Na podlagi prvega odstavka 26. člena, prvega odstavka 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se zavarujejo ogrožene prosto živeče rastlinske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske vrste), predpiše pravila ravnanja, poseben varstven režim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov teh vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.
(2) Z varstvenim režimom in varstvom habitatov se zagotavlja tudi varstvo mednarodno varovanih vrst.
(3) Ta uredba prenaša določbe členov 1, 6, 11, 13, 14, 16 in 22 ter Priloge II, IV in V direktive Sveta 92/43/EGS (UL L št. 206 z dne 21. 5. 1992, str. 7)

(1) Ogrožene in mednarodno varovane rastlinske vrste, zavarovane s to uredbo, so določene v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Rastlinske vrste iz prejšnjega odstavka v interesu Evropske unije so tiste, za katere na evropskem ozemlju držav članic Evropske unije velja, da so:
– prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive,
– ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih rastlinskih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej,
– redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih rastlinskih vrst. Te rastlinske vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali
– endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat in stanje ohranjenosti rastlinske vrste.
(3) V prilogi te uredbe so v poglavju A določene zavarovane rastlinske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovenije, v poglavju B pa tiste zavarovane rastlinske vrste v interesu Evropske unije, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije.
(4) V poglavju A priloge te uredbe so rastlinske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije, označene z oznako »H*«.

Določbe te uredbe se uporabljajo za prosto živeče rastline, vse dele rastlin (nadzemne dele, zlasti cvetove, plodove s semeni, stebla, liste; podzemne dele, zlasti korenike, čebulice, gomolje; v nadaljnjem besedilu: rastlina) njihove razvojne oblike in izdelke iz njih.

(1) Prepovedano je zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin vrst iz poglavja A priloge te uredbe in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za nadzemne dele, razen semen oziroma plodov, rastlin vrst iz poglavja A priloge te uredbe, ki so v opombah označene z oznako »O°«.

(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko izvajajo ravnanja iz drugega odstavka tega člena, če ne ogrozijo obstoja rastlinskih vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti in za ta ravnanja ni alternativnih tehničnih možnosti s podobnimi učinki, ki bi preprečile prepovedano posledico.
(2) Ravnanja, pri katerih se lahko uniči, odvzame iz narave ali poškoduje rastline vrst iz poglavja A priloge te uredbe, so:
– dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso,
– dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,
– gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali
– dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(3) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko odvzame iz narave ali zbira nadzemne dele, razen semen oziroma plodov, rastlin vrst iz poglavja A priloge te uredbe, ki so v opombah označene z oznako »O« za osebne namene. Dovoljena količina odvzema za osebne namene v enem dnevu je šopek (število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem).

(1) Ne glede na prepovedi iz 4. člena te uredbe ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) dovoli uničenje, odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin vrst iz poglavje A priloge te uredbe, če ni druge ustrezne možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja rastlinske vrste na naravnem območju razširjenosti, zaradi:
– zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst ter ohranjanja habitatnih tipov,
– preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju,
– zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje in javnimi koristmi,
– raziskovanja raziskovalcev ali raziskovalnih organizacij, vključno z njihovimi herbarijskimi zbirkami, in opravljanja dejavnosti botaničnih vrtov,
– izobraževalnih namenov, če učnega cilja ni mogoče doseči na kakršen koli drug način, ali
– obnovitve populacije rastlin, doseljevanja in ponovnega naseljevanja rastlin ter v zvezi z njim potrebnega razmnoževanja, vključno z gojenjem rastlin za te namene ali pridobitve začetne kulture za gojenje rastlin.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– navedbo fizične ali pravne osebe, ki bo izvršila ravnanje iz 4. člena te uredbe ter rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– navedbo ravnanja iz 4. člena te uredbe,
– rastlinsko vrsto oziroma podvrsto in število rastlin,
– namen, za katerega se dovoljenje izdaja,
– časovno obdobje ravnanja iz druge alinee tega odstavka,
– geografsko območje, na katerem bo izvedeno ravnanje iz druge alinee tega odstavka, in
– sredstva oziroma načine za izvršitev ravnanja druge alinee tega odstavka.

