Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. aprila 2004.

V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/03 – odločba US) se prvi in drugi odstavek 43. člena nadomestita z novimi prvim, drugim in tretjim odstavkom, ki se glasijo:
»(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis. S prostorskim aktom se lahko določi, da je javni natečaj obvezen, če je z njim določena prostorska ureditev namenjena ureditvi oziroma gradnji:
1. javne površine, če bi se zaradi njene ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
2. večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če naj bi se gradila ob javni površini ali če bi se zaradi njene gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
3. mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je javni natečaj obvezen, če je investitor nameravane ureditve oziroma gradnje iz prejšnjega odstavka država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del, brez davka na dodano vrednost, nameravane ureditve oziroma gradnje presega:
1. 100,000.000 tolarjev pri nameravani ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine;
2. 400,000.000 tolarjev pri nameravani gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
3. vrednost, ko je v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pri nameravani gradnji mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice.
(3) Javni natečaj organizira investitor v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih, s katerim se podrobneje določi postopek priprave in izvedbe javnih natečajev in ga izda minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z njim pa tudi podrobneje opredeli objekte iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

Četrti odstavek 50. člena se nadomesti z novim četrtim in petim odstavkom, ki se glasita:
»(4) Če soglasodajalec v roku iz prejšnjega odstavka ne določi projektnih pogojev ali, če v teh pogojih ne navede podlage v predpisu za izdajo projektnih pogojev in soglasij, se šteje, da pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. Če soglasodajalec ugotovi, da določitev projektnih pogojev ne sodi v njegovo delovno področje, z vlogo za izdajo projektnih pogojev ravna kot v primeru nepristojnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Če pa v predpisanem roku soglasodajalec, ki je določil projektne pogoje, ne izda ali ne odreče soglasja, se šteje, da je njegovo soglasje dano.
(5) Pristojni soglasodajalec izda soglasje v obliki klavzule na projektnih pogojih, ki jih je določil, ali s posebnim aktom. Izdajo takšnega soglasja oziroma akta lahko soglasodajalec odreče samo v primeru, če projektna rešitev ni v skladu z njegovimi projektnimi pogoji. Pristojni soglasodajalec lahko odreče določitev projektnih pogojev oziroma izdajo soglasja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi izvajanje predpisa, v katerem ima takšen soglasodajalec podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.«.
Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

V drugem odstavku 57. člena se v 2. točki za besedilom »lokacijsko informacijo« doda vejica in besedilo »če prostorski akt ni evidentiran v zbirki pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora«, besedilo »z navedbo datuma njene izdaje« pa se črta.

V četrtem odstavku 74. člena se za besedama »gradbeni inšpektor« črta vejica in besedilo »ki pa ne opravi dejanj inšpekcijskega nadzorstva, če investitor ravna v skladu z določbami 151. člena tega zakona«.

Za četrtim odstavkom 89. člena se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priloženo:
1. projekt izvedenih del,
2. izjava, s katero nadzornik potrdi, da so bile med gradnjo v projekt vnesene vse spremembe in so te skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem,
3. gradbeni dnevnik,
4. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
5. dokazilo o zanesljivosti objekta,
6. projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta razen kadar gre za lastno gradnjo in
7. drugi podatki in dokazila, če tako za določeno vrsto objektov določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.
(6) Če je predmet tehničnega pregleda objekt z vplivi na okolje, mora biti projektu za obratovanje in vzdrževanje objekta priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.«.

V prvem odstavku 90. člena se za besedilom »iz četrtega« doda besedilo »in petega«.
V drugem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa iz prejšnjega odstavka.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih inšpekcij. Če je pristojni inšpektor v času gradnje objekta ugotovil določene pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene do dne, ko je bila imenovana komisija za tehnični pregled, mora na to opozoriti upravni organ iz prvega odstavka tega člena.«.

V naslovu 91. člena se besedi »na dan« nadomestita z besedami »pred dnevom izvedbe«.
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo na tehničnem pregledu.
(2) Šteje se, da je investitor zagotovil udeležbo udeležencev iz prejšnjega odstavka na tehničnem pregledu, če jim je poslal obvestilo o tehničnem pregledu s priporočeno pošiljko najpozneje osem dni pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda.
(3) Za dokaz o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo o oddani pošiljki.«.

