Na podlagi četrtega in petega odstavka 9. člena, šestega odstavka 11. člena, tretjega odstavka 13. člena, drugega odstavka 55. člena in drugega odstavka 111. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – ZVISJV-UPB1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa:
– vire ionizirajočega sevanja (v nadaljnjem besedilu: viri sevanja), za katere namere o njihovi uporabi ni treba priglasiti, ter s temi viri sevanja povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije aktivnosti, za katere niso presežene ravni izvzetja,
– zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV,
– merila za razvrščanje posameznih del v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo odprti viri sevanja,
– ravni opustitve in merila, na podlagi katerih se lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi snovmi,
– sevalne dejavnosti, za katerih izvajanje je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti,
– vrste virov sevanj, za katere je treba pred uporabo pridobiti potrdilo o vpisu v register virov sevanja,
– vrste virov sevanja, za katere je treba pred uporabo pridobiti dovoljenje za uporabo,
– merila za razvrščanje objektov med sevalne objekte in manj pomembne sevalne objekte in
– merila za časovno veljavnost dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, za uporabo vira sevanja in za obratovanje sevalnega objekta, jedrskega objekta in manj pomembnega sevalnega objekta.
(2) Ta uredba prenaša določbe Direktive Sveta 96/29/EURATOM o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29. 6. 1996).

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. hitrost doze je časovni odvod ustrezne doze (absorbirane, ekvivalentne, efektivne, predvidene ekvivalentne, predvidene efektivne) ali njenih ekvivalentov (okoliški, smerni, osebni) in pomeni porast prejete doze v kratkem časovnem razmiku. Enota je Gy/s ali Sv/s;
2. pošiljanje je pošiljanje radioaktivnih snovi v skladu s predpisom, ki ureja uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih snovi, in pošiljanje radioaktivnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva;
3. pristojni upravni organ je upravni organ, pristojen za sevalno in jedrsko varnost, v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, in upravni organ, pristojen za varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji, v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravje, če gre za uporabo radioaktivnih snovi ali naprav ter opreme, ki oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV, v zdravstvu ali veterinarstvu ali za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu;
4. radiotoksičnost je toksičnost zaradi ionizirajočega sevanja radionuklida in njegovih potomcev, ki se je vgradil v človekovo telo. Radiotoksičnost je povezana tako z radioaktivnimi lastnostmi radionuklida, kot tudi s fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi elementa ter njegovim metabolizmom v telesu ali v organu, v katerega se vgradi;
5. skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti določenemu viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert (v nadaljnjem besedilu: čl-Sv);
6. specifična aktivnost je aktivnost snovi deljena z maso snovi.

(1) Proizvodnje, predelave, uporabe, skladiščenja, pošiljanja, vnašanja iz držav članic EU, uvoza, izvoza, tranzita in odlaganja radioaktivnih snovi ali drugega izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja pristojnemu upravnemu organu ni treba priglasiti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– tveganje za posameznike zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem mora biti majhno,
– skupinski učinek zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem mora biti pri običajnih razmerah izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja majhen in
– izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba vira sevanja mora biti sama po sebi nepomembna v zvezi z izpostavljenostjo ionizirajočim sevanjem in z zanemarljivo verjetnostjo, da pogoja iz prejšnjih alinej tega odstavka nista izpolnjena.
(2) Pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjuje sevalna dejavnost ali vir sevanja, če:
1. aktivnost posameznega radionuklida v radioaktivni snovi ne presega ravni izvzetja za aktivnost iz drugega stolpca tabele 1 v prilogi, ki je sestavni del te uredbe;
2. specifična aktivnost posameznega radionuklida v radioaktivni snovi ne presega specifične aktivnosti iz tretjega stolpca tabele 1 v prilogi te uredbe;
3. aktivnost in specifična aktivnost vira sevanja presega vrednosti za aktivnost in specifično aktivnost iz tabele 1 v prilogi te uredbe, vendar hitrost doze na razdalji 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, v kateri je zaprti vir sevanja, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa je odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
(3) Pogoji iz prvega odstavka tega člena so izpolnjeni tudi za:
1. električno napravo, ki obratuje pri napetosti, ki ne presega 5 kV, če hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa je odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti;
2. katodno cev, namenjeno prikazovanju slik, če pospeševalna napetost ne presega 30 kV in pri normalnem delovanju hitrost doze 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, v katero je katodna cev vgrajena, ne presega 1 µSv/h;
3. radioaktivno kontaminirane snovi, za katere je upravni organ, pristojen za sevalno in jedrsko varnost, odobril izpust v okolje.
(4) Ne glede na pogoje v zvezi z aktivnostjo ali specifično aktivnostjo posameznih radionuklidov v radioaktivni snovi iz drugega odstavka tega člena, sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja ni treba priglasiti, če iz načrta optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji sledi, da zaradi izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja:
– efektivna doza za posameznika iz prebivalstva ne presega 10 µSv na leto in
– skupinska efektivna doza ne presega 1 čl-Sv v enem letu.
(5) Če radioaktivna snov vsebuje več radionuklidov, sevalne dejavnosti in uporabe vira sevanja ni treba priglasiti, če za radionuklide v radioaktivni snovi velja vsaj eden od naslednjih pogojev:

