Na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije, srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, sprejme državni lokacijski načrt za glavno cesto Želodnik – Mengeš – Vodice na odseku Želodnik – Mengeš z obvoznico Mengeš (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Državni lokacijski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod št. projekta 5025, april 2004. Poročilo o vplivih na okolje v sklopu državnega lokacijskega načrta je izdelal OIKOS d.o.o., Vir pri Domžalah, pod št. projekta 210, september 2003 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).

Državni lokacijski načrt določa mejo oziroma obseg ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(1) Državni lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del državnega lokacijskega načrta vsebuje:
a) uredbo o državnem lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev državnega lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev državnega lokacijskega načrta,
– funkcija območja,
– prometno tehnična rešitev,
– ureditev komunalno energetske infrastrukture,
– prostorske ureditve po posameznih področjih,
– ocena stroškov,
– etape izvajanja državnega lokacijskega načrta in
– seznam parcel v območju državnega lokacijskega načrta;
c) pogoji ter soglasja in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
d) seznam lastnikov parcel z deleži odkupa;
e) seznam koordinat območja državnega lokacijskega načrta.
(3) Grafični del državnega lokacijskega načrta vsebuje:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v merilu 1:250 000,
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin Lukovica, Domžale, Mengeš v merilu 1:5000 in v merilu 1:25 000,
– prikaz širšega območja državnega lokacijskega načrta v merilu 1:25 000,
– pregledno situacijo v merilu 1:5000,
– ureditveno situacijo v merilu 1:1000,
– zbirni načrt komunalnih vodov v merilu 1:1000,
– karakteristični prečni profili v merilu 1:100,
– vzdolžni profil v merilu 1:1000/100,
– načrt gradbenih parcel v merilu 1:1000 in
– zakoličbeni načrt gradbenih parcel in cestnega telesa v merilu 1:1000.
(4) Sestavni del državnega lokacijskega načrta je tudi poročilo o vplivih na okolje.

Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
a) območje trase glavne ceste Želodnik – Mengeš in obvoznice Mengeš:
– k. o. Krtina:
176, 922, 923, 924, 925, 926, 927, 928, 929, 930, 931, 932, 940, 941, 942, 944, 945, 946, 947, 948, 949, 961/2, 962/1, 962/2, 1183/2, 1183/6, 1201/1, 1201/2, 1202/2;
– k. o. Prevoje:
997, 998, 999, 1000, 1001, 1003, 1004, 1005, 1014, 1015, 1016/1, 1016/2;
– k. o. Dob:
516/2, 517, 520/1, 520/2, 525, 527/1, 529/1, 542/3, 542/4, 649, 652, 653, 654/1, 654/2, 660, 663/2, 666/1, 666/2, 668, 671/3, 955/1, 958/1, 958/3, 961/2, 967/2, 990, 1169, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177, 1178/1, 1178/4, 1188, 1197/1, 1197/2, 1200, 1201, 1202, 1203/1, 1203/2, 1227, 1228/1, 1228/2, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1271/1, 1271/2, 1273/1, 1274, 1309, 1314, 1315/1, 1315/2, 1315/3, 1320/1, 1320/2, 1321/1, 1321/2, 1322/1, 1322/2, 1323/1, 1323/5, 1355/1, 1356/1, 1358/2, 1366/1, 1367/1, 1371, 1548/2, 1783;
– k. o. Radomlje:
188, 189, 190/1, 190/2, 191, 192/1, 192/5, 193/3, 194/1, 194/2, 194/3, 194/4, 194/5, 194/6, 194/7, 197/1, 198, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4, 199/5, 199/6, 200/1, 200/2, 200/3, 200/5, 200/6, 200/8, 200/9, 200/13, 200/14, 202/1, 202/2, 203, 207, 208/1, 208/2, 208/3, 211, 212, 214, 216, 217/1, 217/2, 218, 219, 220, 221, 222/1, 267, 268, 269/1, 269/2, 270, 271, 272, 273, 785, 786, 787, 788, 789/1, 789/2, 790, 1160/1, 1165, 1201/1, 1204/7, 1204/17, 1204/19, 1209/1, 1216/2;
– k. o. Homec:
660/1, 661/1, 661/3, 662/1, 662/3, 663/3, 664/1, 664/2, 664/3, 664/5, 665/1, 665/2, 666/1, 666/2, 667/1, 667/2, 667/3, 668/1, 668/2, 671, 672/1, 672/2, 672/3, 695/4, 696/2, 698/3, 699/1, 699/2, 700/1, 700/3, 700/4, 701/1, 701/2, 701/4, 702, 703, 704/1, 704/2, 705/1, 705/2, 706, 707, 711, 713/1, 713/3, 714/1, 714/3, 717/1, 717/2, 718/1, 718/2, 720/1, 720/2, 721/1, 721/2, 723/1, 723/2, 723/4, 723/5, 723/6, 723/7, 723/8, 724/12, 724/16, 724/20, 724/21, 726/1, 726/5, 727/1, 727/13, 728/1, 728/2, 729/2, 729/12, 729/14, 729/15, 729/16, 729/17, 729/18, 729/19, 729/20, 729/21, 729/22, 729/23, 729/24, 729/25, 729/26, 729/27, 729/28, 733/1, 733/2, 734/1, 734/2, 740/10, 740/11, 743/1, 743/2,
743/5, 743/25, 743/27, 743/30, 744/2, 744/4, 746/1, 746/2, 748/6, 748/7, 748/9, 748/11, 748/12, 753/1, 753/2, 754/6, 755, 756/3, 760, 762, 763/1, 763/2, 763/3, 764/1, 764/2, 765/1, 765/3, 766/1, 766/2, 766/3, 767/1, 767/2, 767/3, 769, 770, 773/2, 773/3, 774/2, 774/3, 776, 777, 780, 871/1, 871/4, 871/5, 872/2, 872/3, 872/4, 872/5, 872/7, 876/3, 876/7, 876/14, 876/16, 877/1, 877/3, 877/4, 877/7, 879, 880/1, 880/2, 880/3, 880/4, 881/1, 881/2, 881/3, 882/1, 882/2, 882/3, 882/4, 883/1, 883/2, 883/3, 883/4, 884, 885, 886/1, 886/2, 886/3, 886/4, 887/1, 887/4, 887/6, 888/1, 888/2, 889/1, 889/3, 890/1, 890/11, 890/13, 890/14, 890/15, 890/18, 891/1, 898/3, 899/1, 899/3, 899/4, 899/5, 900/1, 900/15, 901, 902/1, 902/2, 902/3, 936/2, 937/2, 938/5, 938/6, 939, 940, 953, 954/1, 954/3, 956/1;
– k. o. Domžale:
64/1, 64/5, 5420, 5443;
– k. o. Mengeš:
528/3, 528/4, 528/8, 528/13, 531/1, 531/2, 532/1, 532/2, 533/1, 533/2, 534/1, 534/2, 535/1, 535/4, 536/2, 537/2, 537/3, 539/2, 541, 553/2, 554/1, 554/2, 555/1, 555/2, 556/1, 556/4, 557/1, 558/5, 558/6, 560/3, 572/1, 572/4, 572/5, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582/1, 583, 584, 585, 586, 589, 590, 592, 660, 686, 687, 689/1, 689/3, 690, 717, 718, 719, 720, 721/1, 728/1, 728/2, 728/4, 728/5, 731, 732/1, 733/4, 733/9, 733/10, 733/11, 733/12, 741, 744/1, 745/1, 745/8, 755/6, 755/7, 755/10, 755/11, 755/12, 758/19, 766/1, 769/1, 772/1, 777/1, 782/9, 783/1, 783/20, 787/1, 794/1, 796/2, 801/3, 802/3, 811/4, 812/2, 812/3, 815/2, 815/4, 816/1, 818/2, 819/1, 819/3, 822/2, 824/7, 824/8, 829/3, 831/3, 836/2, 838/4, 839/2, 843/2, 847/2, 851/2, 852/2, 853/2, 854/1, 855/3, 857/1, 857/2, 858/1, 858/2, 858/3, 860/11, 860/12, 860/13, 860/16, 860/17, 862/1, 862/9, 863, 864/11, 865/8, 866/1, 868, 869, 873/2, 875/1, 876/1, 877/1, 878/1, 881/1, 883/1, 883/3, 884/1, 888/1, 889, 893/1, 893/2, 897, 902, 905, 906/1, 906/6, 909/1, 913/4, 914/1, 919/1, 919/2, 920/1, 920/2, 924, 925/1, 933, 934, 994, 995, 996/1, 996/2, 997, 998, 999/1, 999/2, 1000, 1001, 1002, 1004, 1005, 1022, 1024/1, 1025, 1026/1, 1027/1, 1028/1, 1028/2, 1029, 1030, 1042, 1420/1, 1428/2, 1429/3, 1430/2, 1430/4, 1432/1, 1432/2, 1465, 1475/1, 1476/2, 1478/1, 1478/3, 1485/1, 1485/2, 1486/1, 1487/2, 1495/1, 1495/2, 1496/3, 1497/1, 1619, 1620, 1621/2, 1627/1, 1632/1, 1638, 1647/2, 1647/9, 1676/1, 1678, 1679, 1680/1, 1690/1, 1693, 1694/1, 1694/2, 1695, 1696, 1697, 1698, 1700, 1701, 2844, 2845, 2846/1, 2847/1, 2847/2, 2848/2, 2858/1, 2859/1, 2861/1, 2865/1, 2869/1, 2870, 2871/1, 2872/4, 2873/1, 2891/1, 2893/1, 2894/1, 2896/1, 2897/1, 2898/1, 2899/1, 2936/1, 2936/2, 2936/3, 2938/1, 2943/1, 2961/1, 2961/2, 2961/3, 2962;
– k. o. Loka:
2/1, 2/4, 6, 7/1, 8/3, 10/2, 11, 22/7, 23/2, 23/8, 29/1, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883, 884, 885, 886, 887/1, 1068/4, 1068/6.
b) območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja glavne ceste Želodnik – Mengeš in obvoznice Mengeš:
– k. o. Dob:
1. vodovod: 1174, 1173, 1359, 1322/1;
2. elektrika: 425/2, 520/1, 688/4, 688/5, 967/1, 967/2, 967/5, 1219, 1223, 1224, 1352/1, 1360/2, 1790;
– k. o. Radomlje:
1. kanalizacija: 193/3, 194/6, 200/6;
2. elektrika: 189, 190/1, 192/1, 192/5, 193/3, 200/1, 200/2, 200/6, 200/8, 200/9, 222/1, 269/1, 271, 274/1, 1165;
3. javna razsvetljava, 190/2;
– k. o. Homec:
1. vodovod: 699/1, 723/2, 723/7, 729/2, 743/1, 743/2, 744/2, 744/4, 883/1, 884, 898/3, 899/1, 954/1, 956/1;
2. kanalizacija: 667/1, 668/1, 671, 672/1, 699/1, 703, 705/1, 706, 723/2, 723/7, 756/1, 756/3, 880/3, 880/4, 954/1;
3. elektrika: 673/1, 691/1, 735/1, 735/2, 743/2, 743/5, 902/1;
– k. o. Mengeš:
1. elektrika: 528/8, 535/4, 689/3, 733/10, 747/3, 750/1, 858/1, 862/2, 862/9, 866/1, 867/1, 883/1, 884/1, 1012/4, 1420/1, 1432/1, 1465, 1478/1, 1487, 1645/1, 1645/13, 1647/2, 2847/2, 2858/1, 2859/1, 2864/1, 2864/5, 2864/6, 2869/1, 2873/1, 2891/1, 2897/1, 2961/3;
2. kanalizacija: 745/8, 811/1, 812/3, 841/2, 853/2, 1006, 2938/1;
3. vodovod, 745/1, 863, 2871/1;
4. TK vod: 2865/1;
5. javna razsvetljava: 1420/1, 1632/1, 1638, 1647/9, 2865/1, 2873/1;
6. plinovod: 2865/1.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, križišča, nadvozi, podvozi, mostovi),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev vodotokov,
– območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.