V 95. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona, takšne spremembe nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.
(3) Potek izvedbe tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem pregledu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi uradna oseba upravnega organa, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled.«.

Tretji odstavek 96. člena se črta, dosedanji četrti odstavek pa postane tretji odstavek.

Na koncu prvega odstavka 97. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Če investitor v roku trideset dni od dneva tehničnega pregleda odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, komisija za tehnični pregled ali njen posamezni član pa nato na podlagi predloženih listin ugotovi, da so ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu, se izda uporabno dovoljenje, ne da bi bila pred tem izdana odločba o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.«.

V 99. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zaključni tehnični pregled ni potrebno opraviti, če komisija ali njen posamezen član brez pregleda, na podlagi predloženih listin ugotovi izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V drugem odstavku 102. člena se besedilo »projekt izvedenih del« nadomesti z besedilom »mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del).«

V prvem odstavku 103. člena se besedilo »in drugim udeležencem pri graditvi objekta, ki so sodelovali pri gradnji« črta.
Drugi odstavek se črta.

V 106. členu se besedilo »projekt izvedenih del« nadomesti z besedilom »vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta in vodilna mapa projekta izvedenih del«.

Na koncu tretjega odstavka 125. člena se pika nadomesti z vejico ter doda besedilo »ki se vpišejo v imenik ZAPS z namenom, da opravljajo storitve odgovornega projektanta arhitekture v Republiki Sloveniji samo za določen projekt.«.

Peti odstavek 126. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Državljan države članice Evropske unije, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati storitve odgovornega projektanta arhitekture, ki so vezane na pripravo ali izvedbo časovno omejenega projekta, se vpiše v imenik ZAPS začasno in ne postane član zbornice, vendar pa je za svoja dejanja vseeno disciplinsko in strokovno odgovoren ZAPS. Po izvedenem projektu ZAPS takšnega posameznika izbriše iz imenika in se šteje, da ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev odgovornega projektanta arhitekture.«.
Dodajo se novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Državljani države članice Evropske unije in državljani tretjih držav, s katerimi ima Evropska unija sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki želijo v Republiki Sloveniji kot zaposlene ali samozaposlene osebe opravljati določen reguliran poklic oziroma regulirano poklicno dejavnost, za katero je določen pogoj vpisa v imenik ZAPS ali IZS, morajo za vpis v imenik predložiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo v skladu s predpisi o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji izda ministrstvo, pristojno za delo.
(7) O priznanju poklicne kvalifikacije posameznikom, ki niso osebe iz prejšnjega odstavka, se odloča v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis v imenik kot o predhodnem vprašanju.
(8) Potrdilo o vpisu v imenik pristojne poklicne zbornice oziroma odločba o zavrnitvi vpisa v imenik za državljana članice Evropske unije, ki se vpisuje kot odgovorni projektant arhitekture, morata biti izdana v 30 dneh od predložitve popolne vloge za vpis v imenik.«.

V 136. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zbornica samostojno odmerja in pobira članarino ter vpisnine in plačila oziroma nadomestila iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: drugi viri financiranja).«.

Za 136. členom se dodajo novi 136.a, 136.b, 136.c in 136.č člen, ki se glasijo:

(1) Osnova za določitev članarine članov vpisanih v imenik se določi na naslednji način:
– za vse člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov;
– za fizične osebe, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(2) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka.
(3) Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,035 osnove iz prvega odstavka tega člena.
(4) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je fizična oseba, katere skupni prihodki iz poslovanja preteklega leta niso presegli 1,000.000 tolarjev, za tekoče leto oproščena plačevanja članarine.
(6) Član zbornice vpisan v imenik zbornice je dolžan podatek o osnovi iz prvega odstavka tega člena posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.

