Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. aprila 2004.

(1) Ta zakon v skladu z Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L št. 168 z dne 27. 6. 2002, z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/47/ES) določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih.
(2) Glede razmerij, ki jih ta zakon ne ureja, veljajo pravila, določena z drugimi zakoni.

(1) Subjekti iz prvega odstavka 1. člena tega zakona so:
1. Osebe javnega prava držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), zadolžene za upravljanje javnega dolga in osebe javnega prava držav članic, ki so upravičene voditi račune za stranke;
2. Centralne banke držav članic, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska investicijska banka, Banka za mednarodne poravnave, multilateralne banke za razvoj v smislu člena 1/(19) Direktive 2000/12/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 126 z dne 26. 5. 2000, z vsemi spremembami);
3. Naslednje nadzorovane finančne organizacije:
– Kreditne institucije v smislu 1(1) člena Direktive 2000/12/ES, Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, vključno z institucijami, opredeljenimi v 2(3) členu te Direktive (UL L št. 126 z dne 26. 5. 2000, z vsemi spremembami);
– Investicijske družbe v smislu 1(2) člena Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L št. 141 z dne 11. 6. 1993, z vsemi spremembami);
– Finančne institucije v smislu 1(5) člena Direktive 2000/12/ES, Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 126 z dne 26. 5. 2000, z vsemi spremembami);
– Zavarovalnice v smislu člena 1(a) Direktive 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 228 z dne 11. 8. 1992, z vsemi spremembami – Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) in zavarovalnice, ki opravljajo posle življenjskih zavarovanj v smislu člena 1(a) Direktive 2002/83 ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L št. 345, z dne 19. 12. 2002, z vsemi spremembami);
– Družbe za vzajemna vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v smislu člena 1(2) Direktive 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov, podzakonskih aktov in administrativnih določb, ki se nanašajo na podjetja za vzajemno investiranje v prenosljive vrednostne papirje (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, z vsemi spremembami);
– Družbe za upravljanje v smislu člena 1a(2) Direktive 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov, podzakonskih aktov in administrativnih določb, ki se nanašajo na podjetja za vzajemno investiranje v prenosljive vrednostne papirje (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, z vsemi spremembami);
4. Klirinške družbe, izvajalci plačilnega prometa, izvajalci poravnav v plačilnem prometu v smislu člena 2(c), (d) in (e) Direktive 98/26/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, z vsemi spremembami).
(2) V pravnem redu Republike Slovenije se za subjekte iz prejšnjega odstavka štejejo:
1. Država;
2. Banka Slovenije;
3. Banke;
4. Zavarovalnice;
5. Investicijski skladi;
6. Družbe za upravljanje investicijskih skladov;
7. Klirinško-depotna družba;
8. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Slovenska izvozna družba oziroma pooblaščena institucija po Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04), druge gospodarske družbe in skladi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;
9. Druge nadzorovane finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni, oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje bančnih storitev ter drugih finančnih storitev.
(3) Za subjekte iz prvega odstavka 1. člena tega zakona se štejejo tudi druge pravne osebe, ki izpolnjujejo merila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v skladu s katerimi se določena pravna oseba uvršča med velike družbe, kadar sklepajo posle finančnega zavarovanja z osebami, navedenimi v prvem in drugem odstavku tega člena.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:
1. Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta oziroma gotovine v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu oziroma gotovini;