(1) Glavna cesta Želodnik – Mengeš (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta) je glede na funkcionalno klasifikacijo državnih cest načrtovana kot glavna cesta drugega reda (G-II). Obvoznica Mengeš (v nadaljnjem besedilu: obvoznica) je načrtovana kot regionalna cesta drugega reda (R-II).
(2) Skupna dolžina trase glavne ceste z obvoznico je 10,393 km, od tega je trasa glavne ceste dolga 8,293 km, trasa obvoznice pa 2,100 km.
(3) Glavna cesta in obvoznica se izvedeta kot dvopasovnica, z nivojskimi križišči. Krožna križišča se izvedejo na križanjih pomembnejših cest z večjimi prometnimi obremenitvami. Kjer razmere tega ne dopuščajo, se izvedejo štirikraka semaforizirana križišča. Na križanjih dovoznih cest z manjšimi obremenitvami se izvedejo trikraka ali štirikraka križišča, pri čemer se na glavni cesti dodajo pasovi za levo zavijanje.
(4) Vertikalni in horizontalni elementi glavne ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 100 km/h, za obvoznico pa 70 km/h. V območju križišč je računska hitrost 60 km/h.
(5) Mejni trasni elementi na glavni cesti so:
– najmanjši horizontalni radij na odprti trasi: R = 500 m,
– najmanjši horizontalni radij na območju križišč: R = 300 m,
– največji vzdolžni sklon: i = 2,0%.
(6) Mejni trasni elementi na obvoznici so:
– najmanjši horizontalni radij: R = 500 m,
– največji vzdolžni sklon: i = 1,4%.
(7) Na vzhodu se trasa glavne ceste prične kot rekonstrukcija obstoječe ceste med Krtino in Želodnikom. Na tem delu se ob vzhodni strani ceste zgradi manjše počivališče. V križanju s cesto G1-10 pri Želodniku se izvede krožno križišče. Nato se trasa usmeri v levo krivino preko Češeniške gmajne proti vasi Turnše. Na svoji poti prečka potoke Želodnik (Erjavec), Rovščico in Hudski potok, severno od Turnš pa zaobide lokalni osamelec. Do Turnš trasa poteka v menjavanju vkopov in nasipov, nadaljuje pa se do Škrjančevega s potekom čez odprte njivske površine v nizkem nasipu. Na Koliški cesti v Škrjančevem je načrtovano krožno križišče. V nadaljevanju trasa z mostom prečka Kamniško Bistrico. Na Igriški ulici se uredi štirikrako križišče, na deviaciji Pelechove ulice pa trikrako »T« križišče. Del glavne ceste skozi urbano območje Preserij je izveden v pokritem vkopu, nad katerim sta speljani Kamniška cesta in Tovarniška ulica. Trasa takoj nato v podvozu prečka železniško progo Ljubljana – Kamnik in deviacijo Kolodvorske ceste. Od tu naprej glavna cesta spet preide na nasip v območju tovarne Lek, kjer se za dostop do objektov izvede štirikrako križišče. Zahodno od Leka se trasa glavne ceste priključi na krožno križišče, kamor se priključi tudi obvoznica ter krak Kolodvorske ceste iz Mengša. Od tu se potem usmeri proti severozahodu, kjer se na križanju Kamniške ceste izvede še eno krožno križišče. V zadnjem delu poteka trasa vzporedno z Gorenjsko cesto, z njo se združi v krožnem križišču na zahodnem robu gramoznice SCT. Odsek se zaključi z rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste na občinski meji.
(8) Obvoznica obide Mengeš vzhodno od pozidave. Na južni strani pri tovarni Filc-Mengeš se odcepi od Slovenske ceste, ta se na obvoznico naveže v krožnem križišču. Sledi krožno križišče na Grobeljski cesti. Proti severu se usmeri skozi niz hiš ob Jarški ulici in nato prečka kanal Pšate. V krožnem križišču pri Kolodvorski cesti se naveže na glavno cesto. Celotna trasa obvoznice poteka v nizkem nasipu.

(1) Na trasi glavne ceste je določen naslednji normalni prečni profil (v nadaljnjem besedilu: NPP), skupne širine 10,70 m:
– vozni pas: 2 ( 3,50 m = 7,00 m,
– robni pas: 2 ( 0,35 m = 0,70 m,
– bankina: 2 ( 1,50 m = 3,00 m.
(2) Na območju varovanja podtalnice od km 3,750 naprej se namesto ene bankine izvede:
– koritnica: 0,75 m,
– berma: 0,75 m.
(3) Koritnica se uredi na nižjem cestnem robu, na višjem pa vozišče z robnim pasom zaključuje bankina. Nagib vkopa in nasipnih pobočij se uredi z nagibom brežin, skladnim z geološkimi smernicami.
(4) V območju med Škrjančevim in Mengšem se ob severni strani glavne ceste vodi dvosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce. Od vozišča sta ločena z zelenico. To je tudi območje varovanja podtalnice. NPP, skupne širine 15,80 m, je naslednji:
– vozni pas: 2 ( 3,50 m = 7,00 m,
– robni pas: 2 ( 0,35 m = 0,70 m,
– koritnica: 1 ( 0,75 m = 0,75 m,
– berma: 1 ( 0,75 m = 0,75 m,
– zelenica: 1 ( 2,00 m = 2,00 m,
– kolesarska steza: 2 ( 1,25 m = 2,50 m,
– hodnik: 1 ( 1,60 m = 1,60 m,
– bankina ob hodniku: 1 ( 0,50 m = 0,50 m.
(5) Na trasi obvoznice je določen naslednji NPP, skupne širine 9,50 m:
– vozni pas: 2 ( 3,25 m = 6,50 m,
– robni pas: 2 ( 0,30 m = 0,60 m,
– bankina: 1 ( 1,20 m = 1,20 m,
– koritnica: 1 ( 0,50 m = 0,50 m,
– berma: 1 ( 0,70 m = 0,70 m.
(6) Celotna obvoznica spada v območje varovanja vodnih virov, zato je namesto ene bankine izvedena koritnica, robnik in berma. Koritnica bo urejena na nižjem cestnem robu, na višjem pa vozišče z robnim pasom zaključuje bankina. Nagib vkopa in nasipnih pobočij se uredi z nagibom brežin 1:1,5.