(1) Višina vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določa na podlagi materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z obravnavo vlog za vpis v imenik, vpisom v imenik, vodenjem in vzdrževanjem imenika, v zvezi z obravnavo prijav na strokovni izpit, opravljanjem strokovnih izpitov, izdajo potrdil o opravljenem izpitu in vodenjem evidenc o strokovnih izpitih, v zvezi z obravnavo prijav in vodenjem disciplinskih postopkov zoper člane zbornice, strokovnim delovanjem matičnih sekcij in komisij ter v zvezi z informiranjem in izobraževanjem članov zbornice. Višina takšnih vpisnin in nadomestil se podrobneje določi s predpisoma iz četrtega odstavka 123. člena in četrtega odstavka 133. člena tega zakona.
(2) Višina nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določi s pravilnikom o disciplinskih kršitvah, ki ga sprejme skupščina zbornice.
(3) Storitve iz 5. in 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona zbornica izvaja in zaračunava po tržnih načelih.
(4) Za druge vire iz 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi izven okvira javnih pooblastil, vendar v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

(1) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi iz članarin, vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona ter nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se lahko financirajo samo tiste naloge, s pomočjo katerih se dosegajo cilji iz drugega oziroma tretjega odstavka 108. člena tega zakona.
(2) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi z opravljanjem storitev iz 5. točke in drugih virov iz 7. točke 136. člena tega zakona se lahko financirajo posamične oblike svetovanj in izvajanja neposredne strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana po načelih svetovanja ter druge naloge, ki jih na podlagi letnih programov del sprejme skupščina zbornice ali upravni odbor zbornice.

Nadzor nad določitvijo višine članarine in drugih virov financiranja po kriterijih iz 136.a člena tega zakona in porabo sredstev iz prejšnjega člena nadzoruje upravni odbor pristojne poklicne zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ pristojne poklicne zbornice ali katerakoli njena matična sekcija.«.

V prvem odstavku 148. člena se napovedni stavek 1. točke spremeni tako, da se glasi:
»1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:«.

V 152. členu se beseda »zemljišče« nadomesti z besedilom »objekt, del objekta oziroma zemljišče«.

V 161. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.«.

162. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.«.

V 190. členu se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Organ, ki izda lokacijsko dovoljenje skladno s prejšnjim odstavkom, lahko na zahtevo stranke v času njegove veljavnosti podaljša njegovo veljavnost vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti.
(3) V času veljavnosti lokacijskega dovoljenja se lokacijsko dovoljenje lahko tudi spremeni. Zahtevo za spremembo lokacijskega dovoljenja je treba pisno utemeljiti tako, da je iz nje razviden vpliv zahtevane spremembe na pogoje, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Nova odločba, ki deloma nadomesti lokacijsko dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.
(4) Po določbah tega zakona se šteje, da lokacijsko dovoljenje preneha veljati, če v enem letu po njegovi pravnomočnosti ni v skladu z ZGO iz prvega odstavka 191. člena tega zakona vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če je takšna zahteva pravnomočno zavrnjena, ali če sicer izdano gradbeno dovoljenje po zakonu preneha veljati.«.

V 191. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Organ, ki izda gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo skladno s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, lahko v času njegove veljavnosti na zahtevo stranke podaljša njegovo veljavnost, vendar največ za dve leti.
(5) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo se takšno dovoljenje lahko tudi spremeni. V postopku izdaje takšnega dovoljenja se uporabljajo določbe 73. člena tega zakona.«.

V 192. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za postopke izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so v teku, se uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi 51. člena ZUN, ki so veljali v času pred uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.«.

V 197. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Na zahtevo lastnika objekta iz prvega odstavka tega člena oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora ter lastnika objekta iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.
(5) Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja krajevno pristojna upravna enota, razen če gre za objekt državnega pomena. Za objekte državnega pomena izdaja potrdila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.«.

V 198. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Na zahtevo lastnika objekta iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prejšnjega odstavka. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, lahko pa tudi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.«.

Za 202. členom se doda nov 202.a člen, ki se glasi:

Začeti postopki za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostor, ki so se pred uveljavitvijo tega zakona začeli na podlagi 76.a člena ZUN in do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah 157. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 204. člena se besedilo »tri leta po uveljavitvi tega zakona« nadomesti z besedilom »sedem let po uveljavitvi tega zakona oziroma si mora v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo«.
Tretji odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»(3) Urbanističnemu inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ne pridobi zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko urbanistični inšpektor, ki z dnem uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor tudi po preteku sedmih let po uveljavitvi tega zakona, čeprav si ni pridobil zahtevane izobrazbe, vendar samo, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo urbanističnega inšpektorja najmanj deset let, če je ob uveljavitvi tega zakona imel pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri in če je takšno izobrazbo pridobil pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98-odločba US, 99/99 in 64/01).
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na urbanističnega inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.«.

