Na podlagi 12., 23. in 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) in 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98 in Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. 4. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave PN, št. 30/87 in 36/90) in družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave PN, št. 30/87 in Uradni list RS, št. 7/99, 93/02) v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine dolgoročnega družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica je izdelalo podjetje Investbiro Koper d.d. pod številko 0520-1 v avgustu 2003.

V točki 6. se spremeni: NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA
6.1 Naravne vrednote
Območja naravnih vrednot, ki so zavarovana z odlokom o naravovarstvenem spomeniškem redu v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 6/69) in odredbe o razglasitvi Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 4/64), so prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. Območja varovanih delov narave, ki so spoznani za naravne vrednote, območja ožjih in širših zavarovanih območij, območja pričakovanih naravnih vrednot in območja ekološko pomembnih območij (Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica), ki so predlagana za zavarovanje, so prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica.
Za področje naravnih vrednot sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica in Občina Ilirska Bistrica.
Pregled zavarovanih območij, ki so obvezno republiško izhodišče:
– 184 Mašun: gozdni sestoji, manjše jase v severozahodnem delu snežniških gozdov,
– 293 Snežnik: širše območje Notranjskega Snežnika,
– 379 Novokrajska jama: občasno ponorna jama jugozahodno od vasi Novokračine,
– 2223 Kozja jama: občasno izvirna jama v Podtaborski steni, biospeleološko pomembna jama,
Pregled delov narave predvidenih za zavarovanje, ki so obvezno republiško izhodišče:
– 147 Kraški regijski park,
– 199 Snežniški regijski park,
– 337 Velika Padežnica-mrazišče: konta z mraziščem na Snežniku,
– 1017 Grda jama: globoko korozijsko brezno na Snežniku,
– 1256 Vala-mrazišče: udornica z mraziščem na Snežniku,
– 1297 Trnovo-flišni konglomerat: sedimentna tekstura, fliš, prodniki v flišnem peščenem laporju v cestnem useku,
– 2236 Knežak-tektonsko okno: tektonsko okno pri Knežaku,
– 2300 Podtaborska stena: narivna stena apnenca na fliše severozahodno od Šembij,
– 2877 Ločka Dana: slepa dolina na kontaktnem krasu Matarskega podolja,
– 2878 Ponikve v Potokah: ponorna jama potoka Golobnjak v slepi dolini Hrušiške ponikve v Matarskem podolju,
– 3260 Danca: slepa dolina pri Podgradu na kontaktnem krasu Matarskega podolja,
– 3297 Brdjanska Dana: najvzhodnejša med vrsto slepih dolin kontaktnega krasa v Matarskem podolju,
– 2210 Cifre: globoko brezno na Snežniku,
– 2204 Brezno v Kislem žlebu: globoko korozijsko stopnjasto brezno na Snežniku,
– 2624 Mašun – rudistne trate: nahajališče fosilov pri Mašunu na Snežniku.
6.2 Kulturna dediščina
Območja in objekti kulturne dediščine, ki so zavarovani z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Ilirska Bistrica (UO PRI št. 3/93-39), so prikazani v kartografskem delu dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. Območja in objekti kulturne dediščine, ki so predlagani za razglasitev (Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v Občini Ilirska Bistrica), so prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica.
Za področje kulturne dediščine sta pristojna Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Občina Ilirska Bistrica. Strokovna služba za področje kulturne dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za Občino Ilirska Bistrica so sestavni del planskih dokumentov občine.
Obvezne smernice za prostorsko obravnavo kulturne dediščine:
– zasnova varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra varstva dediščine;
– načela celostnega varstva dediščine je potrebno upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na prehodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora;
– v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem;
– načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovalnih vrednot in materialne substance dediščine;
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti;
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora;
– na območju naravne in kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Obvezne smernice za varstvo nedediščinskih prostorskih prvin:
Geosfera
– Izogibati se posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanje naravnih virov v ožjem vplivnem območju objektov in območij naravne in kulturne dediščine.
Hidrosfera:
– upoštevati je potrebno izjemne, tipične in kompleksne naravno in kulturno pomembne oblike voda.
Antropogeno okolje:
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva;
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča (ki niso evidentirana kot dediščina), raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine;
– za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in čim v večji možni meri izvajati sanacije.
Obvezna izhodišča na področju usmerjanja poselitve:
Usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij in jih urejati z izkoriščanjem stavbnih zemljišč v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč ter sanacijo degradiranega prostora zaradi razpršene gradnje in funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem.