(1) Na glavni cesti oziroma obvoznici so načrtovana naslednja križišča:
– krožno križišče “Želodnik” v km 0,723: rekonstrukcija obstoječega štirikrakega križišča na cesti G1-10 v štirikrako krožno križišče z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, vsi priključni kraki imajo načrtovana dva uvozna pasova, zunanji premer vozišča: 60,00 m;
– križišče “Industrijska cona” v km 1,260: štirikrako križišče, na glavni cesti so načrtovani pasovi za leve zavijalce, na deviaciji 1-3 pa ločilni otoki;
– križišče “Turnše” v km 2,222: štirikrako križišče, na glavni cesti so načrtovani pasovi za leve zavijalce;
– križišče “Prešernova” v km 3,401: štirikrako križišče, na glavni cesti so načrtovani pasovi za leve zavijalce;
– krožno križišče “Škrjančevo” v km 3,900: štirikrako krožno križišče z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, vsi priključni kraki imajo načrtovana dva uvozna pasova, okrog krožnega križišča so vodene kolesarske in peš steze, zunanji premer vozišča: 60,00 m;
– križišče “Igriška” v Preserjah v km 4,576: štirikrako križišče, na vseh krakih so načrtovani pasovi za levo zavijanje, v območju križišča so vodene kolesarske in peš steze;
– križišče “Pelechova” v km 4,780: trikrako »T« križišče, na vseh krakih so načrtovani pasovi za levo zavijanje;
– križišče »Tovarniška«, križanje Tovarniške ulice in Pelechove ceste v km 4,918: trikrako »T« križišče, na vzhodnem kraku je načrtovano priključevanje kolesarske in peš steze, ki poteka vzdolž Pelechove ceste, Tovarniška ulica (južni krak) se spelje preko konstrukcije pokritega vkopa glavne ceste;
– križišče »Kamniška v Preserjah«, križanje Kamniške in Pelechove ceste v km 4,969: rekonstrukcija obstoječega štirikrakega križišča v trikrako »T« križišče – ukine se zahodni krak proti Mengšu, na severnem kraku je načrtovano podaljšanje levega zavijalnega pasu na dolžino 105,00 m, na vzhodnem kraku je načrtovano priključevanje kolesarske in peš steze, ki poteka vzdolž Pelechove ceste, južni krak Kamniške ceste se spelje preko konstrukcije pokritega vkopa glavne ceste;
– križišče “Lek” v km 5,395: štirikrako križišče, na glavni cesti so načrtovani pasovi za leve zavijalce;
– krožno križišče »Kolodvorska v Mengšu«, križanje glavne ceste z obvoznico v km 5,985: petkrako krožno križišče z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, glavna cesta in obvoznica imata načrtovana dva uvozna pasova, Kolodvorska cesta in lokalna pot pa po en uvozni pas, okrog krožnega križišča je vodena enosmerna kolesarska steza (s prevoznostjo v nasprotni smeri urinega kazalca), južnem delu krožnega križišča (med vzhodnim priključkom glavne ceste ter Kolodvorsko cesto) je ob kolesarski poti vodena peš steza, zunanji premer vozišča: 80,00 m;
– krožno križišče “Kamniška v Mengšu” v km 6,633: štirikrako krožno križišče, z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, glavna cesta in severni priključni krak Kamniške ceste imajo načrtovana dva uvozna pasova, južni krak Kamniške ceste pa en uvozni pas, zunanji premer vozišča: 60,00 m;
– krožno križišče “Gorenjska” v km 7,975: štirikrako krožno križišče, z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, vsi priključni kraki imajo načrtovan en uvozni pas, zunanji premer vozišča: 60,00 m;
– krožno križišče »Slovenska« v km 0,235 obvoznice: štirikrako krožno križišče z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, vsi priključni kraki imajo načrtovan en uvozni pas, zunanji premer vozišča: 60,00 m;
– krožno križišče »Grobeljska« v km 1,329 obvoznice: petkrako krožno križišče, z dvema voznima pasovoma in ločilnimi otoki, obvoznica ima načrtovana dva uvozna pasova, ostali priključni kraki imajo načrtovan en uvozni pas, vzdolž južnega roba Grobeljske ceste je načrtovana peš steza, zunanji premer vozišča: 60,00 m.
(2) Za navezavo prekinjenih poljskih, gozdnih ali dovoznih poti se izvedejo križanja z glavno cesto oziroma obvoznico. V križanjih ni dodatnih zavijalnih pasov. Na glavni cesti in obvoznici so načrtovana naslednja prečkanja poljskih, gozdnih in dovoznih poti:
– v km 0,245: priključek poljske poti,
– v km 0,275: uvoz na parkirišče,
– v km 0,355: izvoz s parkirišča,
– v km 2,950: deviacija poljske poti 1-8,
– v km 6,633: križanje deviacije 1-27 s poljsko potjo v km 0,170 deviacije 1-27,
– v km 7,356: deviacija poti v Drnovo 1-28,
– v km 8,210: deviacija poti v Topole 1-28c,
– v km obvoznice 0,683: Zadružniška ulica in
– v km obvoznice 2,068: deviacija poljske poti 1-34.
(3) Za dopustno odstopanje po tej uredbi se lahko šteje sprememba prečkanja deviacije 1-8 na glavni cesti v kanalizirano križišče, če se na območju Agrokombinata sprejme tak prostorski akt, ki bo omogočal tako namembnost območja, s katero bi bila sprememba križanja opravičena.
(4) Za dopustno odstopanje po tej uredbi se lahko šteje tudi sprememba prečkanja deviacije 1-28 na glavni cesti in sprememba prečkanja Zadružniške ulice na obvoznici v kanalizirani križišči, kolikor bo to treba zaradi zadostitve prometno-varnostnim zahtevam.
(5) K vsaki spremembi križanja, določenega s to uredbo, mora investitor spremembe predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste.
(6) Po izgradnji krožnega križišča “Gorenjska” in dostopne ceste v industrijsko cono Mengeš-Topole (IC-MT), ki je investicija Občine Mengeš, se ukine nivojski priključek deviacije 1-28c “Pot v Topole”.

(1) Oznake, navedene v 9., 15., 16., 17., 18., 19., 23., 24. in 27. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
(2) Zaradi izgradnje glavne ceste oziroma obvoznice se izvede deviacije naslednjih cest in poti:
– deviacija 1-1 ceste G1-10 v Želodniku v km 0,723: dolžina 281,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,25 m, robni pas 2 ( 0,30 m, bankina 2 ( 1,20 m;
– deviacija 1-2 poljske poti v km 0,970: dolžina 45,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-3 ceste v Industrijsko cono Želodnik v km 1,260: dolžina 160,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,00 m, robni pas 2 ( 0,30 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-4 gozdne poti od km 1,385 do km 1,550: dolžina 156,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-5 gozdne poti od km 1,830 do km 1,865: dolžina 44,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-6 dostopne poti od km 1,863 do km 2,071: dolžina 208,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-6a dostopne poti od km 2,022 do km 2,225: dolžina 203,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-6b dostopne poti v km 2,222: dolžina 33,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-6c ceste v Turnše v km 2,222: dolžina 180,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 5,50 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-7 dostopne poti od km 2,231 do km 2,452: dolžina 230,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-8 poljske poti v km 2,950: dolžina 60,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-9 poljske poti v Turnše v km 2,858: dolžina 95,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-10 ceste za Agrokombinat od km 2,811 do km 2,950: dolžina 155,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-11 Prešernove ceste v km 3,402: dolžina 30,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 6,00 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-14 Koliške ulice v Škrjančevem v km 3,900: severni priključni krak Koliške ulice se deviira v dolžini 33,00 m, južni priključni krak pa v dolžini 40,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m in hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-16 poljske poti od km 4,035 do km 4,195: dolžina 170,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-17 Igriške ulice v Preserjah v km 4,576: severni priključni krak Igriške ulice se deviira v dolžini 105,00 m, južni priključni krak pa v dolžini 83,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, levi pas 3,00 m, kolesarska steza 2 × 1,75 m, hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-19 Pelechove ceste v Preserjah v km 4,860: dolžina 45,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,00 m, hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-19a Pelechove ceste v Preserjah od km 4,780 do km 4,970: dolžina 225,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,50 m, levi pas 3,00 m, kolesarska steza 2 ( 1,75 m, hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-20 Tovarniške ulice v km 4,918: dolžina 40,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 5,50 m, hodnik 1,60 m;
– deviacija 1-21 Kamniške ceste v km 4,969: dolžina 205,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,50 m, levi pas 3,00 m, hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-22 Kolodvorske ceste v Preserjah v km 5,040: dolžina 342,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,00 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-22a dostopne poti do objekta Zupan v km 5,032: dolžina 60,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-23 poljske poti v km 5,045: dolžina 60,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-24 dovozne ceste do Bayer-Pharme od km 5,395 do km 5,455: dolžina 82,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,00 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-25 Kolodvorske ceste v Mengšu v km 5,985: dolžina 150,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, kolesarska steza 2 ( 1,75 m, hodnik 1,60 m, bankina 2 ( 0,50 m;
– deviacija 1-26 dovozne poti v krožnem križišču »Kolodvorska v Mengšu« v km 5,985: dolžina 64,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-27 Kamniške ceste v km 6,633: dolžina severnega in južnega priključnega kraka 158,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-27a poljske poti od km 6,750 do 7,353: dolžina 603,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-27b poljske poti od km 6,620 do km 7,335: dolžina 350,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-28 poti v Drnovo v km 7,356: dolžina 80,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-28a Gorenjske ceste od km 7,825 do km 7,975: dolžina 140,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-28b lokalne ceste ob gramoznici v km 7,975: dolžina 50,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,00 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-28c ceste v Topole v km 8,210: dolžina 40,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 4,00 m;
– deviacija 1-29 Slovenske ceste v km 0,235 obvoznice: dolžina 119,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, hodnik 2 ( 1,60 m;
– deviacija 1-30 ceste v Tamiz v km 0,235 obvoznice: dolžina 93,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, enostranski hodnik 1,60 m, bankina 1,00 m;
– deviacija 1-32 Grobeljske ceste v km 1,329 obvoznice: dolžina severnega in južnega kraka 160,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, hodnik 1 × 1,60 m, bankina 1 + 0,50 m;
– deviacija 1-32a Jarške ulice v km 1,329 obvoznice: dolžina 290,00 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 ( 3,30 m, bankina 2 ( 1,00 m;
– deviacija 1-33 poljske poti od km 1,583 do km 1,790 obvoznice: dolžina 207,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m;
– deviacija 1-34 poljske poti v km 2,068 obvoznice: dolžina 50,00 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m.

Križanje železniške proge Ljubljana – Kamnik in glavne ceste je izvennivojsko, z železniškim nadvozom 4-1, v km 5,020 glavne ceste. Lokacija nadvoza je usklajena s traso končnega poteka železniške proge po izgradnji drugega tira. Skladno s tem državnim lokacijskim načrtom je načrtovana izvedba deviacije glavnega prevoznega tira od km 15,838 tira do km 16,337 tira. V območju postaje se prestavijo vsi štirje tiri s pripadajočimi napravami.

(1) Na trasi glavne ceste oziroma obvoznice so načrtovani naslednji objekti:
1. mostovi:
– most 5-1 čez potok Želodnik (Erjavec): v km 0,891, dolžina 11,40 m, širina 10,42 m;
– most 5-2 čez potok Rovščica: v km 2,300, dolžina 13,60 m, širina 15,57 m;
– most 5-2a čez potok Rovščica: v km 0,100 deviacije 1-6c, dolžina 14,00 m, širina 8,00 m;
– most 5-3 čez Hudski potok: v km 3,144, dolžina 7,39 m, širina 10,99 m;
– most 5-4 čez potok Mlinščica I: v km 3,972, dolžina 6,11 m, širina 13,85 m;
– most 5-5 čez reko Kamniška Bistrica: v km 4,214, dolžina 58,50 m, širina 13,85 m;
– most 5-6 čez potok Mlinščica II: v km 4,748, dolžina 6,04 m, širina 13,85 m;
– most 5-7 čez kanal Pšate, v km 1,769 obvoznice: dolžina 45,90 m, širina 9,82 m.
2. pokriti vkop 8-1 pod Tovarniško ulico in cesto Domžale – Kamnik: od km 4,915 do km 4,976, dolžina 60,36 m, širina 15,55 m;
3. nadvoza:
– nadvoz 4-1 za železniško progo: v km 5,025, dolžina 15,77 m, širina 16,72 m (v smeri železnice);
– nadvoz 4-2 za dostopno pot do železniške postaje: v km 5,040, dolžina 15,77 m, širina 8,01 m (v smeri železnice).
(2) Ministrstvu za obrambo – Uradu za obrambne zadeve, Sektorju za civilno obrambo je treba zagotoviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za most čez Kamniško Bistrico.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru.
(2) Varnostne ograje na cesti morajo biti izvedene v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
(3) Večji cestni objekti (nadvoz, pokriti vkop ter mostova čez Kamniško Bistrico in čez kanal Pšate) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.
(4) Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati oblikovne elemente, značilne za posamezno območje.
(5) Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji strani ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem območju. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite.
(6) V km 0,300 se uredi manjše počivališče s parkirnimi površinami, opremo za počitek potnikov ter zasaditvijo, ki se navezuje na gozdno območje Krtinskega hriba.
(7) Trasa glavne ceste poteka po dveh značilnih območjih:
– od km 0,224 do km 5,100 je teren bolj razgiban, deloma trasa poteka skozi naselja. V največji meri se uporabijo zemeljskimi nasipi z dopolnilno zasaditvijo, v območjih zožitev se nasip nadomešča z absorpcijskimi netransparentnimi ograjami. Le most čez Kamniško Bistrico se izvede z absorpcijsko protihrupno ograjo s posameznimi transparentnimi elementi;
– od km 5,100 naprej je prostor ravninski, odprt. Za ohranitev dolgih vizur in občutka odprtosti prostora se v tem delu uporabijo absorpcijske protihrupne ograje s posameznimi transparentnimi elementi.