2. Finančni instrument so delnice in drugi vrednostni papirji, obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju na kapitalskem trgu; serijski vrednostni papirji, ki jih izda posamezen izdajatelj delnic oziroma obveznic, in ki dajejo imetniku oblikovalno upravičenje do odkupa, prodaje oziroma zamenjave teh vrednostnih papirjev za druge vrednostne papirje izdajatelja, in z uresničitvijo katerega je med imetnikom in izdajateljem sklenjena pogodba o odkupu, prodaji oziroma zamenjavi teh vrednostnih papirjev (razen plačilnih instrumentov), vključno s prenosljivimi kuponi vzajemnih skladov, instrumenti denarnega trga, dolžniški papirji, ki jih izdaja Banka Slovenije in vse ostale pravice in upravičenja v zvezi z zgoraj omenjenimi finančnimi instrumenti;
3. Gotovina je denarna terjatev do finančne institucije, vključno z Upravo Republike Slovenije za javna plačila, pri kateri ima upnik odprt račun ali depozit na vpogled oziroma druga pravica upnika do takojšnjega izplačila denarja, ki ga je izročil družbi za izdajo elektronskega denarja oziroma drugi finančni instituciji, v zvezi s katero mora finančna institucija zagotavljati z zakonom predpisane zahteve po obvladovanju tveganj. Gotovina po tem zakonu ne pomeni bankovcev in kovancev;
4. Prenos finančnega instrumenta v zavarovanje je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu ali gotovina v času trajanja zavarovanja preide iz dajalca finančnega zavarovanja na prejemnika finančnega zavarovanja;
5. Zastavna pravica na finančnem instrumentu oziroma gotovini je finančno zavarovanje, pri katerem pravica na finančnem instrumentu oziroma gotovini v času trajanju zavarovanja ostane dajalcu finančnega zavarovanja, prejemnik zavarovanja pa pridobi zastavno pravico;
6. Pogodba o finančnem zavarovanju je dogovor, s katerim se dajalec finančnega zavarovanja zaveže ustanoviti zastavno pravico na finančnih instrumentih oziroma gotovini ali pa prenesti svojo pravico na finančnih instrumentih oziroma gotovino v zavarovanje v korist prejemnika zavarovanja;
7. Zagotovitev finančnega zavarovanja pomeni opravo tistih dejanj, ki so potrebna za ustanovitev zastavne pravice na finančnih instrumentih oziroma gotovini ali za prenos finančnih instrumentov oziroma gotovine v zavarovanje v korist prejemnika finančnega zavarovanja;
8. Nadomestni predmet pomeni v primeru zavarovanj, katerih predmet je gotovina, plačilo iste vsote denarja v isti valuti, v primeru zavarovanj, katerih predmet so finančni instrumenti, pa zagotovitev finančnih instrumentov istega izdajatelja oziroma dolžnika, iste emisije ali razreda, enake nominalne vrednosti, v katerih so inkorporirane enake pravice. Če so s pogodbo o finančnem zavarovanju določene druge premoženjske pravice, ki se morajo ob nastopu določenih okoliščin zagotoviti namesto v zavarovanje danih finančnih instrumentov, se tudi zagotovitev teh premoženjskih pravic šteje za nadomestni predmet;
9. Pogoji za izvršitev zavarovanja nastanejo z neizpolnitvijo pogodbe oziroma drugim podobnim dogodkom, dogovorjenim med strankama ali določenim z zakonom, z nastopom katerega pridobi prejemnik finančnega zavarovanja pravico do unovčenja finančnega zavarovanja, prilastitve finančnega zavarovanja ali zaradi katerega nastopijo posledice pogodbeno dogovorjenega pobota zaradi predčasnega prenehanja (close-out netting);
10. Zavarovanje izpolnitve obveznosti je zavarovanje, dano na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju in se lahko v skladu s tem zakonom nanaša na sedanje, bodoče, pogojne, nepogojne, zapadle ali odložene obveznosti, ne glede na to, ali izvirajo iz enega ali več pogodbenih razmerij, obveznosti tretjih oseb, obveznosti, ki so določene ali določljive po vrsti in pa občasne obveznosti, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih;
11. Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja pomeni, da se z nastankom pogojev za izvršitev zavarovanja štejejo vse nedospele zavarovane terjatve za dospele, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne terjatve in da se lahko med seboj pobotajo po njihovi trenutni vrednosti (close out netting);
12. Neprostovoljna likvidacija je likvidacija, za katero ni podlage v vnaprejšnjem dogovoru ali kasnejšem sklepu strank.