Programske zasnove, ki so sestavni del tega plana so:
– lokacijski načrt vetrna elektrarna Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod.

Izraba vetra v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna, napredek tehnologije pa omogoča hiter razvoj izrabe tega obnovljivega vira. Slovenija se zavzema, da s primernimi ukrepi zagotavlja prednost uporabe obnovljivih oblik energije ter energetskih virov, ki manj onesnažujejo okolje. Prednostna energetska izraba obnovljivih virov je tudi pomembna ekološka, ekonomska in socialna osnova za nadaljnji razvoj in prispevek k čistejšemu okolju. Z izgradnjo vetrnih elektrarn bomo prispevali k uresničevanju obveznosti Kyotskega protokola, po katerih mora Slovenija zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8% glede na izhodiščno leto 1986. Vključitev novih energetskih virov proizvodnje električne energije v energetski sistem pomeni tudi zagotavljanje večje stabilnosti slovenskega energetskega sistema.
Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorsko planiranje, je bila v fazi izdelave strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije izdelana študija z naslovom »Ustreznost prostora za gradnjo in delovanje vetrnih elektrarn na državnem nivoju«. Študija se nanaša le na območje Primorske in je opredelila le bolj ali manj ustrezna območja, na katerih je postavitev in delovanje vetrnih elektrarn močna iz prostorskega in okoljskega vidika.
Pri načrtovanju tovrstnih energetskih objektov in naprav morajo biti upoštevani kriteriji, usmeritve in pogoji, določeni v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije:
– proučena naj bo možnost čim krajše navezave objektov za proizvodnjo električne energije na obstoječe javno omrežje,
– v zavarovana območja in območja, predlagana za zavarovanje se posega le izjemoma, posege pa se izvede tako, da se z uporabo dodatnih tehničnih rešitev izvedba posega v največji možni meri prilagaja naravnim danostim in značilnostim naravnega prostora,
– energetskih objektov in naprav se ne postavlja na območjih naravnih vrednot, ostali posegi na območjih naravnih vrednot se izvajajo tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto; na območju naravne vrednote (fosili, minerali, jame), izvajajo s posebno pozornostjo;
– na ekološko pomembnih območjih se posegi izvajajo izjemoma in to pod pogojem, da se ohranja ugodno stanje habitatnih tipov in ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.
Pomembna značilnost Volovje rebri so dokaj pogosti in relativno močni vetrovi. Za postavitev vsake posamezne vetrne turbine je sicer potrebna majhna površina zemljišča, vendar pa umestitev takega števila vetrnic na enem območju, kot je potrebno za vetrno elektrarno, predstavlja velik vpliv na vidne kakovosti, naravne prvine ter naravne in kulturne vrednote prostora. Poleg površin za vetrnice je treba upoštevati površine za dostopne ceste, razdelilno transformatorsko postajo in navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje z daljnovodom 110 kV.
Varovati kulturne vrednote prostora, kar pomeni varovati kulturne krajine in dediščino s tako razmestitvijo objektov in naprav, da se kulturne vrednote prostora neposredno ne prizadenejo ter upoštevati reliefne značilnosti in vegetacijo.

Veriga vetrnih turbin naj bi potekala od pobočja Milanka na severnem robu, nato po Volovji rebri preko Milanje, zahodno od Mrzlega dola po vrhovih Devin, Župnica, Štanga, Mačkova glava za zaključnim členom verige v smeri sever -jug od Habrine do Jerajevega vrha.
Trasa daljnovoda 110 kV DV, ki bi napajala obstoječe omrežje z vetrno energijo, bi bila speljana od razdelilne transformatorske postaje RTP Reber do obstoječe RTP Ilirska Bistrica.