(1) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednja izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin, z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom;
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja;
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki;
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest);
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti;
– obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (ublažitev naklonov zunanje brežine nasipov).
(2) Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine ceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.
(3) Protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (3:1) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu.
(4) Dele cest in poti, ki po izgradnji glavne ceste oziroma obvoznice in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.
(5) Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za vsa prečkanja vodotokov je treba izdelati projekt za izvedbo in ga predložiti Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Agenciji RS za okolje, Zavodu RS za varstvo narave in Vodnogospodarskemu podjetju Hidrotehnik d.d., Ljubljana.
(6) Investitor mora pri pripravljalnih delih in gradnji premostitvenih objektov preko vodotokov zagotoviti naravovarstven nadzor Zavoda RS za varstvo narave ter nadzor rečno – nadzorne službe Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik d.d., Ljubljana.
(7) Trasa se glade na naravne danosti deli na dve značilni območji:
– Od km 0,224 do km 5,100 imamo bolj razgiban relief, z menjavanjem gozdnih, kmetijskih in stanovanjskih območij. Relief se oblikuje z zaobljenimi zgornjimi robovi ter postopnim iztekom brežin v naraven teren, zveznimi prehodi iz enega v drug nagib brežine, izvedbo zemeljskih protihrupnih nasipov namesto ograj, če so za to dane prostorske možnosti. Oblikovanje zasaditve se zato na vzhodnem delu usmeri predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov. Poškodovani obrežni pasovi se sanirajo s saditvijo vzdolžnih pasov obrežne vegetacije.V območjih prehodov skozi naselja se vključujejo nove zasaditve, vezane na protihrupno zaščito ter kot vizualna razmejitev med cesto in pozidavo;
– Od km 5,100 naprej imamo odprt in izravnan relief, z obsežnimi njivskimi površinami. Reliefna preoblikovanja niso predvidena. Intervencije z zasaditvijo so manjše. Vegetacija označuje priključke in križanja z obstoječimi cestami, oziroma deluje kot omehčanje prehodov protihrupnih ograj v neščiteno območje.

(1) Zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne in energetske objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih oziroma energetskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso glavne ceste oziroma obvoznice, ki niso določena s to uredbo.
(3) K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso glavne ceste oziroma obvoznice mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste.

(1) Pri križanju glavne ceste oziroma obvoznice z obstoječimi in načrtovanimi vodovodi se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– vodovod V1: NL DN 150 mm, v km 0,812: prestavitev, prečkanje glavne ceste v zaščitni betonski cevi ( 40 cm;
– vodovod V2: NL DN 100 mm, v km 2,262: nadomestitev, prečkanje glavne ceste v zaščitni betonski cevi ( 30 cm;
– vodovod V3: NL DN 100 mm, v km 2,950: nadomestitev, prečkanje glavne ceste v zaščitni betonski cevi ( 30 cm;
– vodovod V4: NL DN 100 mm, v km 3,210: nadomestitev, prečkanje glavne ceste v zaščitni betonski cevi ( 30 cm;
– vodovod V6: NL DN 150 mm, v km 3,905, območje deviacije 1-14 Koliške ceste: prestavitev in nadomestitev;
– vodovod V7: NL DN 200 v km 4,570, v deviaciji 1-17 Igriške ulice: prestavitev in nadomestitev v dolžini deviacije;
– vodovod V10a: NL DN 100 na Tovarniški ulici, v km 4,880: prevezava;
– vodovod V9: transportni cevovod NL DN 200 v km 4,915: prevezava, v območju mostu obešen na mostno konstrukcijo;
– vodovod V10b: NL DN 100 mm v km 4,970, v južnem delu Kamniške ceste;
– vodovod V10: NL DN 200 mm v dolžini obnove deviacije 1-19 in 1-19a Pelechove ceste: nadomestitev,
– vodovod V8: NL DN 100 mm v km 4,967, v deviaciji 1-21 Kamniške ceste: prestavitev in nadomestitev;
– vodovod V11: NL DN 250 mm od km 4,750 do km 5,240: potek južno od glavne ceste, ureditev prečkanja glavne ceste v km 5,080, ureditev prečkanja obstoječe in predvidene trase železnice v km 5,010, prečkanje glavne ceste v km 5,240 – vodovod je treba prestaviti pred pričetkom izkopa za podvoz;
– vodovod V12: hišni priključek Zupan v km 5,050: nadomestitev;
– vodovod V13: NL DN 150 mm, od km 5,720 do km 0,150 deviacije 1-25: prestavitev in nadomestitev, zaščita na prečkanju glavne ceste;
– vodovod V13a: NL DN 100 mm, v območju krožnega križišča glavne ceste in obvoznice, prestavitev in nadomestitev;
– vodovod V17: NL DN 100 mm, v km 7,335, nadomestitev in ustrezna zaščita;
– vodovod V14: NL DN 100 mm, v območju krožnega križišča obvoznice in Slovenske ceste, nadomestitev;
– vodovod V16a: zaščitna cev (30 cm, v km 1,510 obvoznice, rezervacija trase;
– vodovod V16: NL DN 100, v km 1,530 obvoznice, Jarška cesta, zaščita prečkanja.
(2) Pri križanju glavne ceste oziroma obvoznice z obstoječim in načrtovanimi kanali se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– kanal K2: ( 40 cm, od km 3,900 do km 3,950: prestavitev in obnova v prvotno stanje;
– kanal K1: hišni priključek h. št. 9, 9a, 10, 19, v km 3,920, ureditev;
– kanal K3: ( 60 cm v km 3,945, prestavitev;
– kanal K4: kolektor Kamnik – Domžale, ( 100 cm, v km 4,231, prestavitev in ustrezna zaščita;
– kanal K5: ( 60 cm v km 4,258, nadomestitev in ustrezna zaščita;
– kanal K6: ( 60 cm v km 4,263, nadomestitev in ustrezna zaščita;
– kanal K7: ( 60 cm v km 4,570, prestavitev in ustrezna zaščita;
– kanal K7a: ( 100 cm v km 4,572, prestavitev in ustrezna zaščita;
– kanal K8: ( 40 – 80 cm od km 4,605 do km 4,920, prestavitev oziroma nadomestitev;
– kanal K9: ( 40 cm v km 4,740, ustrezno skrajšanje in prestavitev;
– kanal K10: ( 40 cm v km 4,836, ustrezno skrajšanje in prestavitev;
– kanal K11a: ( 20 cm v km 4,975, prevezava kanala z južne deviacije Kamniške ceste na kanal na Tovarniški ulici;
– kanal K11: ( 40 cm v km 4,975, nadomestitev na severni deviaciji Kamniške ceste;
– kanal K12: hišni priključek Zupan v km 5,040;
– meteorni kanal K14: ( 110 in ( 140, odpadni kanal K13: ( 40 in tehnološki kanali K15: ( 40 iz območja LEK-a, od km 5,232 do km 5,236: prestavitev in ustrezna zaščita; tehnološki kanal se mora dolvodno priključiti na čistilni bazen za tehnološko očiščenje vode;
– meteorni kanal K16: ( 60 cm, odpadni kanal K17: ( 30 cm in tehnološki kanali K18: ( 30 iz območja Bayer-Pharme, od km 5,471 do km 5,475: ustrezna zaščita;
– kanal K19: zaščitna cev ( 250 mm na prečkanju v km 7,350, rezervacija trase;
– kanal K20: zaščita ( 300 mm v km 1,510 obvoznice, zaščita obstoječega kanala.
(3) Za potrebe odvodnjavanja glavne ceste in obvoznice se izvedejo naslednji meteorni kanali:
– kanal Ka1: ( 25 do 40 cm, od km 3,750 do km 3,960, izliv v jarek v km 3,750;
– kanal Ka2: ( 25 do 30 cm, od km 3,960 do km 4,150, izliv v zadrževalni bazen ZB2;
– kanal Ka3: ( 25 do 50 cm, od km 4,290 do km 4,735, izliv v zadrževalni bazen ZB3;
– kanal Ka4: ( 25 cm, od km 4,735 do km 4,808, ponikanje v km 4,808;
– kanal Ka5: ( 25 cm, od km 4,825 do km 5,045, ponikanje v km 5,045;
– kanal Ka6: ( 25 do 40 cm, od km 4,820 do km 5,050, prečrpavanje v km 5,050;
– kanal Ka7: ( 25 do 30 cm, od km 5,050 do km 5,210, prečrpavanje v km 5,050;
– kanal Ka8: ( 25 cm, od km 5,045 do km 5,200, ponikanje v km 5,045;
– kanal Ka9: ( 50 cm, od km 5,050 do km 5,215, izliv v zadrževalni bazen ZB4;
– kanal Ka10: ( 50 cm, v km 5,212, povezava zadrževalnega bazena ZB4 in ponikalnega polja;
– kanal Ka11: ( 25 cm, od km 5,215 do km 5,330, izliv v zadrževalni bazen ZB4;
– kanal Ka12: ( 25 do 60 cm, od km 5,410 do km 5,985, navezava na kanal Ka16;
– kanal Ka13: ( 25, v km 6,009, navezava na kanal Ka14;
– kanal Ka14: ( 30 do 60 cm, od km 5,985 do km 8,517, navezava na kanal Ka16;
– kanal Ka15: ( 30, v km 5,980, navezava na kanal Ka16;
– kanal Ka16: ( 80, od km 1,845 do km 2,155 obvoznice, izliv v zadrževalni bazen ZB6;
– kanal Ka17: ( 80 cm, v km 1,750 obvoznice, izliv iz zadrževalnega bazena ZB6 v kanal Pšate;
– kanal Ka18: ( 25 do 50 cm, od km 0,133 do km 1,783 obvoznice, izliv v zadrževalni bazen ZB5;
– kanal Ka19: ( 25 do 30 cm, od km 0,000 do km 0,133 obvoznice, izliv v zadrževalni bazen ZB5.
(4) Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati kataster obstoječih komunalnih vodov.