Finančno zavarovanje se lahko uporablja za zavarovanje terjatev, ki se glasijo na plačilo denarja ali na prenos finančnega instrumenta.

(1) Če je v tem zakonu določeno, da lahko prejemnik zavarovanja proda finančni instrument, ga mora prodati na primeren način kot dober strokovnjak glede na razmere na finančnem trgu.
(2) Če je v tem zakonu določeno, da lahko prejemnik zavarovanja pridobi pravico na finančnem instrumentu ali da pobotno izjavo, se šteje, da imajo finančni instrumenti najmanj vrednost, kot bi bila dosežena s prodajo iz prejšnjega odstavka.

(1) Za veljavnost pogodbe o finančnem zavarovanju se ne zahteva nobena oblika, razen pisnega dokaza o zagotovitvi finančnega zavarovanja in sklenitvi pogodbe o finančnem zavarovanju.
(2) Za pisni dokaz iz prejšnjega odstavka se šteje vsak zapis, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren za dokaz zagotovitve finančnega zavarovanja oziroma sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju.

Dajalec finančnega zavarovanja izpolni svojo obveznost zagotoviti finančno zavarovanje tako, da gotovino oziroma finančni instrument prenese ali izroči v posest prejemnika finančnega zavarovanja oziroma njegovega zastopnika ali tako, da v registru, v katerem se vodijo finančni instrumenti, zagotovi vpis pravice prejemnika zavarovanja na finančnem instrumentu.

(1) V primeru zagotovitve finančnega zavarovanja iz 5. točke 3. člena tega zakona, lahko prejemnik finančnega zavarovanja, če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, takoj, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja, na primeren način izvensodno proda zastavljene finančne instrumente, ne da bi mu bilo potrebno o prodaji prej obvestiti dajalca zavarovanja, počakati s prodajo določen čas, opraviti javno dražbo ali pridobiti dovoljenje za prodajo.
(2) Če je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju in če pogodba vsebuje elemente za določitev vrednosti finančnega instrumenta, lahko prejemnik zavarovanja pridobi pravico na zastavljenem finančnem instrumentu, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja. V tem primeru se šteje, da je prejemnik pridobil pravico po vrednosti, ki je dogovorjena s pogodbo.

(1) V primeru zagotovitve finančnega zavarovanja iz 5. točke 3. člena tega zakona, ima prejemnik finančnega zavarovanja pravico, da v času trajanja finančnega zavarovanja razpolaga z zastavljenimi finančnimi instrumenti oziroma gotovino, če ga je dajalec finančnega zavarovanja v pogodbi o finančnem zavarovanju ali kadarkoli po njeni sklenitvi za to izrecno pooblastil.
(2) Če prejemnik finančnega zavarovanja razpolaga z zastavljenimi finančnimi instrumenti oziroma gotovino, je dolžan najkasneje na pogodbeno določen dan dospelosti zavarovane terjatve zagotoviti nadomestni predmet, ki stopi na mesto zastavljenega finančnega instrumenta oziroma gotovine. Nadomestni predmet ima enak pravni položaj kot finančni instrument, ki je bil zastavljen in se enako obravnava.
(3) Če je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju, lahko prejemnik finančnega zavarovanja namesto zagotovitve nadomestnega predmeta pobota svojo obveznost do vrnitve nadomestnega predmeta dajalcu zavarovanja z dospelo zavarovano terjatvijo.
(4) Če pogoj za izvršitev zavarovanja nastane pred dnem, ko je prejemnik finančnega zavarovanja dolžan zagotoviti nadomestni predmet, lahko prejemnik zavarovanja opravi pobotanje zaradi predčasnega prenehanja.

(1) V primeru finančnega zavarovanja iz 4. točke 3. člena tega zakona, lahko prejemnik finančnega zavarovanja, če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, v času trajanja finančnega zavarovanja razpolaga s finančnim instrumentom ali gotovino.
(2) Če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, lahko prejemnik finančnega zavarovanja takoj, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja, obdrži v zavarovanje preneseno gotovino ali finančni instrument, proda finančni instrument, ali opravi pobotanje z zavarovano terjatvijo. Presežek vrednosti mora prenesti na dajalca finančnega zavarovanja.
(3) Če ni s pogodbo o finančnem zavarovanju dogovorjeno drugače, mora prejemnik finančnega zavarovanja, ki v času trajanja zavarovanja razpolaga s finančnimi instrumenti ali gotovino, najkasneje na dan dospelosti zavarovane terjatve zagotoviti nadomestni predmet.
(4) Če pogoj za izvršitev zavarovanja nastane pred dnevom, ko je prejemnik finančnega zavarovanja dolžan zagotoviti nadomestno zavarovanje, lahko prejemnik zavarovanja opravi pobotanje zaradi predčasnega prenehanja.