– Geotehnično poročilo, GZL – Geoinženiring d.o.o., Dimičeva 14, 1001 Ljubljana, št. 7806,
– karakteristika in splošno obratovanje, G52-850 kW, Vetrna turbina, Gamesa Eolica, št. FT000101,
– 110 kV daljnovod RTP Ilirska Bistrica (110/20 kV do RTP Reber (110/20 kV ter izdelava RTP Reber 110/20 kV, ELITA IB d.o.o., št. 318/2003-ELITA,
– dostopne poti do stojišč stebrov 110 kV daljnovoda Topolc-Trnovska bajta,
– stavba 20 kV stikališča in 110 kV stikališče, Ines Bonutti u.d.i.a.,
– strokovne podlage o vplivih na okolje za lokacijski načrt za vetrno elektrarno in povezovalni 110 kV daljnovod na območju Volovje rebri – varstvo voda, elektromagnetno sevanje in hrup, E-NET d.o.o., Kajuhova 17, 1000 Ljubljana,
– strokovne podlage o vplivih na okolje za lokacijski načrt za vetrno elektrarno in povezovalni 110 kV daljnovod na območju Volovje rebri – segment narava, Aquarius d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana,
– strokovne podlage o vplivih na okolje za lokacijski načrt za vetrno elektrarno in povezovalni 110 kV daljnovod na območju Volovje rebri – ptice gnezdilke na območju Volovje rebri, Aquarius d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana,
– emisije olj in maziv vetrne turbine G52-850, Energia Hidroelectrica de Navarra S.A.,
– makroekonomski učinki gradnje vetrne elektrarne Volovja reber, France Križanič, EIPF 2003,
– poročilo o raziskavi: Stališče prebivalcev Slovenije in prebivalcev Občine Ilirska Bistrica o gradnji vetrnih elektrarn v Sloveniji projekta »Vetrna elektrarna Volovja reber«, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo in Center za javno mnenje,
– skenirana karta TTN-5, ki je bila transformirana v Gaus-Kreugerjev koordinatni sistem, (transformacija je bila opravljena s programskim paketom RX Vector).
– Vidiki graditve vetrnih elektrarn v Sloveniji – Strokovno mnenje, Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, Ljubljana Februar 2004,
– Poročilo o vpilivih na okolje za izgradnjo vetrne elektrarne na območju Volovje rebri in povezovalnega 110kV daljnovoda, Študija preletov ptic na območju Volovje rebri in ocene vpliva morebitne izgradnje vetrnic ter povezovalnega 110kV daljnovoda na njihove populacije – vmesno poročilo, referat št. 1639, Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo Ljubljana, Oddelek za elektrarne, Ljubljana 2004,
– Končno poročilo: Primerjava ustreznosti predlaganih lokacij na širšem območju Ilirske Bistrice za gradnjo in delovanje vetrnih elektrarn, Šifra dokumenta: 01/006-02por, ECO Consulting, Energija okolje ekonomija, Ljubljana maj 2001,
– Spremembe habitatnih tipov na območju VE Volovja reber nad Ilirsko Bistrico, Aquarius, april 2004
– Referat št. 1657, EIMV, april 2004:
· Presoja vplivov na okolje za vetrno elektrarno Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod,
· Povzetek ocen vpliva na okolje za segment naravno okolje.

VE Volovja reber sestavljajo sledeči objekti in naprave:
– vetrna elektrarna do 47 vetrnih turbin,
– daljnovod 110 kV DV,
– RTP Reber,
– dovozne ceste,
– začasni gradbiščni platoji.

Vetrna elektrarna Volovja reber bo imela 47 vetrnih turbin G52/850 premera 52 m in moči 850 kW, tako da bo njena inštalirana moč znašala 39,95 MW. Ta oprema je tehnološko najmodernejša in hkrati najbolj prilagodljiva posebnostim dane lokacije. Oprema je sestavljena iz menjalnika, generatorja in ostalih komponent, kar vse se nahaja na vrhu 53.24 metrskega jeklenega stolpa z železo betonskimi temelji. Višina pesta (osrednji del rotorja za pritrditev lopatic) je 55 m.

Rotor vetrne turbine premera 52 m je usmerjen proti vetru, ima tri aerodinamične lopatice s spremenljivim nastavnim kotom, ki jih kontrolira mikroprocesor in sistem za obračanje strojnice. Rotor je preko menjalnika povezan s štiripolnim asinhronim generatorjem moči 850 kW. Vsa oprema se nahaja v strojnici na vrhu stolpa.

Rotor je sestavljen iz treh aerodinamičnih lopatic, ki so narejene iz poliestrske smole ojačane s steklenimi vlakni.
Proizvedena količina električne energije se regulira s spreminjanjem nastavnega kota lopatic. Pri majhnih hitrostih vetra pa se površina zmanjša s pomočjo sistema za obračanje strojnice.
Lopatice so privite na kovinsko podporno ploščo, ki se vrti okrog konusa s pomočjo hidravlične ojnice. Ta sistem omogoča samodejen zagon in manjše obremenitve materiala, tako med obratovanjem kot med zaustavljanjem rotorja. Še ena pozitivna stran tega sistema je, da se proizvedena količina električne energije lahko povečuje tako pri majhnih kot pri velikih hitrostih vetra, za razliko od turbin s fiksnimi lopaticami.

