba s prisilitvijo in izvršba po drugih osebah se opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.
Vse izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izrečenih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili denarnih kazni in stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje pristojni državni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.«.

Besedilo 96. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se sme izjemoma izdati, čeprav je bilo soglasje nosilca rudarske pravice zavrnjeno zaradi obstoja nevarnosti za poškodbe, vendar le tedaj, če rudarski inšpektor z odločbo ugotovi, da ne obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, in če se investitor odpove pravici do odškodnine za škodo, ki utegne nastati kot posledica rudarskih del in se ta izjava z overjenim podpisom zaznamuje v zemljiški knjigi kot pravno dejstvo.
Inšpektor upošteva pri izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka pri gradnji na pridobivalnem prostoru, na katerem poteka podzemno izkoriščanje mineralnih surovin:
– napoved posedkov površine na predvideni lokaciji gradnje,
– konsolidacijo terena, če se gradi na že odkopanem območju,
– gradnjo v območju varnostnih stebrov in vplivnih kotov.
Inšpektor upošteva pri izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena za gradnjo na pridobivalnem prostoru, na katerem poteka podzemno ali površinsko izkoriščanje mineralnih surovin bližino drugih obstoječih objektov, ki so potrebni za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin.«.

Naslov XI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE IN MATIČNA SEKCIJA INŽENIRJEV RUDARSKE IN GEOTEHNOLOŠKE STROKE TER IMENIK POOBLAŠČENIH OSEB V RUDARSTVU«.

Za 99. členom se dodajo novi 99.a, 99.b in 99.c člen, ki se glasijo:

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vodi imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, ki vsebuje podatke, potrebne za pridobivanje pravic, obveznosti in odgovornosti posameznikov, katere izhajajo iz tega zakona, in sicer:
– osebno ime,
– datum in kraj rojstva,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– številko telefona, telefaksa, naslov elektronske pošte,
– strokovni ali znanstveni naziv,
– podatke o opravljenem strokovnem izpitu po tem zakonu,
– identifikacijsko številko,
– podatke o zaposlitvi.
V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisani posameznik mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, v 15 dneh po nastanku spremembe.
Pravico do vpogleda v vse podatke imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu imajo od ministra pooblaščene osebe in rudarski inšpektor.
Javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu sestavljajo naslednji podatki:
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– številka telefona, telefaksa, naslov elektronske pošte,
– podatki o zaposlitvi.

V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu se na svojo zahtevo vpiše posameznik, ki izpolnjuje pogoje za tehnično vodenje rudarskih del ali pogoje za opravljanje del samostojnega projektanta in revidenta po tem zakonu in je zaposlen v gospodarski družbi, ki ima v sodni register vpisano vsaj eno dejavnost s področja izvajanja rudarskih del iz 4. člena tega zakona, ali projektiranja in tehničnega svetovanja, ali ima status samostojnega podjetnika posameznika, ki ima pri davčni upravi priglašeno eno od naštetih dejavnosti.
O vpisu odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo.
Posameznik dobi ob vpisu v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu identifikacijsko številko, ki se lahko uporablja skupaj z žigom gospodarske družbe, v kateri je posameznik zaposlen, ali žigom samostojnega podjetnika posameznika.
Identifikacijska številka se določi na podlagi zaporedne številke prispetja vloge za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.
Identifikacijska številka iz prejšnjega odstavka se uporablja le za namene iz tega zakona.
Dela tehničnega vodje rudarskih del iz 56. člena tega zakona, samostojnega projektanta rudarskih projektov iz 67. člena tega zakona ali revidenta iz 71. člena tega zakona, lahko opravlja le pooblaščena oseba, vpisana v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

Posameznik se izbriše iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, če:
– pisno zahteva izbris,
– mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,
– umre,
– tako predlaga rudarski inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora,
– iz katerega koli razloga ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 99.b člena tega zakona.
O izbrisu odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo.
Če so podani razlogi iz druge alinee prvega odstavka tega člena, mora posameznik, vpisan v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu iz razlogov iz pete alinee prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vpiše v imenik, če izpolnjuje pogoje za vpis. Posameznik, ki je bil izbrisan iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razloga iz druge ali četrte alinee prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v imenik, ko preteče veljavnost izrečenega ukrepa.«.