ali

kjer je:
– A(i)aktivnost posameznega radionuklida,
– IVA(i) raven izvzetja za aktivnost posameznega radionuklida,
– KA(i) specifična aktivnost radionuklida in
– IVKA(i) raven izvzetja za specifično aktivnost posameznega radionuklida.
(6) Za radionuklide, ki jih tabela 1 priloge te uredbe ne vsebuje, ravni izvzetja za aktivnosti in specifične aktivnosti določi pristojni upravni organ tako, da za njihove ravni izvzetja prevzame ravni izvzetja tistih radionuklidov iz tabele 1 priloge te uredbe, katerih aktivnosti in specifične aktivnosti so radiokemijsko najbolj podobne tem radionuklidom.
(7) Če se pri izvajanju dejavnosti uporablja v kateremkoli času v obdobju enega leta več med seboj podobnih radioaktivnih snovi, ki vsaka zase izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, je treba njihovo uporabo priglasiti, če skupna aktivnost teh snovi presega ravni izvzetja iz tabele 1 v prilogi te uredbe.

(1) Za namen priglasitve namere in izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja se dela v okviru izvajanja teh sevalnih dejavnosti razvrstijo v tri razrede glede na:
– razvrstitev radionuklida v skupino radiotoksičnosti,
– aktivnost radionuklida, ki se ga uporablja, in
– način opravljanja dela z odprtim virom sevanja.
(2) Posamezno delo v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja se razvrsti v posamezni razred iz prejšnjega odstavka na podlagi vrednosti za aktivnost odprtega vira sevanja iz naslednje tabele:

kjer se v skupine radiotoksičnosti razvrščajo radionuklidi na naslednji način:
– prva skupina: raven izvzetja ≤ 10(na 4) Bq,
– druga skupina: 10(na 4) Bq < raven izvzetja ≤ 10(na 5) Bq,
– tretja skupina: 10(na 5) Bq < raven izvzetja ≤ 10(na 6) Bq,
– četrta skupina: 10(na 6) Bq < raven izvzetja ≤ 10(na 7) Bq in
– peta skupina: raven izvzetja >10(na 7) Bq.
(3) Če raven izvzetja za posamezmi radionuklid ni določena, se radionuklid razvrsti v skupino radiotoksičnosti glede na radiokemijsko podobnost z radionuklidi iz tabele 1 v prilogi te uredbe.
(4) Vrednosti za aktivnost odprtega vira sevanja iz tabele za razvrščanje dela v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja iz prejšnjega odstavka je treba glede na način opravljanja dela z odprtim virom sevanja pomnožiti z naslednjimi faktorji:
– krat 100 za skladiščenje,
– krat 10 za zelo enostavno delo s tekočinami,
– krat 1 za navadno delo s kemikalijami,
– krat 0,1 za kompleksna dela s tekočinami in enostavna dela s suhimi snovmi,
– krat 0,01 za delo s prašnimi snovmi.

Pristojni upravni organ odloči o opustitvi nadzora nad radioaktivno snovjo, če radioaktivna snov po opustitvi nadzora v enem letu ne more povzročiti skupinske doze večje od 1 čl-Sv in efektivna doza na kateregakoli posameznika iz prebivalstva v enem letu zaradi radioaktivne snovi ne more preseči 10 µSv.

(1) Opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo preneha brez odločitve pristojnega upravnega organa, če specifična aktivnost radioaktivne snovi ne presega vrednosti iz drugega stolpca tabele 3 v prilogi te uredbe.
(2) Za radioaktivno snov, ki vsebuje več radionuklidov, preneha nadzor nad radioaktivno snovjo brez odločbe pristojnega upravnega organa, če je izpolnjen naslednji pogoj:

kjer je KA(i) specifična aktivnost in OVKA(i) vrednost specifične aktivnosti posameznega radionuklida, ki ga radioaktivna snov vsebuje.
(3) Za radionuklide, ki jih tabela 3 priloge te uredbe ne vsebuje, ravni opustitve na zahtevo imetnika dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti določi pristojni upravni organ tako, da za njihove ravni opustitve prevzame ravni opustitve tistih radionuklidov iz tabele 3 priloge te uredbe, katerih aktivnosti in specifične aktivnosti so radiokemijsko najbolj podobne tem radionuklidom.