Konus, ki nosi lopatice, je privit na glavno gred sistema, ki leži na dveh ležajih za prestrezanje aksialnih in radialnih sil rotorja. Vrtilni moment, ki ga razvije rotor, se na menjalnik prenaša preko tristopenjskega mehanizma. Izstopna gred menjalnika, na kateri je nameščen zavorni disk poganja generator. Štiripolni asinhroni generator ima mob 850 kW in napetost 690 V frekvence 50 Hz.

Vetrna turbina je opremljena z dvema neodvisnima sistemoma: aerodinamičnim in mehanskim. Oba delujeta na principu hidravlike in skupaj zaustavljata vetrno turbino v vseh pogojih obratovanja.
Sistem za reguliranje nastavnega kota lopatic se uporablja za zaustavitev vetrne turbine: ko se namreč lopatice vrtijo pod kotom 90 glede na svojo navpično os, je površina, ki jo rotor nastavlja vetru nič.
Mehanski zavorni sistem obsega tudi hidravlični zavorni disk, ki je pritrjen na izstopno gred menjalnika in sestavljen iz enega diska in treh čeljustnih zavor.

Daljnovod 110 kV bo potekal od obstoječe razdelilne transformatorske postaje Ilirska Bistrica, ki se nahaja ob zaselku Rečica, v elektroenergetskem koridorju vzporedno z obstoječim DV 110 kV RTP Pivka – RTP Ilirska Bistrica do vasi Topolc. Za vasjo Topolc se bo trasa priključnega daljnovoda odcepila v smeri Milanje. Daljnovod bo prečkal železniško progo Pivka-Ilirska Bistrica, lokalno cesto Ilirska Bistrica-Šembije, daljnovod 20 kV KbV Mesto II.–DV Šembije ter več drugih komunalnih vodov.
Dolžna celotne trase daljnovoda znaša 10,5 km. Visokonapetostni daljnovod bo izveden prostozračno. Potrebna širina koridorja za daljnovod znaša 30 m.
Osnovni podatki daljnovoda DV 110 kV RTP llirska Bistrica – RTP VE Reber.
Naziv daljnovoda: DV 110 kV RTP Ilirska Bistrica – RTP VE Reber.
Napetost: 110.000 V.
Dolžina trase 10.500 m.
Tokovodniki: AIFe.
Zaščitna vrv: z vgrajenimi optičnim kablom.
Izolacija: osnovne verige so sestavljene iz osmih členov steklenih izolatorjev U120 BS.
Tip stebrov: jeklena, predalčna vijačena konstrukcija sestavljena iz enakokrakih vroče valjanih profilov in zaščitena proti koroziji z vročim cinkanjem višine od 21 m do 27 m.
Temelji: armirano betonski.

Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Reber bo obsegala zunanje visokonapetostno stikališče in zgradbo v kateri bo 20 kV stikališče, komandni prostor ter ostali prostori za potrebe osebja, ki bo zadolženo za vzdrževanje in upravljanje z vetrno elektrarno.
Dislocirano transformatorsko polje RTP Reber 110/20 kV bo razdeljeno na dva dela in sicer:
– 110 kV odprto stikališče – zunanja izvedba na polju,
– 20 kV notranje stikališče v zadnjem objektu.
Za celotno dislocirano transformatorsko polje RTP Reber 110/20 kV (110kV stikališče in zidan objekt) ter povezavo z vetrnicami bo potrebno zagotoviti kvaliteto ozemljitve in strelovodno zaščito. 110 kV stikališče, 20 kV stikališče in komandni del bodo v celoti zavarovani pred nekontroliranim vstopom.
Opomba: Vsi tehnični podatki so podani v približnih zmogljivostih in obsegu.