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno, da v primerih ravnanj iz 6. člena te uredbe ni druge možnosti, kot izvedba ravnanj iz 4. člena te uredbe, ter ravnanja ne poslabšajo ugodnega stanja rastlinskih vrst.
(2) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena pripravi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: organizacija, pristojna za ohranjanje narave).
(3) Strokovno mnenje mora vsebovati:
– oceno o vplivu ravnanja iz 4. člena te uredbe na ohranitev ugodnega stanja rastlinske vrste,
– časovno obdobje, v katerem je mogoče izvršiti ravnanje iz 4. člena te uredbe,
– geografsko območje, na katerem je primerno izvršiti ravnanje iz 4. člena te uredbe,
– sredstva oziroma načine izvršitve ravnanja iz 4. člena te uredbe,
– potrebne nujne ukrepe v zvezi z izvedbo nadzora nad ravnanjem iz 4. člena te uredbe in
– možne pogoje, skladno s katerimi se ravnanje iz 4. člena te uredbe lahko izvede, zlasti glede na tveganje za zagotavljanje ugodnega stanja drugih rastlinskih in živalskih vrst.

(1) Dovoljenje iz 6. člena se izda na podlagi vloge.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– ime in priimek fizične osebe ali ime pravne osebe, ki želi pridobiti dovoljenje iz 6. člena te uredbe,
– datum rojstva in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– način ravnanja iz 4. člen te uredbe in razlog iz 6. člena te uredbe z utemeljitvijo,
– predlagano rastlinsko vrsto oziroma podvrsto in število rastlin,
– predlagano časovno obdobje izvedbe ravnanja iz 4. člena te uredbe,
– predlagano geografsko območje izvedbe ravnanja iz 4. člena te uredbe in
– predvidena sredstva oziroma načine izvršitve ravnanja iz 4. člena te uredbe.

(1) Prepovedano je posedovanje rastlin rastlinskih vrst iz priloge te uredbe, odvzetih iz narave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko posedujejo rastline iz prejšnjega odstavka, če so bile:
– odvzete iz narave v skladu s 6. členom te uredbe,
– odvzete iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo dovoljen odvzem rastlin iz narave na območju Evropske unije,
– uvožene na podlagi listin, izdanih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja in načine varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, ali
– zasežene oziroma odvzete v skladu s predpisi, ki urejajo zaseg ali odvzem, če gre za ravnanja v nasprotju z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali drugimi prepisi.

(1) Prepovedano je prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava ter ponujanje za prodajo ali zamenjavo rastlin vrst iz priloge te uredbe odvzetih iz narave.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevaža, prenaša, prodaja, zamenjuje ter ponuja za prodajo ali zamenjavo rastline iz prejšnjega odstavka, če so:
– odvzete iz narave na podlagi dovoljenja iz 6. in 11. člena te uredbe,
– odvzete iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo dovoljen odvzem rastlin iz narave na območju Evropske unije,
– uvožene na podlagi listin, izdanih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja in načine varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, ali
– zasežene oziroma odvzete v skladu s predpisi, ki urejajo zaseg ali odvzem, če gre za ravnanja v nasprotju z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali drugimi prepisi.
(3) Prepovedi iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za nadzemne dele, razen semen oziroma plodov, rastlin vrst iz poglavja A priloge te uredbe, ki so v opombah označene z oznako »O°«.

(1) Ne glede na določbe 4. in 10. člena te uredbe ministrstvo izda dovoljenje, da se rastlinske vrste iz poglavja A priloge te uredbe, ki so v opombah označene z oznako »C«, odvzemajo iz narave in izkoriščajo ter prevažajo, prenašajo, prodajajo, zamenjujejo ter ponujajo za prodajo ali zamenjavo, če njihovo izkoriščanje ne ogroža ugodnega stanja rastlinske vrste.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– navedbo fizične ali pravne osebe, ki bo izvajala odvzem iz narave in izkoriščanje, ter rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– rastlinsko vrsto oziroma podvrsto, ki jo je dovoljeno odvzeti iz narave in izkoriščati,
– namen odvzema iz narave in izkoriščanja,
– dovoljen obseg odvzema iz narave in izkoriščanja,
– časovno obdobje odvzema iz narave in izkoriščanja,
– geografsko območje odvzema iz narave in izkoriščanja,
– način odvzema iz narave in izkoriščanja in
– pogoje v skladu s katerimi je dovoljen odvzem iz narave in izkoriščanje.
(3) Izkoriščanje iz prvega odstavka tega člena je prodaja, predelava ali gojitev rastlin.