Za 206. členom se doda nov 206.a člen, ki se glasi:

(1) Projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja občinskih javnih prometnih površin, sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena lahko namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb.
(2) Če investitor skladno s prvim odstavkom 55. člena tega zakona v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in takšni zahtevi priloži lokacijsko informacijo in idejni projekt, hkrati pa tudi zahteva določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje iz 58. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/94 – odločba US, 1/96, 9/99 – odločba US, 56/99 – ZON, 22/2000 – ZJS in 67/02 – ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZVO) šteje za določitev projektnih pogojev, izdaja okoljevarstvenega soglasja iz 59. člena ZVO pa se šteje za izdano soglasje k projektnim rešitvam po določbah tega zakona.«.

Peti odstavek 218. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in so podlaga za odmero nadomestila za leto 2003, mora občina v letu 2004 posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. septembra 2004. Takšne podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila za leto 2004 in naslednja leta, pa mora občina posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 31. decembra tekočega leta.«.

Za 218. členom se dodajo novi 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člen, ki se glasijo:

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se od 1. 1. 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena, na celotnem območju občine.
(2) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.
(3) Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje:
– da so z drugim odstavkom 218. člena tega zakona kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele;
– da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Če z dnem uveljavitve tega zakona zemljiške parcele iz prve alinee prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena tega zakona ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.
(3) Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(5) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
1. če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;
3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

(1) Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.
(2) Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.
(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.
(5) Občina, ki je, v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke katastra stavb.
(6) Po vzpostavitvi katastra stavb na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, obvesti lastnike stavb in delov stavb o vpisu tistih podatkov v kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če stavbe in deli stavb do tedaj niso vpisani v kataster stavb. Za ta namen ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, brezplačno pridobi podatke občin, ki so namenjeni za odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki stavb in delov stavb v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi po vzpostavitvi drugih evidenc po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in se nanašajo na gradbene inženirske objekte.

(1) Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katere je določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.
(2) Občina obvesti lastnike zemljiških parcel, ki se po določbah tega zakona štejejo za nezazidano stavbno zemljišče (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom, ki se ga lahko objavi hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in mora vsebovati tudi enake sestavine in tudi rok, v katerem lahko podajo pripombe zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in ki tudi ne sme biti krajši od osem dni po objavi javnega naznanila.
(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.
(5) Občina, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke zemljiškega katastra in če je potrebno, tudi katastra stavb.
(6) Po vzpostavitvi sistema zbirk podatkov na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za prostorske zadeve, obvesti lastnike zemljiških parcel o vpisu tistih podatkov v sistem zbirk prostorskih podatkov, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če takšna zemljišča do tedaj niso vpisana v zbirko pravnih režimov. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki zemljiških parcel v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(1) Za predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero nadomestila, se po 1. januarju 2003 štejejo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 – SPZ) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter tisti izvršilni predpisi, izdani na njuni podlagi, s katerimi se ureja vpisovanje v zemljiški kataster, kataster stavb in kataster gospodarske javne infrastrukture, vsebina in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov, o povezljivosti teh podatkov in o pogojih za računalniški dostop do zbirk podatkov ter o izdajanju podatkov iz njih.
(2) V primeru, da izvršilni predpisi iz prejšnjega odstavka še niso izdani, se do njihove izdaje uporabljajo izvršilni predpisi v skladu z določbami 190. člena ZUreP-1, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.
(3) Če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo:
1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) in lokacijski načrt iz 22. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02);
2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;
3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prostorski izvedbeni načrti oziroma lokacijski načrti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne morejo uporabljati pri izvajanju določb prvega odstavka 60. člena in določb prvega odstavka 62. člena tega zakona.«.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, ustanovljeni na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), morata statut in druge akte uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Začeti postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah ZGO, če so bili začeti pred uveljavitvijo ZGO-1, in po določbah ZGO-1, če so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 15. in 16. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.