Vse dovozne ceste bodo izvedene z enakimi gradbeno – tehničnimi elementi, ki ustrezajo tehničnim elementom gozdnih cest: utrjene enopasovne dvosmerne ceste, namenjene za promet z dvoosnim kamionom s polprikolico in s skupno maso do 50 t. Računska hitrost bo za obravnavane odseke 25 km/h. Povezovalne ceste vetrnega polja Volovja reber bodo nekategorizirane v smislu zakona o cestah, zato cestna prometna signalizacija ni predvidena. Izjema bodo trase, ki se bodo priključile na javno cestno omrežje.
Širina vozišča v premi in krivinah z radijem nad 30 m bo znašala 3 m. Širina bankine znaša 0,5 m, širina vozne koritnice pa znaša 0.5 m. Razširitve v krivinah s horizontalnim radijem pod 30 m pa bodo znašale 1 m. Svetli profil na trasi bo znašal vsaj 6 m. Minimalni horizontalni radij bo znašal 23 m. Maksimalni podolžni naklon vozišča bo 12% izjemoma na odsekih do 50 m pa 14%. Prečni naklon vozišča bo dvostranski strehasti z naklonom 3% na vsako stran. Prečni naklon morebitnih betonskih cevnih propustov premera 500 mm bo 3-5%.
V cestno telo bo položen električni kabel, ki bo povezoval posamezne vetrne turbine z RTP Reber.
Za prečno odvodnjavanje vozišča se izvede dvostranski naklon 3% in vgradijo jekleni dražniki, za vzdolžno odvodnjavanje vode na nosilnih tleh je predviden jarek, ki bo prvenstveno zagotavljal dreniranje zgornjega ustroja in zmanjševal nabrekanje v času spomladanskih odjug. Za odvodnjavanje na daljših odsekih so predvideni tipski betonski propusti premera 500 mm.

Pri trasiranju trase 110 kV daljnovoda se bo potrebno izogniti določenim naravnim oviram, zlasti zelo strmim severnim pobočjem nad dolino reke Reke, ki so za gradnjo manj primerna. Upoštevati je potrebno tudi vse omejitve, ki so opredeljene v občinskih prostorskih planih. Tu so mišljena območja arheoloških in naravnih spomenikov, območja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter druga zavarovana območja.
Območje vetrne elektrarne Volovja reber in povezovalnega daljnovoda leži znotraj predloga območja pričakovanih naravnih vrednot (flišni rob in karbonatne kamnine); na območju LN ni zavarovanih območij, območje sega v območje predloga regijskega parka Snežnik, na območju LN ni delov narave predlaganih za naravne vrednote, območje LN sega v predloge treh ekološko pomembnih območij (Snežnik in Javorniki-Pivka, Dolina Reke in Reka (Velika voda) in Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Kočevsko). Vsa navedena območja še niso zavarovana, obstajajo kot predlogi v smernicah Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije oziroma predlog regijskega parka Snežnik je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter so brez aktov o zavarovanju. V občinskih prostorskih planskih aktih je to območje opredeljeno kot krajinski park Snežnik.
Območje vetrne elektrarne in daljnovoda sega v vplivno vodovarstveno cono – cona III vodnih virov Bistrica, Podstenjšek in Knežak ter lokalnih vodnih virov od Jasna do Kuteževega.

Osnutek lokacijskega načrta mora znotraj obodne meje v skladu z namensko rabo lokacijskega načrta podrobneje opredeliti območja stavbnih zemljišč, ki bodo potrebna za obratovanje vetrne elektrarne.
Trajna sprememba namenske rabe površin: vetrna polja, daljnovod in dostopne ceste.
Začasna sprememba namenske rabe površin: začasne gradbiščne površine oziroma platoji za montažo, ki bodo po končani gradnji vzpostavljeni v prvotno stanje namenske rabe.

Vetrna elektrarna Volovja reber se bo priključevala na obstoječe elektroenergetsko omrežje v RTP Ilirska Bistrica s povezovalnim 110 kV daljnovodom. Razdalja povezovalnega daljnovoda iz RTP Reber do RTP Ilirska Bistrica je približno 10,5 km. Pri predvidenem posegu bo potrebno dograditi novo 110 kV polje v obstoječi RTP Ilirska Bistrica in upoštevati predvideno rekonstrukcijo DV 110 kV RTP Pivka – RTP Ilirska Bistrica zaradi prehoda na dvosistemski daljnovod in s tem nove širine elektroenergetskega koridorja.

Zunanji transporti se bodo vršili preko javnih prometnic, ki jih bo potrebno predhodno razširiti in rekonstruirati.

RTP Reber, ker so predvidena občasna delovna mesta, bo priključena na bližnje obstoječe komunalne vode (nizkonapetostni elektrovod in telefonsko omrežje). Sanitarno pitna voda bo zagotovljena iz rezervoarja oziroma kapnice, odpadne vode se bodo zbirale v nepropustni greznici na izpraznjevanje.
Pri vetrnih turbinah niso predvidena delovna mesta in niso predvideni komunalni priključki.