(1) Na križanju glavne ceste oziroma obvoznice z obstoječimi in načrtovanimi visokonapetostnimi elektroenergetskimi daljnovodi (v nadaljnjem besedilu: DV) oziroma kablovodi (v nadaljnjem besedilu: KB) ter navezave na transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) oziroma razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) se izvede:
– D1: DV 400 kV Beričevo – Podlog, v km 0,500, višinska preveritev;
– D2: DV 220 kV Beričevo – Podlog, v km 1,150, ojačitev izolacije;
– D3: DV 2 ( 110 kV Domžale – Kamnik, v km 5,777, višinska preveritev;
– Vi1: DV 3 kV Količevo – Kamnik, v km 3,975, nadomestitev nosilnega stebra z dvema novima in ojačitev izolacije;
– Vi2: DV 20 kV Domžale – Kamnik, v km 4,061, nadomestitev dveh nosilnih stebrov z novima in ojačitev izolacije;
– Vi3: KB 20 kV TP Slovenijales – TP Preserje, v km 4,735, nova kabelska kanalizacija;
– Vi4: KB 20 kV TP Jarše Emona – glavna TP Lek, v km 5,380, nova kabelska kanalizacija;
– Vi5: DV 20 kV Mengeš – RTP Kamnik, v km 5,807, nadomestitev nosilnega stebra in ojačitev izolacije;
– Vi5a: od km 5,720 po južni strani krožnega križišča »Kolodvorska v Mengšu«, do km 0,150 deviacije Kolodvorske ceste, rezervacija trase za KB 20 kV;
– Vi5b: od km 5,980do km 6,060 po severni strani križišča »Kolodvorska v Mengšu«, križanje glavne ceste v km 6,035, rezervacija trase za KB 20 kV;
– Vi6a: DV 20 kV Mengeš – odcep Lek v km 0,041 deviacije 1-23: prestavitev obstoječega stebra in ojačitev izolacije;
– Vi7: DV 20 kV Mengeš – odcep Lek v km 6,087: nadomestitev dveh obstoječih nosilnih stebrov z dvema novima in ojačitev izolacije;
– Vi8: DV 20 kV Mengeš – RTP Kamnik v km 6,954: nadomestitev dveh obstoječih nosilnih stebrov z dvema novima in ojačitev izolacije;
– Vi9: DV 20 kV Mengeš – odcep Hidrometal v km 7,159: nadomestitev dveh obstoječih nosilnih stebrov z dvema novima in ojačitev izolacije;
– Vi10: DV 20 kV Mengeš – odcep Opekarna v km 0,267 obvoznice: prestavitev nosilnega stebra in pokablitev;
– Vi11: DV 20 kV Mengeš – RTP Kamnik v km 0,913 obvoznice: nadomestitev obstoječega nosilnega stebra.
(2) Cela trasa glavne ceste in obvoznice ter križanja z daljnovodi morajo biti projektirana in izvedena skladno z določili pravilnika, ki določa tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV.
(3) Na križanju glavne ceste oziroma obvoznice z obstoječimi nizkonapetostnimi elektroenergetskimi kablovodi (v nadaljnjem besedilu: KB NNO) se izvede:
– N1: KB NNO 400 V Turnše h. št. 14 – h. št. 15, v km 2,241: ureditev in zaščita križanja z glavno cesto;
– N1a: KB NNO 400 V Turnše h. št. 14 – h. št. 15, v km 2,230: ureditev in zaščita križanja pri h. št. 15;
– N1b: KB NNO 400 V Turnše h. št. 14 – h. št. 15, v km 2,250: ureditev in zaščita križanja pri h. št. 14;
– N2a: KB NNO 400 V Škrjančevo h. št. 18 – h. št. 20, v km 0,046 deviacije 1-15: zaščita križanja;
– N2b: KB NNO 400 V, ob deviaciji 1-14 Koliške ceste, v km 3,890: zaščita kablovoda;
– N3: KB NNO 400 V Škrjančevo h. št. 10 – TP Škrjančevo, Škrjančevo h. št. 9a – h. št. 11, prečkanje glavne ceste v km 3,950: izgradnja kabelske kanalizacije;
– N3b: KB NNO 400 V, Škrjančevo, h. št. 9a – h. št. 10, km 3,920:zaščita prečkanja Koliške ceste
– N6: KB NNO 400 V Preserje TP Preserje h. št. 12, prečkanje glavne ceste v km 4,820: izgradnja kabelske kanalizacije;
– N6a: KB NNO 400 V Preserje TP Preserje h. št. 12, v km 4,816: prečkanje deviacije 1-19 Pelechove ceste;
– N7: KB NNO 400 V Preserje h. št. 45 – h. št. 56, v km 4,816: ureditev priključka;
– N8: KB NNO 400 V Preserje trgovina Vele: demontaža in rušitev obstoječega priključka;
– N10a: KB NNO 400 V Preserje h. št. 22 – h. št. 24: demontaža in odstranitev obstoječega priključka;
– N11a: KB NNO 400 V Preserje h. št. 23 – h. št. 26, v km 0,180 deviacije 1 – 21: zaščita kablovoda;
– N12: KB NNO 400 V Lek – Bazen v km 5,081: izgradnja nove kabelske kanalizacije;
– N13: KB NNO 400 V Lek – Bayer v km 5,470: izgradnja nove kabelske kanalizacije;
– N14: KB NNO 400 V Mengeš h. št. 25, v km 6,138: ureditev in zaščita križanja;
– N15: KB NNO 400 V Mengeš h. št. 2, v km 7,332: ureditev in zaščita križanja;
– N16: prečkanje v km 0,680 obvoznice: rezervacija trase, izvedba zaščitne cevi 110 mm;
– N17: zračni vod NNO 400 V Mengeš h. št. 7 – h. št. 9, v km 1,540 obvoznice: nadomestitev nosilnega stebra.
(4) Za potrebe napajanja javne razsvetljave in semaforizacije za križišče “Lek” v km 5,395 in za krožno križišče glavne ceste z obvoznico v km 5,985, se v km 5,980 zgradi nova TP.

(1) Zaradi križanj glavne ceste oziroma obvoznice z obstoječimi in načrtovanimi telekomunikacijskimi vodi (v nadaljnjem besedilu: TK) se izvede:
– T1: optični kabel pri krožnem križišču “Želodnik”, odcep za Moravče v km 0,630 (izvedba odcepa in zaščita),
– T2: K-16 in K-22 medkrajevna kabla in optični kabel pri krožnem križišču “Želodnik” v km 0,690: prestavitev in ustrezna zaščita;
– T3: TK krajevni kabel pri priključku na krožno križišče “Škrjančevo” v km 3,835: prestavitev in ustrezna zaščita;
– T4: TK kabel pri krožnem križišču »Škrjančevo«: prestavitev, zaščita, prečkanje glavne ceste v km 3,845;
– T5: kabelska kanalizacija pri pokritem vkopu Preserje od km 4,915 do km 4,975;
– T6: TK kabel po Kamniški cesti v km 4,975: zaščita, potek v konstrukciji pokritega vkopa;
– T7: TK kabel na prečkanju Kamniške ceste v Preserjah, km 4,965: zaščita prečkanja;
– T8: TK kabel ob Kolodvorski cesti v Preserjah v km 5,020: zaščita prečkanja železnice;
– T9: TK krajevni kabli pri krožnem križišču glavne ceste z obvoznico v km 5,850 m do km 0,150 deviacije 1-25: prestavitev in izgradnja kabelske kanalizacije;
– T10: od km 5,800 po južni strani krožnega križišča “Kolodvorska v Mengšu”, do km 0,150 deviacije Kolodvorske ceste: rezervacija trase, izvedba zaščitnih cevi 2 ( 110 mm;
– T11: na prečkanju v km 7,350: rezervacija trase, izvedba zaščitne cevi 110 mm;
– T12: na prečkanju v km 0,680 obvoznice: rezervacija trase, izvedba zaščitne cevi 110 mm;
– T13: optični kabel pri krožnem križišču »Grobeljska« na obvoznici v km 1,300 obvoznice: prestavitev in nadomestitev;
– T14: na prečkanju v km 1,515 obvoznice: rezervacija trase, izvedba zaščitne cevi 110 mm.
(2) Po celotni trasi glavne ceste in obvoznice se za potrebe obrambe položijo zaščitne cevi 2 ( ( 50 mm za kasnejše vpihovanje kabla z optičnimi vlakni.

(1) Pri križanju glavne ceste z obstoječim plinovodom se izvede:
– P1: visokotlačni plinovod R 27 za merilno regulacijsko postajo Količevo, 150 mm, 50 bar, v km 3,562: zaščita križanja z AB ploščami nad plinovodom po pogojih upravljavca plinovoda;
– P2: visokotlačni plinovod M2 mejna merilna regulacijska postaja Rogatec – razdelilna merilna regulacijska postaja Vodice, 400 mm, 50 bar v km 8,268: zaščita križanja z AB ploščami nad plinovodom po pogojih upravljavca plinovoda.
(2) Po načrtih plinifikacije Občine Mengeš se vgradijo zaščitne betonske cevi ( 20 cm na določenih mestih prečkanja glavne ceste s plinovodom:
– P3: v km 5,790,
– P4: v km 7,350,
– P5: v km 1,515 obvoznice,
– P6: v km 2,100 obvoznice.