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno, da izkoriščanje rastlinskih vrst ne ogroža ugodnega stanja populacije rastlinskih vrst, za katero se dovoljenje izdaja.
(2) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave.
(3) Strokovno mnenje vsebuje:
– oceno o vplivu odvzema iz narave in izkoriščanja na ohranitev ugodnega stanja populacije rastlinske vrste,
– časovno obdobje, v katerem je mogoče izvršiti odvzem iz narave in izkoriščanje,
– geografsko območje, na katerem je primerno izvajati odvzem iz narave in izkoriščanje,
– sredstva oziroma načine izvršitve odvzema iz narave in izkoriščanja,
– morebitne nujne ukrepe v zvezi z izvedbo nadzora izkoriščanja in
– predloge pogojev za izvajanje odvzema iz narave in izkoriščanja.

Za izdajo dovoljenja za izkoriščanje iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 8. člena te uredbe.

(1) Ministrstvo vodi seznam izdanih dovoljenj iz 6. in 11. člena te uredbe.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka obsega:
– pravno podlago za izdajo dovoljenj,
– ime rastlinske vrste, podvrste oziroma rodu,
– dovoljeno število (količino) rastlin, za katere so bila izdana dovoljenja,
– morebitne druge pogoje za izvrševanje ravnanj iz dovoljenj,
– namen izdaje dovoljenj in
– utemeljitev namena izdaje dovoljenj.
(3) Seznam trajno hrani ministrstvo.

(1) Ministrstvo lahko začasno prepove ravnanja iz 4. člena, prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 10. člena te uredbe za rastlinske vrste, ki niso zavarovane s to uredbo, če:
– je neposredno ogrožen obstoj rastlinske vrste glede na njeno naravno območje razširjenosti ali
– se neposredno slabša stanje habitata rastlinske vrste, pri čemer se upošteva redkost habitata in ogroženost rastlinske vrste.
(2) Čas trajanja začasne prepovedi ne sme biti daljši kot eno leto.

Ugodno stanje habitatov rastlinskih vrst iz poglavja A priloge te uredbe, ki so v opombah označene z oznako »H« in oznako »H*«, se zagotavlja zlasti:
– z določitvijo obsega in razporeditve ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, ki je najbolj primerno za varstvo habitatov rastlinskih vrst,
– z določanjem usmeritev, izhodišč in pogojev za habitate rastlinskih vrst v naravovarstvenih smernicah,
– s pogodbenim varstvom, če je z njim mogoče doseči namen te uredbe in
– z izvajanjem drugih ukrepov varstva v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(1) Habitati rastlinskih vrst se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti v teh habitatih, zlasti v dobro ohranjenih delih, načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(2) Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate rastlinskih vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri:
1. ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov rastlinskih vrst in območij, ki jih posamezni habitat rastlinske vrste znotraj te razširjenosti pokriva in
2. ohranja specifične strukture habitata rastlinskih vrst in naravne procese ali ustrezno rabo v skladu z naslednjimi varstvenimi cilji:
– ohranjanje v ugodnem stanju tistih habitatnih tipov, ki so bistveni za ohranjanje rastlinske vrste v ugodnem stanju, v skladu z varstvenimi cilji predpisa, ki ureja habitatne tipe,
– ohranjanje kakovosti habitata rastlinske vrste, zlasti z ohranjanjem struktur, ki jih rastlinska vrsta potrebuje za preživetje in uspešno razmnoževanje,
– ohranjanje naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ali podvrst in biotehnološko spremenjenih organizmov,
– ohranjanje neonesnaženega zraka, vode in tal, v primeru onesnaževanja pa izboljševanja stanja,
– ohranjanje nefragmentiranega habitata rastlinske vrste oziroma povezovanja fragmentiranih delov habitata rastlinske vrste in
– odpravljanje dejavnikov motenj, ki neugodno vplivajo na zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih vrst.
(3) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost rastlinskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih ter njihovo stanje ohranjenosti.
(4) Načini iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov rastlinskih vrst pri načrtovanju na področjih upravljanja in rabe naravnih dobrin.