S postavitvijo vetrnih turbin je predvideno delno čiščenje visoke vegetacije na območju. Potreben bo tudi določen obseg zemeljskih del zaradi vkopa temeljev nosilnih stebrov vetrnih turbin, izvedbe povezovalnih dostopnih cest in vkopa visokonapetostnega kabla med vetrnimi turbinami. Dovozne in servisne ceste bodo imele elemente gozdnih cest, zato bodo izvedene tako, da bodo vkopi in nasipi čim manjši in s tem manjši poseg v prostor. Z gradnjo daljnovoda bo izvršen posek dreves v širini 30 m. Z rednim vzdrževanjem drevja in z ustrezno barvno obdelavo stebrov bo daljnovod delno zakrit.

Širše območje Volovje rebri predstavlja skrajni jugozahodni del obsežnega visoko kratkega območja, ki je geografsko omejeno s postojnsko kotlino in cerkniško dolino na severu, dolino Pivke na zahodu in dolino reke Reke na jugu. Proti vzhodu se območje visokega krasa nadaljuje proti Kočevju in hrvaški državni meji. Za območja Brkinov in Krasa, ki leži na nadmorski višini med 500 in 700 m se visoko kraško območje od jugozahoda proti severovzhodu hitro dvigne na nadmorsko višino 900 do 1.100 m in se proti območju Snežnika še naprej dviga skoraj do 1.700 m nadmorske višine. Zato območje Volovje rebri s sosednjimi vrhovi Devin, Župnica, Štanga, Mačkova glava predstavlja relativno oster prehod med gričevnatim svetom Krasa in Brkinov ter hribovitim delom snežniškega visokega krasa.
Pomembna značilnost Volovje rebri so dokaj pogosti in relativno močni vetrovi. Veter ima velik vpliv na vegetacijo tega prostora. Predvsem na izpostavljenih mestih je rast drevja nizka, krošnje dreves pa so zaradi močnih vetrov nemalokrat asimetrične in zbite. V zimskem času prevladujejo močni severozahodni vetrovi, pred prehodi fronte pa od Jadranskega morja proti notranjosti pihajo močni jugozahodni vetrovi.
Za visokokraško dinarsko območje je značilna velika gozdnatost, saj se tu začenjajo strnjeni gozdovi porasli v glavnem z jelko in bukvijo. Obsežne površine snežniških gozdov se nadaljujejo proti Gorskemu Kotarju in skupaj s kočevskimi gozdovi veljajo za največji strnjen gozdni kompleks v Evropi.
Na jugozahodnih pobočjih Volovje rebri se razprostirajo opuščeni pašniki in travniki ter z gozdom in grmovjem zaraščajoče se površine. Tu so bile v preteklosti obsežne pašne površine kmetov doline reke Reke in območja pivške kotline.
Strma pobočja doline nad reko Reko poraščajo v glavnem gozdovi črnega bora ter termofilni panjevci črnega gabra in malega jesena, ki se preko roba pobočja nadaljujejo v notranjost proti Volovji rebri in sosednjim hribom. V zgornjem delu pobočja je v polnilnem sloju gozdov črnega bora že primešana tudi jelka, bukev in smreka, kar je že značilno za gozdove visokega krasa. Rastlinski svet je pester, kar je posledica vpliva različnih klimatskih tipov. Zaradi pestrosti rastlinske sestave je pester tudi živalski svet. Tu so stalno naseljene velike in male zveri od medveda, risa, kune, lisice.... Občasno tu srečamo tudi volka. Stalno je v tem prostoru prisotna parkljasta divjad (srnjad, jelenjad) in divji prašiči. Tu so prisotne tudi številne vrste ptic, različni glodalci, plazilci...
Celotni predel Volovje rebri je dobro odprt z gozdnimi cestami, ki so prvenstveno namenjene prevozu lesa. Veliko je tudi neutrjenih poti in kolovozov, po katerih se je moč peljati le s terenskimi vozili in traktorji.

Odvečni izkopni material se bo po odvajalo na začasno deponijo na gradbiščnem platoju ali pa se bo zaradi relativno majhnih količin odvečni izkopni material ustrezno razporedil po območju, tako da ne bo motilen v naravnem okolju oziroma bo primerno krajinsko oblikoval območje. Višek nevgradljivega materiala se bo deponiral v Obrtni coni Podgrad in v zapuščenem kamnolomu v Ilirski Bistrici.