(1) Za osvetlitev vseh križišč in krožnih križišč na glavni cesti in obvoznici se zgradi naslednja javna razsvetljava:
– J1: križišče “Želodnik” v km 0,723;
– J2: križišče “Industrijska cona” v km 1,260;
– J3: križišče “Turnše” v km 2,222;
– J4: križišče “Prešernova” v km 3,401;
– J5: krožno križišče “Škrjančevo” v km 3,900;
– J6: križišče “Igriška” v km 4,576;
– J7: križišče “Pelechova” v km 4,780;
– J8: križišče “Tovarniška” v km 4,918 in križišče “Kamniška v Preserjah”;
– J9: križišče “Lek” v km 5,395;
– J10: križišče “Kolodvorska v Mengšu” v km 5,985;
– J11: križišče “Kamniška v Mengšu” v km 6,633;
– J13: križišče “Gorenjska” v km 7,975;
– J14: križišče “Slovenska« v km 0,235 obvoznice;
– J16: krožno križišče “Grobeljska” v km 1,329 obvoznice.
(2) Za osvetlitev križanj deviacij z glavno cesto oziroma obvoznico se zgradi naslednja javna razsvetljava:
– J12: prečkanje deviacije poti v Drnovo 1-28, z glavno cesto v km 7,356;
– J15: prečkanje Zadružniške ceste z obvoznico v km 0,683 obvoznice;
– J17: prečkanje v km 1,515 obvoznice (rezervacija trase).
(3) Ob glavni cesti skozi Preserje se zgradi javna razsvetljava kjer poteka pločnik za pešce (od krožnega križišča “Škrjančevo” do krožnega križišča glavne ceste z obvoznico). Javna razsvetljava se zgradi na rekonstruiranih odsekih Pelechove in Kamniške ceste v naselju Preserje.
(4) Semaforne naprave se postavijo na križiščih:
– S1: križišče “Igriška” v Preserjah v km 4,576;
– S2: križišče “Pelechova” v km 4,780;
– S3: križišče »Kamniška v Preserjah« v km 4,969;
– S5: prečkanje deviacije poti v Drnovo 1-28 v km 7,356;
– S6: prečkanje Zadružniške ceste v km 0,683 obvoznice.
(5) S4: v križišču “Lek” v km 5,395 se pripravi kabelska kanalizacija za možno kasnejšo semaforizacijo.
(6) Napajanje javne razsvetljave in semaforizacije se zagotovi:
– N18: za krožno križišče “Želodnik” v km 0,723: iz obstoječega napajanja javne razsvetljave;
– N19: za križišče “Industrijska cona” v km 1,260: iz TP Želodnik – vas;
– N20: za križišče “Turnše” v km 2,222: iz obstoječega NN voda v križišču;
– N21: za križišče “Prešernova ” v km 3,401: iz TP Črnelo;
– N22: za križišče “Škrjančevo” v km 3,900: iz prestavljenega NN voda v križišču;
– N23: za križišče “Igriška” v km 4,576, za križišče “Pelechova” v km 4,780, za križišče »Tovarniška« v km 4,918, ter za križišče »Kamniška v Preserjah« v km 4,969: iz obstoječega NN voda trgovine Vele v Preserjah;
– N24: za križišče “Lek” v km 5,395 in krožno križišče »Kolodvorska v Mengšu« v km 5,985: iz daljnovoda 20 kV Mengeš – odcep Lek, iz novega TP v km 5,980;
– N25: za križišče “Kamniška v Mengšu” v km 6,633: iz TP Mengeš – Kamniška;
– N26: za križanje glavne ceste z deviacijo poti v Drnovo 1-28, km 7,356: iz prestavljenega NN voda v križanju;
– N27: za krožno križišče “Gorenjska” v km 7,975: iz TP OIK Mengeš;
– N28: za krožno križišče obvoznice s Slovensko cesto v km 0,235 obvoznice: iz TP Tamiz;
– N29: za križanje obvoznice z Zadružniško ulico v km 0,683 obvoznice: iz NN voda na Zadružniški ulici;
– N30: za križišče »Grobeljska« v km 1,329 obvoznice: iz TP Kersnikova.

Zaradi gradnje glavne ceste je treba porušiti oziroma prestaviti naslednje objekte:
– Lopa, parc. št. 1255, k. o. Dob, v km 2,627;
– Kozolec (prestavitev), parc. št. 198, k. o. Radomlje, v km 3,875;
– Dvojni kozolec (prestavitev), parc. št. 197/1, k. o. Radomlje, v km 3,890;
– Znamenje (prestavitev), parc. št. 190/1, k. o. Radomlje, v km 3,915;
– Stanovanjski in gospodarski objekt, Škrjančevo 12, parc. št. 199/1, k. o. Radomlje, v km 3,908;
– stanovanjski objekt, Škrjančevo 11, parc. št. 194/7, k. o. Radomlje, v km 3,912;
– stanovanjski in gospodarski objekt, Škrjančevo 11, parc. št. 194/1, 194/6, k. o. Radomlje, v km 3,915;
– stanovanjski objekt in dve lopi, Škrjančevo 11a, parc. št. 193/3, k. o. Radomlje, v km 3,940;
– lopa, parc. št. 740/11, k. o. Homec, v km 4,740;
– lopa, parc. št. 743/25, k. o. Homec, v km 4,832;
– stanovanjski in gospodarski objekt, Pelechova cesta 6, parc. št. 764/1, k. o. Homec, v km 4,840;
– stanovanjski in dva gospodarska objekta, Tovarniška ulica 56, parc. št. 733/2, k. o. Homec, v km 4,850;
– garažni niz (14 garaž), parc. št. 729/15, 729/16, 729/17, 729/18, 729/19, 729/20, 729/21, 729/22, 729/23, 729/24, 729/25, 729/26, 729/27, 729/28, k. o. Homec, v km 4,900;
– trgovski objekt, Tovarniška ulica 1, parc. št. 723/2, k. o. Homec, v km 4,935;
– stanovanjska hiša, Kamniška cesta 22, parc. št. 773/2, k. o. Homec, v km 4,955;
– lopa, parc. št. 701/2, k. o. Homec, v km 4,995;
– kozolec (prestavitev), parc. št. 703, k. o. Homec, v km 5,110;
– kolesarnica Lek, parc. št. 858/3, k. o. Mengeš, v km 5,483;
– kozolec (prestavitev), parc. št. 1004, k. o. Mengeš, v km 6,550;
– kozolec (prestavitev), parc. št. 578, k. o. Mengeš, v km 0,680 obvoznice.

(1) Posege v tla se izvede tako, da se prizadane čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Med gradnjo je treba izvajati monitoring v skladu s predpisi ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(4) Trasa glavne ceste od km 0,224 do km 3,000 prečka območje glinaste in meljaste zemljine z majhno prepustnostjo ter slabšim pridelovalnim potencialom. Območje je manj občutljivo na onesnaženje. Ostali del trase glavne ceste ter celotna trasa obvoznica ima pod humusno plastjo močno prepustno peščeno meljasto zemljino. Na tem delu so izven naselij tudi strnjena območja najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Varovanje tal pred onesnaženjem in čim bolj varčni gradbeni posegi v tla morajo biti na tem območju zagotovljeni v največji možni meri.

(1) Investitor je dolžan s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja glavne ceste oziroma obvoznice, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja oziroma namakanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.
(2) Pri gradnji glavne ceste oziroma obvoznice se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe). Za transporte čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.
(3) Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo glavne ceste in obvoznice prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji ceste. Priključki poljskih poti na cesto se asfaltirajo vsaj v dolžini traktorja s prikolico. Za nadomestitev sedanjih dostopov do zemljišč je ob trasi glavne ceste in obvoznice rezerviran pas širine 5,00 m, po katerem se lahko na podlagi ugotovljene potrebe v fazi seznanitve strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvidi nadomestne vzporedne dostopne poti do zemljišč ob trasi.
(4) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje glavne ceste oziroma obvoznice. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.

(1) Glavna cesta oziroma obvoznica ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Glavna cesta od km 4,570 naprej in celotna obvoznica potekata v coni III – v vplivnem varstvenem pasu z blagim režimom varovanja, razglašenem z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni vestnik občine Domžale, št. 5/98). V skladu s tem odlokom ter v skladu z določili uredbe, ki določa emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja se izvedejo ukrepi za kontrolirano odvodnjo cestnega telesa. Trasa glavne ceste in obvoznice se v tem območju opremi z jeklenimi varnostnimi ograjami.
(2) Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznosti pitne vode pridobiti predhodno strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije ali območnega Zavoda za zdravstveno varstvo.
(3) Na odseku z neprepustno podlago od km 0,000 do km 3,750 se izvede odvodnja z vozišča v obcestne jarke in od tam preko oljnih lovilcev s koalescentnim filtrom do recipientov – vodotokov ali depresij.
(4) Na ostalem odseku se izvede odvodnjo vozišča preko koritnice in neprepustne kanalizacije do zadrževalnih bazenov in oljnih lovilcev s koalescentnimi filtri. Od tam se izvede iztok v vodotoke oziroma kanalizacijo. Z območja poglobljene trase v Preserjah je treba prečrpavati meteorne vode do višje ležečih lovilcev olj in zadrževalnih bazenov.
(5) Ob trasi glavne ceste oziroma obvoznice so načrtovani naslednji zadrževalni bazeni (v nadaljnjem besedilu: ZB):
– ZB 1: v km 3,170 z izlivom v Hudski potok;
– ZB 2: v km 4,160 z izlivom v Kamniško Bistrico;
– ZB 3: v km 4,280 z izlivom v Kamniško Bistrico;
– ZB 4: v km 5,220 s kanalizacijo;
– ZB 5: v km 0,150 obvoznice s kanalizacijo;
– ZB 6: v km 1,825 obvoznice z izlivom v kanal Pšate.
(6) Zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej.
(7) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material (npr. onesnažena tla) izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek in bi lahko bil odstranjen na drug način.
(8) Pranje delovnega orodja v okoliških vodotokih ni dovoljeno, prav tako ne spuščanje cementnega mleka v vodotoke in odlaganje cementnih odpadkov.