Besedilo 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če raziskuje ali če izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora (prvi in drugi odstavek 12. člena),
2. če raziskuje ali če izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice (13. člen).
Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba kot lastnik zemljišča, ki ne ravna po določbi 37.a člena tega zakona.«.

Besedilo 101. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če v določenem roku ne izdela ali sploh ne izdela zaključnega elaborata o raziskovanju mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru (29. člen),
2. če izvaja rudarska dela izvajalec del, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajanje dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje rudarskih del (39. člen),
3. če izvaja rudarska dela na podlagi in v okviru odobrenega rudarskega projekta za izvajanje del tako, da je zaradi tega neposredno ogroženo življenje in zdravje delavcev, povzročena materialna škoda ali ogroženo okolje (prvi odstavek 40. člena),
4. če ne ustanovi reševalne službe (43. člen),
5. če pri izvajanju del ne zagotovi tehničnega vodenja del oziroma tehničnega nadzorstva (45. člen),
6. če izvaja rudarska dela po revidiranem rudarskem projektu, ki ni odobren z dovoljenjem za izvajanje del ali z enotnim dovoljenjem (50. in 51. člen),
7. če v določenem roku ne prijavi ali sploh ne prijavi pričetka rudarskih del (54. člen),
8. če se objekti in naprave uporabljajo brez dovoljenja za uporabo ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem (55. člen),
9. če ne zagotovi omenjenega nadzorstva po osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje (56. člen),
10. če ob začasni ustavitvi del ne ravna po določilih tretjega in petega odstavka 58. člena,
11. če po končanem izvajanju rudarskih del ne izvede dokončne sanacije okolja ali ne odpravi posledic rudarjenja ali ne izvede potrebnih ukrepov zavarovanja (prvi odstavek 60. člena),
12. če pri izvajanju del nima predpisane tehnične dokumentacije (63. člen),
13. če pri izdelavi tehnične dokumentacije ne upošteva v celoti ali sploh ne upošteva določb 64. člena ali jih očitno nepravilno uporabi.
Z globo od 100.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 200.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. vsake začasne ustavitve in ponovnega pričetka rudarskih del ne prijavi inšpektorju v določenih rokih, ali je sploh ne prijavi (58. člen),
2. v 15 dneh ne prijavi ali sploh ne prijavi inšpektorju in ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ali upravni enoti, ki je izdala dovoljenje za izkoriščanje po 48. členu tega zakona, popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del (59. člen),
3. izvajalec ne ravna po izvršljivi odločbi inšpektorja oziroma če ne izvrši odrejenih ukrepov v določenem roku oziroma jih sploh ne izvrši (90. in 91. člen),
4. v osmih dneh po poteku izvršitvenega roka ne dostavi ali sploh ne dostavi inšpektorju pisnega poročila o izvršiti odrejenih ukrepov (93. člen).
Z globo od 80.000 do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

Za 104. členom se doda nova 104.a in 104.b člen, ki se glasita:

Z globo od 80.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če ne dovoli inšpektorju vstopa v poslovne ali obratne prostore ali če mu ne da na razpolago vseh zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve (93. člen).

Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika:
1. če pri vodenju in nadziranju ne poskrbi, da se rudarska dela izvajajo v skladu z določili tehničnih predpisov, predpisov o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu, določili zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela (45. člen),
2. če pri vodenju ali nadziranju ne zagotovi, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v predpisanem stanju ter se uporabljajo v skladu s predpisi (45. člen).«.

Globe, določene v 100., 101. in 102. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.
Določbe četrtega odstavka 100. člena, četrtega odstavka 101. člena, četrtega odstavka 102. člena, 104.a in 104.b člena zakona, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Uredbo o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/2000) je potrebno uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi, do takrat pa se uporablja kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona.

Do dokončanja programa sanacije vrtin in opuščenih rudarskih objektov, ki so bili zgrajeni za potrebe raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov do konca leta 1990 se za ekološko in tehnološko sanacijo Nafte Lendava v proračunu Republike Slovenije na posebni proračunski postavki zagotovijo sredstva pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.

Določbi 103. in 104. člena zakona prenehata veljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbi 29. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/03 – odl. US) se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta soglasje ali odločba iz 96. člena zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.