Zaradi škode, ki bo nastala zaradi izgube kmetijskih zemljišč je potrebno izvesti sledeče ukrepe:
– živo zemljo, ki bo odstranjena pri gradbenem izkopu razporediti na kmetijska zemljišča, kjer so plitva humusna tla,
– omogočiti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter objektov v času gradnje in po končani gradnji,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji vetrne elektrarne in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo,
– lastnikom zemljišč, ki jim bo namembnost spremenjena, zagotoviti nadomestna zemljišča ali ustrezno denarno nadomestilo.

Predlagana lokacija vetrne elektrarne in povezovalnega 110 kV daljnovoda zajema širše območje in je zato glede ocene vpliva predvidenih naprav za varnost zračnega prometa potrebna natančna analiza posamezne lokacije vetrnih turbin in stebrov daljnovoda (geografske koordinate, višine, potek daljnovodne trase). Izdelati je potrebno elaborat o vplivih predvidenega posega na okolje z vidika varnosti zračnega prometa.

Podatki glede navedenih vplivov pri obratovanju vetrnih turbin na naravno in družbeno okolje so obdelani v strokovnih podlagah.

Celotno območje predlagane lokacije vetrne elektrarne in daljnovoda, ki ga obravnava lokacijski načrt, leži znotraj območij pričakovanih naravnih vrednot:
– Flišni rob: celotno flišno območje med desnim bregom Reke in južnim robom Snežniškega pogorja brez aluvija je območje potencialnih najdb sedimentnih tekstur in fosilov,
– karbonatne kamnine: na območju Snežnika je v karbonatnih kamninah možnost najdb brezen in jam.
Na območju predlagane lokacije vetrne elektrarne in daljnovoda ni zavarovanih območij delov narave, območje leži na območju predlaganega regijskega parka Snežnik (obvezno republiško izhodišče):
– 199 – Snežniški regijski park (ohranjena naravna in kulturna krajina).
Območje visokih dinarskih kraških planot s številnimi geološkimi, geomorfološkimi naravnimi pojavi. Življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Na območju predlagane lokacije vetrne elektrarne in daljnovoda ni delov narave predlaganih za naravne vrednote.
Območje predlagane vetrne elektrarne in daljnovoda sega v predlog treh ekološko pomembnih območij:
a) 20 – Snežnik in Javorniki-Pivka
– dinarsko gozdnato območje vzhodnega Visokega krasa in Zgornja Pivka,
– ohranjeni habitatni tipi: bukovo jelovi gozdovi, ruševje, submediteransko-ilirska suha travišča, vlažni travniki…,
– osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri: medveda, risa, volka,
– življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kot napr. evropsko ogroženih vrst ptic: kotorna (Alectoris graeca), podhujka (Caprimulgus europaeus), pisana penica (Sylivia nisoria), hribski škrjanec (Lullua arborea), kosec (Crex-crex), kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), ki so tudi kvalifikacijske vrste za uvrstitev območja med potencialna posebna varstvena območja Natura 2000. Po razpoložljivih podatkih sta med pomembnejšimi deli območja vrh Snežnika in Ždrocle ter obronki kraškega pogorja Snežnika z Volovjo rebrijo in Gurami.
b) 5004 – Dolina Reke in Reka (Velika voda)
Kraška reka z izjemno hudourniškim odtočnim režimom. Priteka iz Snežniškega pogorja ter površinska Velika voda – Reka in teče po brkinskem flišu ter ponikne v matični Kras. Podzemeljski tek in vodne zveze niso v celoti znane. Območje zajema reko Reko (Veliko vodo) ter predvsem poplavne travnike (Mlake, Bukoviške Mlake in območje ob Trnovskem potoku). Območje je življenjski prostor ogroženih rastlinskih vrst kot napr. Typha schuttleworthii (R) in živalskih vrst zlasti ptic kot napr. Alcedo atthis (E), Merops apiaster (E), Crex crex (E), Emberiza calandra (E), Cinclus cinclus (V), Gallinago gallinago (V), Saxicola ruberta (v) itd. ter nekaterih vrst nevretenčarjev napr. metulja Maculinea teleius (E), vrbnice Perla Illesi. Območje je predvideno za vključitev v mrežo posebnih varstvenih območij Nature 2000.
c) Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Kočevsko:
Osrednje območje rjavega medveda v Sloveniji.
Pri načrtovanju energetskih objektov in naprav morajo biti upoštevani kriteriji, usmeritve in pogoji, določeni v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, na področju varstva narave med drugim navedeno, da je potrebno smiselno upoštevati naslednje pogoje:
– varovati naravne kakovosti prostora, kar pomeni varovati naravo in naravne vrednote s tako razmestitvijo objektov in naprav, da naravne kakovosti prostora praviloma neposredno ne bodo prizadete, posredno pa v čim manjši možni meri; kolikor je poškodba neizogibna je treba tista posebno vredna stanja, ki jih je možno (napr. biotope), obnoviti v neposredni bližini ali prestaviti (napr. geomorfološke ali kulturne posebnosti), varovati območja z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, predvsem vodnega in obvodnega prostora in gozdov;
– na zavarovanih območjih-narodnih parkov in ožjih območjih regijskih parkov ter ožjih zavarovanih območjih (naravni spomeniki, strogi naravni rezervati in naravni rezervati) gradnja energetskih objektov in naprav z močjo do 1MW je možna, če je to v skladu z aktom o zavarovanju tega območja;
– na drugih zavarovanih območjih oziroma območjih predvidenih za zavarovanje, na območjih drugih naravnih vrednot, na ekološko pomembnih območjih so posegi možni pod pogojem, da se ne uničijo ali bistveno poškodujejo oziroma spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma, da se ohranja ugodno stanje habitatnih tipov in ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov;
– vzporedno oziroma sočasno z načrtovanjem energetskih koridorjev (objektov in naprav) upoštevati ekološko omrežje (naravna območja ne smejo ostati kot izolirani otoki brez medsebojne povezave – ostati morajo povezave med njimi).
Za omilitev negativnih vplivov na naravno iz življenjsko okolje v fazi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne in povezovalnega daljnovoda, je potrebno:
– omejiti število vetrnih turbin do 50,
– razmakniti vetrne turbine s prekinitvijo linije kar zagotavlja dva koridorja za ca. 830 m in ca. 600 m zaradi prehajanja prosto živečih sesalcev in preleta ptic,
– opustiti prvotno predvidene betonske temelje za dvigala,
– izkrčiti gozd v minimalnem obsegu ob stojišču vetrne turbine in ne na celotni trasi,
– omogočiti renaturalizacijo večje površine od prvotno predvidene z zožitvijo varnostnega pasu okoli posamezne vetrne turbine,
– omejiti dolžino rekonstruiranih in novo zgrajenih povezovalnih cest do 10 km.