Zaradi gradnje glavne ceste, obvoznice in deviacij je načrtovana ureditev vodotokov, ki je omejena v glavnem na območje pod premostitvenim objektom:
– regulacija 7-1 potoka Želodnik (Erjavec), v območju mostu 5-1: v km 0,891, dolžina regulacije 26,00 m, širina dna 3,50 m, nad in pod premostitvijo talni prag;
– regulacija 7-2 potoka Rovščica v območju mostu 5-2 in 5-2a: v km 2,330, dolžina regulacije 160,00 m, širina dna 6,00 m, 6 talnih pragov;
– regulacija 7-3 Hudskega potoka v območju mostu 5-3: v km 3,144, dolžina regulacije 30,00 m, širina dna 2,50 m,;
– regulacija 7-4 potoka Mlinščica I v območju mostu 5-4: v km 3,972, obloga dna in brežin v dolžini 22,00 m, širina dna 4,00 m, južno od glavne ceste se na Mlinščici izvede nadomestni razdelilni objekt za zajem tehnološke vode za Papirnico Količevo;
– regulacija 7-5 reke Kamniška Bistrica v območju mostu 5-5: v km 4,214, obstoječe korito, obloga brežin pod objektom;
– regulacija 7-6 potoka Mlinščica II v območju mostu 5-6: v km 4,748, obstoječe korito, obloga dna in brežin pod objektom;
– regulacija 7-7 kanala Pšate v območju mostu 5-7: v km 1,769 obvoznice Mengeš, obstoječe korito, zavarovanje brežin pod objektom.

(1) Trasa glavne ceste posega v območje naravne vrednote na območju Kamniške Bistrice: 1.1.22 Bregovi Kamniške Bistrice.
(2) Kot posebne kakovosti krajine so označene vodne poteze potokov Želodnik (Erjavec) in Rovščica z obvodno zarastjo, gozdni rob, gruče dreves ter posamezna drevesa. Kot območje značilnega krajinskega vzorca je opredeljena celotna Kamniško – Bistriška ravnina, ki jo je z nasipi in erozijo ustvarila Kamniška Bistrica, pomembna krajinska točka in razgledišče v širšem območju pa je tudi Homški hrib, ki je z območjem trase povezan predvsem vizualno.
(3) V območju obvoznice ni evidentiranih območij naravne dediščine.
(4) Za varovanje narave, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba zagotoviti:
– uporabo avtohtone vegetacije za nove zasaditve;
– da z gradnjo niso prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno načrtovani posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki;
– da se z deponiranjem odvečnega materiala ne zasipava depresij z zastajajočo vodo. Dovoljeno ni niti trajno niti začasno deponiranje na močvirnatih predelih.
(5) Za zmanjšanje smrtnosti dvoživk se izvedejo betonski prepusti (podhodi) v km 1,280, v km 1,470 in v km 1,891 z nizko ogrado (lijakom) za usmerjanje dvoživk v širini 50,00 metrov na vsako stran prehoda.
(6) Za zmanjšanje smrtnosti velikih sesalcev pri trku z vozili in škode v prometu se v sodelovanju z Lovsko družino Domžale in strokovnjaki Lovske zveze Slovenije določijo natančne lokacije opozorilnih znakov in zaščitnih ograj ter dolžino slednjih.
(7) Cestni prostor, predvsem useke, nasipe, in priključke je treba urejati skladno z usmeritvami seminarja Urejanje avtocestnega prostora. Zasaditev naj bo razgibana tako vrstno, kot tudi v višinskem in horizontalnem gabaritu.
(8) Načrt krajinske arhitekture mora predvideti sanacijski krajinsko – ureditveni načrt za zasaditev brežin vodotokov, za useke in priključke. Načrt krajinske arhitekture naj vsebuje tudi zasaditev brežin Kamniške Bistrice ob prehodu mostu čez reko.
(9) Pred pričetkom gradnje je treba fotografsko in video dokumentirati celotno traso. V času gradnje je potreben monitoring posegov v območju vodotokov in v neposredni bližini naravne dediščine.
(10) Med pripravljalnimi deli, med gradnjo in po končani gradnji so potrebni ustrezni ukrepi za zavarovanje vodotokov pred kakršnimikoli onesnaženjem in uničenjem vodnega življa. Ribiški družini Bistrica – Domžale, ki upravlja z vodnim življem v vodotokih, ki jih prečka trasa glavne ceste oziroma obvoznice, je treba:
– pred pričetkom del predložiti terminski plan izvajanja pripravljalnih in gradbenih posegov v bližini vodotokov,
– zagotoviti nemoteno prisotnost na gradbiščih,
– sproti seznanjati z vsako spremembo projektov, ki bi lahko vplivale na stanje vodotokov.

(1) Trasa glavne ceste se približa objektu evidentirane kulturne dediščine: Topole – slopno znamenje (EŠD 10654). Trasa glavne ceste tangira enote ali območja kulturne dediščine:
– Turnše – razvaline gradu Črnelo (EŠD 10656),
– Količevo – arheološko območje v strugi Kamniške Bistrice (EŠD 10620),
– Škrjančevo – znamenje pri hiši Škrjančevo 9 (EŠD 10650) in
– Mengeš – arheološko območje Drnovo (EŠD 10624).
(2) Kot kakovostna prvina z izpostavljeno vedutno lego so označeni štirje kozolci pri naselju Škrjančevo, v katere poseže trasa glavne ceste. Za prestavitev kozolcev je treba skupaj s pristojnim konzervatorjem poiskati novo lokacijo in izdelati projekt prestavitve. Ustrezne nove lokacije so v smeri proti jedru naselja Škrjančevo ali v smeri proti Papirnici Količevo.
(3) Na območju obvoznice trasa ne posega v evidentirana območja nepremične kulturne dediščine.
(4) V vidnem prostoru kulturne dediščine je treba reliefne posege oblikovati tako, da se zagotovi prilagojenost krajinskim značilnostim, zasaditve prilagojene funkciji varovanja brežin in krajinsko oblikovnim zahtevam z unikatno obravnavo posameznih lokacij, ohranjanje kakovostnih pogledov na Kamniške planine, na osamelec pri Turnšah in na ambiente gradov Češenik in Črnelo. Protihrupne ograje v vidnem polju ne smejo ovirati pogledov iz varovanih območij v krajino, kjer dopušča prostor se protihrupna zaščita izvede z oblikovanjem terena in zasaditvijo avtohtone vegetacije, izvedba ograj ne sme poudarjati cestnega telesa.
(5) V zvezi z arheološko dediščino je treba:
– zagotoviti rezervatno varstvo arheološke dediščine na trasi glavne ceste in obvoznice,
– izvesti predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov) na celotni trasi po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine,
– izvesti zaščitna izkopavanja potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,
– zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi – s tem državnim lokacijskim načrtom opredeljenimi zemeljskimi deli;
– deset dni pred pričetkom del obvestiti območno enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine o pričetku del.
(6) Za prestavitev znamenja v Škrjančevem je treba skupaj s pristojnim konzervatorjem poiskati novo lokacijo. Izbrani prostor mora ustrezati funkciji in prostorskim razmerjem, ki jih tak objekt vzpostavlja v obstoječem okolju. Izbrani prostor se krajinsko uredi in oblikuje.
(7) Treba je ohraniti zadosten odmik trase glavne ceste od slopnega znamenja v križišču s cesto v Topole – rob cestišča ne sme biti bliže od obstoječega. Znamenje je treba pred pričetkom del fizično zaščititi pred morebitnimi poškodbami.
(8) Pred začetkom gradnje je treba dokumentirati obstoječe stanje dediščine in sicer s fotografijami in video posnetki, ki se izdelajo skladno z navodili pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, pri čemer se tam dokumentacija tudi shrani.