(1) Pogodba o finančnem zavarovanju in na njeni podlagi pridobljene pravice ostanejo v veljavi tudi potem, ko se začne in traja proti prejemniku ali dajalcu finančnega zavarovanja postopek prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije.
(2) Pravice, pridobljene na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju, ostanejo v veljavi tudi glede obresti, ki do dneva začetka postopka prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije še niso dospele.

Dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja ostane v veljavi tudi v primeru, kadar je proti dajalcu ali prejemniku finančnega zavarovanja začet ali je v teku postopek prisilne poravnave, stečaja ali neprostovoljne likvidacije, ali kadar prejemnik finančnega zavarovanja odstopi, obremeni ali drugače razpolaga z zavarovano terjatvijo.

(1) Pogodba o finančnem zavarovanju oziroma zagotovitev finančnega zavarovanja, ki je bila sklenjena oziroma opravljena na dan vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma na dan začetka stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, ni brez pravnega učinka, nična ali izpodbojna, če je bila sklenjena oziroma zagotovljena pred trenutkom vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije.
(2) Pogodba o finančnem zavarovanju oziroma zagotovitev finančnega zavarovanja, ki je bila sklenjena oziroma opravljena na dan vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma na dan začetka stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, vendar po trenutku vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, ni brez pravnega učinka, nična ali izpodbojna, če prejemnik zavarovanja dokaže, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem zavarovanju oziroma ob zagotovitvi finančnega zavarovanja ni vedel in ni mogel vedeti za uvedbo oziroma začetek tega postopka.
(3) Stečajno sodišče mora na predlogu za začetek postopka prisilne poravnave oziroma v sklepu, s katerim je začelo stečajni postopek ali postopek neprostovoljne likvidacije, navesti tudi dan, uro in minuto vložitve predloga oziroma izdaje sklepa ter to objaviti v oklicu o začetku tega postopka.

(1) Zaveza ustanoviti finančno zavarovanje oziroma zagotoviti dodatno finančno zavarovanje ter sama zagotovitev teh finančnih zavarovanj v primerih, ko pride do zmanjšanja vrednosti finančnega zavarovanja oziroma do povečanja zavarovane terjatve, ali pogodbeno določilo o pravici do zamenjave ter sama zamenjava finančnega zavarovanja niso brez pravnega učinka, izpodbojni ali nični, če so nastali na dan vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali na dan začetka stečajnega postopka oziroma postopka neprostovoljne likvidacije, vendar pred vložitvijo predloga oziroma izdajo sklepa, ne glede na to, ali je zavarovana terjatev že dospela ali ne.
(2) V ostalem določbe 11., 12., 13. in 14. člena tega zakona ne izključujejo uporabe določb zakona, ki ureja stečajni postopek o izpodbijanju pravnih dejanj v stečaju.

Če je finančno zavarovanje sklenjeno s prenosom v zavarovanje ali z zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih, se za vprašanja pravne narave takšnega finančnega zavarovanja, vprašanja učinkovanja takšnega finančnega zavarovanja, vprašanja morebitnih zahtev po obličnosti v zvezi s sklepanjem dogovorov o takšnih finančnih zavarovanjih in realizacijo takšnih finančnih zavarovanj, uporablja pravo države registra, v katerem so vpisani nematerializirani vrednostni papirji, ki so bili preneseni v zavarovanje oziroma na katerih je bila ustanovljena zastavna pravica.

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za razmerja, ki so nastala pred dnem uveljavitve tega zakona.
(2) Stvarne pravice, pridobljene pred dnem uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
(3) Postopki, ki so bili začeti pred dnem uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določilih predpisov, ki so veljali pred dnem uveljavitve tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, ob uveljavitvi tega zakona, skladno s tretjim odstavkom 1. člena Direktive 2002/47/ES, obvesti Komisijo o veljavi tega zakona za subjekte iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.