(1) Za rastlinske vrste iz poglavja A priloge te uredbe, prednostno za tiste, ki so v predpisu o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam uvrščene v kategorijo prizadetih vrst označenih z znakom E, lahko Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo in akcijski načrt zagotavljanja ugodnega stanja rastlinske vrste.
(2) Strategija iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– uvod, ki vključuje ključne podatke o biologiji in razširjenosti rastlinske vrste,
– predpise, ki so pravna podlaga za sprejem strategije,
– analizo ogroženosti rastlinske vrste in njenega habitata,
– analizo obstoječih ohranitvenih ukrepov,
– opredelitev ohranitvenega cilja, zlasti želene velikosti populacije in ohranjenosti habitata rastlinske vrste,
– opredelitev strateških dejavnosti potrebnih za dosego ohranitvenega cilja,
– opredelitev podpornih dejavnosti, zlasti raziskave in z njimi povezane dejavnosti.
(3) Akcijski načrt iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednja poglavja:
– uvod, ki vključuje pregled stanja ohranjenosti rastlinske vrste in dejavnikov ogrožanja,
– opredelitev ciljev ali dejavnosti, za katere se pripravlja akcijski načrt,
– podroben pregled nalog, potrebnih za uresničitev cilja ali dejavnosti,
– časovne mejnike za izvedbo posameznih nalog,
– izvajalce nalog,
– vire financiranja,
– način preverjanja izvajanja načrta in poročanje.

(1) Ministrstvo zagotavlja spremljanje stanja vrst iz poglavja A priloge te uredbe, pri čemer se prednostno spremlja stanje ohranjenosti rastlinskih vrst, ki so v predpisu o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst uvrščene v rdeči seznam v kategorijo prizadetih vrst označenih z znakom E oziroma za katere se spremlja stanje na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb.
(2) Spremljanje stanja rastlinskih vrst iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na:
– obseg naravne razširjenosti rastlinske vrste,
– velikost in gostoto populacij rastlinske vrste,
– potek naravnih procesov ali izvajanje rabe, ki zagotavlja pogoje za obstoj rastlinske vrste, in
– posege in pojave, ki škodljivo vplivajo na stanje ohranjenosti rastlinske vrste, vključno z nenamernim uničevanjem rastlin.
(3) Spremljanje stanja rastlinskih vrst iz prejšnjega odstavka izvaja organizacija, pristojna za ohranjanje narave.

(1) Ministrstvo dovoli ponovno naselitev rastlinske vrste iz 1. poglavja priloge te uredbe, z namenom prispevati k ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja te vrste, na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno:
– da je bila rastlinska vrsta na ozemlju Republike Slovenije iztrebljena, v ekosistemu, v katerem so bile te vrste iztrebljene, pa še obstajajo približno enaki abiotski in biotski dejavniki kot so bili pred iztrebitvijo,
– da se ponovno naseljuje rastline, ki so gensko najbolj sorodne iztrebljeni rastlinski populaciji, in
– da bo ponovna naselitev uspešno prispevala k vzpostavitvi ugodnega stanja te rastlinske vrste.
(2) Pri izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka se zagotovi sodelovanje javnosti z javnim naznanilom na spletni strani ministrstva pred izdajo dovoljenja.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za gozdove in naravovarstveni nadzorniki.
(2) Izvajanje določb te uredbe, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje inšpektorjev.

Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi te uredbe v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi te uredbe že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah Odloka o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS, št. 15/76 in Uradni list RS, št. 56/99 – ZON in 82/02).

Ne glede na določbe prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 10. člena te uredbe lahko pravne ali fizične osebe posedujejo, prevažajo, prenašajo, prodajajo, zamenjujejo ali ponujajo za prodajo ali zamenjavo rastline rastlinskih vrst iz priloge te uredbe, dele ali izdelke iz njih, če so bili pridobljeni pred uveljavitvijo te uredbe, skladno s predpisi s področja ohranjanja narave.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS, št. 15/76 in Uradni list RS, št. 56/99 – ZON in 82/02).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. maja 2004.