(1) Pred hrupom prometa leta 2022 bo za zaščito naselij ob obravnavanem delu glavne ceste in obvoznice treba postaviti protihrupno zaščito v dolžini 2.286 m.
(2) Ob trasi glavne ceste je načrtovana naslednja protihrupna zaščita:
– PN-1: protihrupni nasip desno od osi: od km 3,764 do km 3,900, delno ob krožnem križišču, dolžina 140,00 m, višina 2,50 m;
– PN-2: protihrupni nasip levo od osi: od km 3,902 do km 3,966, delno ob krožnem križišču, dolžina 75,00 m, višina 2,50 m;
– PN-3: protihrupni nasip desno od osi: od km 3,920 do km 3,964, delno ob krožnem križišču, dolžina 55,00 m, višina 2,50 m;
– APO-4: absorpcijska protihrupna ograja na desnem robu glavne ceste: od km 3,960 do km 3,988, dolžina 28,00 in, višina 2,50 m;
– PN-5: protihrupni nasip desno od osi: od km 3,984 do km 4,050, dolžina 66,00 m, višina 2,50 m;
– APO-6: absorpcijska protihrupna ograja na desnem robu glavne ceste: od km 4,172 do km 4,350, dolžina 182,00 m, višina 2,00 m;
– APO-6a: absorpcijska protihrupna ograja na levem robu glavne ceste: od km 4,172 do km 4,350, dolžina 182,00 m, višina 2,00 m;
– PN-7: protihrupni nasip desno od osi: od km 4,350 do km 4,561, dolžina 220,00 m, višina 2,50 m;
– PN-7a: protihrupni nasip levo od osi: od km 4,350 do km 4,570, dolžina 230,00 m, višina 2,50 m;
– PN-7b: protihrupni nasip levo od osi: od km 4,595 do km 4,650, dolžina 60,000 m, višina 2,50 m;
– PN-8: protihrupni nasip desno od osi: od km 4,587 do km 4,736 m, dolžina 155,00 m, višina 2,50 m;
– APO-9: absorpcijska protihrupna ograja na desnem robu glavne ceste, delno desno ob deviaciji 1-19a: od km 4,736 do km 4,840 (0,090 deviacija), dolžina 124,00 m, višina 2,00 m;
– APO-10: absorpcijska protihrupna ograja na levem robu glavne ceste: od km 4,650 do km 4,870, dolžina 220,00 m, višina 2,50 – 3,00 m (višina 2,50 m, od km 4,650 do km 4,714, dolžine 64,00 m, višina 3,00 m, od km 4,714 do km 4,870, dolžina 156,00 m);
– APO-11: absorpcijska protihrupna ograja na desnem robu glavne ceste: od km 0,050 deviacije 1-26, (dovozna pot) do km 6,186, dolžina 230,00 m, višina 2,00 m;
– APO-12: absorpcijska protihrupna ograja na levem robu glavne ceste: od km 6,850 do km 7,100, dolžina 250,00 m, višina 2,00 m;
– APO-13: absorpcijska protihrupna ograja desno od osi (zaradi preglednosti od roba vozišča oddaljena 4,00 – 6,00 m): od km 7,280 do km 7,350, dolžina 70,00 m, višina 3,00 m;
– APO-14: absorpcijska protihrupna ograja desno od osi (zaradi preglednosti od roba vozišča oddaljena 4,00 m): od km 7,361 do km 7,430, dolžina 69,00 m, višina 3,00 m.
Ob obvoznici je načrtovana naslednja protihrupna zaščita:
– APO-15: absorpcijska protihrupna ograja na levem robu obvoznice: od km 0,130 deviacije 1-32 Grobeljske ceste do km 1,504 obvoznice, dolžina 182,00 m, višina 2,00 m – 2,50 m (višina 2,00 od km 0,130 m deviacije Grobeljske ceste do km 1,460, dolžina 138,00 m, višina 2,50 m od km 1,460 do km 1,504, dolžina 44,00 m);
– APO-16: absorpcijska protihrupna ograja na levem robu obvoznice: od km 1,504 do km 1,608 m, dolžina 104,00 m, višina 2,50 m;
– APO-17: absorpcijska protihrupna ograja na desnem robu obvoznice: od km 1,500 do km 1,620, dolžina 120,00 m, višina 2,50 m.
(3) Za nekatere stanovanjske objekte na obravnavanem odseku glavne ceste se zaradi posebnosti (višina objekta, konfiguracija terena in neposredna bližina glavne ceste) na osnovi meritev hrupa po otvoritvi glavne ceste po potrebi izvede dodatno pasivno zaščito. Ti objekti so:
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Škrjančevo 10, parc. št. 198, k. o. Radomlje, v km 3,900;
– stanovanjski objekt (levo od osi ceste), Škrjančevo 20, parc. št. 1255, k. o. Radomlje, v km 3,902;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Škrjančevo 9, parc. št. 197/1, k. o. Radomlje, v km 3,920;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Kajuhova ulica 2, parc. št. 190/1, k. o. Radomlje, v km 4,535;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 25, parc. št. 190/1, k. o. Homec, v km 4,550;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Igriška ulica 33, parc. št. 190/1, k. o. Radomlje, v km 4,550;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Igriška ulica 26, parc. št. 190/1, k. o. Radomlje, v km 4,550;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Igriška ulica 27, parc. št. 199/1, k. o. Radomlje, v km 4,590;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Igriška ulica 29, parc. št. 199/1, k. o. Radomlje, v km 4,590;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Igriška ulica 31, parc. št. 199/1, k. o. Radomlje, v km 4,590;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 10a, parc. št. 194/7, k. o. Homec, v km 4,765;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 10, parc. št. 194/7, k. o. Homec, v km 4,780;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 14, parc. št. 194/1, k. o. Homec, v km 4,800;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 12, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,830;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 7, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,865;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 3a, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,880;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 3, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,900;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Pelechova cesta 1, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,910;
– stanovanjski objekt (desno od osi ceste), Kamniška cesta 20, parc. št. 193/3, k. o. Homec, v km 4,940.
(4) Protihrupne zaščite APO-6a, PN-7a in PN-7b predstavljajo zaščito trenutno nezazidanega območja, ki je z veljavnim občinskim prostorskim aktom določeno kot stanovanjsko območje. Protihrupne zaščite se izvedejo najkasneje do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene skladno s prostorskim aktom, v območju ščitenja pred hrupom.
(5) Investitor mora ob gradnji glavne ceste oziroma obvoznice izvesti protihrupne ograje v obsegu, ki se določi na osnovi napovedi prometa za 5-letno plansko obdobje, vse protihrupne nasipe na podlagi napovedi prometa za leto 2022 ter vsa ustrezna predhodna dela za postavitev protihrupnih ograj (primerne širine bankin oziroma berm, ureditev komunalnih vodov in drugih ureditev na območju načrtovanih ograj), ki so določene na podlagi napovedi prometa za leto 2022. Nato mora investitor zagotoviti fazno dograjevanje zaščitnih ukrepov v skladu s predpisi, ki določajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa in v skladu z monitoringom, določenim v 34. členu te uredbe, pri čemer je investitor dolžan upoštevati pravilnik, ki določa prve meritve in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. V skladu s tem so možna odstopanja od gornjih lokacij in dimenzij. Prav tako mora investitor ob gradnji glavne ceste izvesti vsa ustrezna predhodna dela za postavitev APO-6a.

(1) Pod mostom ob Kamniški Bistrici mora biti omogočen prehod pešcev in kolesarjev.
(2) Obstoječe prometne povezave med poselitvenimi območji v času gradnje ne smejo biti pretrgane, urejeni morajo biti obvozi. Možni morajo biti dostopi do vseh objektov. Lastnike, upravljavce in uporabnike je treba sproti obveščati o ukrepih ali motnjah ki bodo povzročene.
(3) V območjih naselij, kjer so zaradi gradnje ceste potrebne rušitve objektov, je potrebno preostanke parcel urediti tako, da postanejo integralni del ureditve naselja. Po možnosti se priključijo funkcionalnim zemljiščem sosednjih objektov, ali pa se uredijo kot javne zelene površine. Če so parcele dovolj velike, lahko služijo kot prostor za nadomestno gradnjo.

(1) Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem glavne ceste oziroma obvoznice dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.
(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko ragulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča;
– sprotno kultivirati območja velikih posegov (nasipi, vkopi).

(1) Zaradi izgradnje glavne ceste oziroma obvoznice se požarna varnost bližnjih objektov ne sme poslabšati. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.

(1) Odvzem gradbenega materiala je določen iz enega od obstoječih kamnolomov, ki imajo pridobljena potrebna dovoljenja.
(2) Načrtovanih je približno 43.500 m3 viškov pogojno vgradljivega materiala. Od tega se 6.000 m3 porabi za gradnjo protihrupnih nasipov v Preserjah, 1.500 m3 za oblikovanje reliefa v krožnih križiščih, 36.000 m3 pa se deponira v obstoječi deponiji (jama peskokopa Termit v Moravčah).

Odsek glavne ceste z obvoznico se lahko gradi etapno. Sestavljajo ga pododseki, ki vsak zase predstavljajo zaključeno celoto in se lahko gradijo sočasno ali ločeno:
– pododsek glavne ceste Želodnik – Škrjančevo, od km 0,224 do km 3,850;
– pododsek glavne ceste Škrjančevo – Lek, od km 3,850 do km 5,850;
– pododsek glavne ceste Lek – Mengeš, od km 5,850 do km 8,517 in pododsek obvoznica Mengeš, od km 0,000 do km 2,100.

(1) Poleg vseh obveznosti navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom in med gradnjo ter po izgradnji tudi:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci in lokalnimi skupnostmi uskladi popis o stanju obstoječih lokalnih cest, javnih poti, druge infrastrukture, objektov, ki so tangirani zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice;
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji RS za ceste v potrditev predpisano projektno dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi ceste; gradbeni priključki so začasni;
– uskladiti rešitve z Ministrstvom za promet – Direkcijo RS za ceste, če bi etapa izvedbe državnega lokacijskega načrta vplivala na prometno ureditev državnih cest;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša;
– v skladu s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe zgraditi dostope, ki v državnem lokacijskem načrtu niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja glavne ceste oziroma obvoznice;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
– za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;
– za zavarovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz 23. člena te uredbe;
– vzdrževati vegetacijske pasove ob cesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;
– vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter vegetacijo in brežine ob glavni cesti in obvoznici;
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe glavne ceste in obvoznice, do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase glavne ceste oziroma obvoznice in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
– vse ostanke prekinjenih poti in cest po izgradnji glavne ceste, obvoznice in potrebnih deviacij urediti skladno z namensko rabo sosednjih zemljišč;
– sofinancirati izdelavo sprememb prostorskega akta, ki ureja območje Lek v delu, v katerem je ta tangiran z državnim lokacijskim načrtom za glavno cesto in obvoznico.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje glavne ceste oziroma obvoznice.

(1) Investitor gradnje glavne ceste oziroma obvoznice mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje;
– pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov;
(2) Monitoring je treba izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

Gradbišče je omejeno na širino odkupljenega zemljišča. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, dodatne transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba izdelati ekološki elaborat ureditve gradbišča,
– zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji glavne ceste oziroma obvoznice pa po potrebi obnoviti,
– obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji glavne ceste oziroma obvoznice zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– v času gradnje glavne ceste oziroma obvoznice zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– glavna cesta od km 4,570 naprej in celotna obvoznica potekata v Coni III – v vplivnem varstvenem pasu z blagim režimom zavarovanja, razglašenem z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/98). Temu ustrezno je treba izvajati tudi ukrepe pri organizaciji gradbišča.

(1) Razmejitev investicije javnih cest in pripadajočih cestnih površin ter komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi, ki urejajo področje javnih cest.
(2) Investitor javnih cestnih površin je DARS d.d.. Financiranje preostalih ureditev se določi sporazumno z ostalimi udeleženci (Občina Domžale, Občina Mengeš, Ministrstvo za obrambo, Javna agencija RS za železniški promet).

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s to uredbo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, iz 4. člena te uredbe, šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti v naslednjih občinah:
a) v Občini Domžale:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 2000 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/86, 2/90, 12/95, 3/97, 10/97 in Uradni list RS, št. 62/94) za območje Občine Domžale, ter prostorske sestavine družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 1990, (Uradni vestnik občine Domžale, št. 10/86, 12/95, 3/97, 10/97 in Uradni list RS, št. 62/94) za območje Občine Domžale,
– prostorski ureditveni pogoji za območje občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 4/03);
b) v Občini Lukovica:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 2000, (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/86, 2/90 in Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/97, 4/03) za območje Občine Lukovica, ter prostorske sestavine družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/86 in Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/97, 4/03) za območje Občine Lukovica,
– prostorski ureditveni pogoji za območje urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 18/92);
c) v Občini Mengeš:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 2000, za območje Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/86, 2/90, 12/95 in Uradni vestnik Občine Mengeš št. 7/99, 1/2000) ter prostorske sestavine družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/86, 12/95 in Uradni vestnik Občine Mengeš št. 7/99, 1/2000), za območje Občine Mengeš,
– prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 3/2002),
– prostorski ureditveni pogoji za območje M 28/1 (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 3/2003),
– zazidalni načrt Lek v Mengšu (Uradni vestnik Občine Domžale 14/92).

Državni lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu za prostorski razvoj ter na občinah Lukovica, Domžale in Mengeš.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.