Na območju predlagane lokacije vetrne elektrarne in daljnovoda ni evidentirane kulturne dediščine. Po podanih Strokovnih podlagah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za Občino Ilirska Bistrica (ZVKDS – OE Nova Gorica) se na tem območju lahko pričakujejo nova arheološka odkritja.
Varstvene usmeritve
– pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov oziroma pri večjih posegih v prostor je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po metodologiji SAAS na celotnem območju predvidenega posega (ekstenzivni in intenzivni površinski pregledi izvedeni pred pričetkom gradbenih del),
– na osnovi rezultatov površinskih pregledov bo ZVKDS – OE Nova Gorica izdelal posebne strokovne podlage.

Območje vetrne elektrarne in povezovalnega daljnovoda ne sega v območje varovanih gozdov.

Posebne strokovne podlage za lokacijski načrt VE Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod bo potrebno izdelati z rešitvami krajinske ureditve, ki bi tehniške elemente prikazala kot sestavine nove zanimive kulturne krajine. Varstvo vidnega okolja bo potrebno usmeriti predvsem na izpostavljen pas vetrnih turbin, ki bodo razporejene ob robu vzpetine.

Vetrna elektrarna mora imeti izdelan sistem pravočasnega opazovanja in obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami iz ogroženega področja v slučaju nevarnosti naravnih in drugih nesreč kot so: požar, morebitna porušitev vetrnih turbin…
Celotna okolica Volovje rebri z dolinami in pobočji, ki se raztezajo tako proti Knežaku in Šembijam, kot tudi proti Ilirski Bistrici in celoten zgornji del pobočij nad dolino reke Reke tja do Gomanc spada v področje velike požarne ogroženosti. Zaradi značilnosti vegetacije (gosta suha trava, borovi gozdovi z obilico suhega odpada, ki se zelo počasi razgrajuje) je vnetljivega materiala ob suhem in vetrovnem vremenu zelo veliko.
Skladno z zakonom o varstvu pred požarom je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni: pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov od naravnega okolja, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v naravnem okolju. Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, predvsem pa možnosti razširitve požara in naravnega okolja na objekte ter z vplivi obstoječih in novih objektov in tehnoloških procesov z vidika varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na okolje.

Prostorski akt je na vpogled na sedežu Občine Ilirska Bistrica.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.