(1) Če se že pred začetkom uporabe vira sevanja predvideva opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi po njihovi uporabi, se lahko zahtevo za opustitev vloži skupaj z vlogo za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja.
(2) K zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti načrt ravnanja z radioaktivnimi snovmi po opustitvi nadzora in načrt optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji, iz katerega sledi, da so izpolnjeni pogoji za opustitev nadzora.
(3) Pristojni upravni organ ugotovi izpolnjevanje pogojev za opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi v dovoljenju za uporabo vira sevanja.
(4) O opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi mora uporabnik vira sevanja voditi evidenco, ki vsebuje predvsem podatke o dnevu opustitve nadzora, količini radioaktivnih snovi in načinu ravnanja po opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi.
(5) Pred opustitvijo nadzora nad radioaktivnimi snovmi mora uporabnik o nameravani opustitvi nadzora obvestiti pristojni upravni organ.

(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti je treba pridobiti za vsako dejavnost, pri kateri se uporabljajo viri sevanj, razen za radioaktivne snovi, zaprte vire sevanj, električne naprave, katodne cevi ali radioaktivno kontaminirane snovi iz drugega, tretjega in petega odstavka 3. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ni treba pridobiti za dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoče sevanje zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV, če je naprava oziroma oprema v stanju, ko ne proizvaja ionizirajočega sevanja.
(3) Izvajalec del v nadzorovanem območju mora imeti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz ocene varstva izpostavljenih delavcev izhaja, da bi lahko posamezni delavci, ki so pri delu le občasno izpostavljeni ionizirajočim sevanjem ali prihajajo v stik z viri ionizirajočih sevanj le posredno, prejeli efektivno dozo nad mejno dozo za posameznika iz prebivalstva.

(1) Dovoljenje za uporabo vira sevanja je treba pridobiti za:
1. zaprti vir sevanja, pri katerem aktivnost ali specifična aktivnost več kot 10 krat presega raven izvzetja za aktivnost oziroma za specifično aktivnost;
2. napravo z zaprtim virom sevanja, pri kateri hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, v kateri je zaprti vir sevanja, presega 1 µSv/h;
3. električno napravo, ki deluje pri napetosti nad 30 kV, in pri katerih hitrost doze 10 cm od katerekoli dostopne površine ne presega 1 µSv/h;
4. odprti vir sevanja, katerega aktivnost presega raven izvzetja iz drugega stolpca tabele 1 priloge te uredbe.
(2) Potrdilo o vpisu v register virov sevanja je treba pridobiti za:
1. zaprti vir sevanja, pri katerem aktivnost ali specifična aktivnost presega raven izvzetja za aktivnost oziroma za specifično aktivnost, vendar ne več kot 10 krat;
2. napravo z zaprtim virom sevanja, pri kateri hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, v kateri je zaprti vir sevanja, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa ni odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti;
3. električno napravo, ki deluje pri napetosti, ki ni večja od 30 kV, in pri kateri hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa ni odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti;
4. vir sevanja, ki zamenjuje izrabljeni vir sevanja, za katerega uporabo je pridobljeno dovoljenje za uporabo vira sevanja, če je bila v dovoljenju določena občasna zamenjava vira sevanja, in če zamenjava ne vpliva na pogoje varstva pred ionizirajočimi sevanji iz dovoljenja za uporabo vira sevanja.
(3) Dovoljenje za uporabo vira sevanja je treba pridobiti tudi za spremembe na viru sevanja ali pri njegovi uporabi, če:
1. gre za poseg ali spremembo na viru sevanja, ki lahko vpliva na pogoje varstva pred ionizirajočimi sevanji;
2. se vir sevanja, ki se uporablja kot nepremičen vir, premesti v drug prostor istega objekta ali v drug objekt.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ni treba pridobiti dovoljenja za uporabo vira sevanja ali potrdila o vpisu v register virov sevanja za javljalnike požarov, ki vsebujejo izotop Am-241 z aktivnostjo, ki ne presega 3 MBq, če hitrost doze 10 cm od katerekoli dostopne površine javljalnika požarov ni večja od 1 µSv/h.

(1) Objekt se razvrsti med sevalne objekte, če se v njem:
1. proizvaja ali obdeluje radioaktivne snovi, pri čemer je možno, da bi to povzročilo čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva;
2. uporablja vire sevanja za obsevanje predmetov ali živil z visokimi hitrostmi doz, ki bi lahko povzročile deterministične učinke na ljudeh;
3. uporablja pospeševalnik, ki pospešuje delce na energijo višjo od 25 MeV.
(2) Objekt se razvrsti med manj pomembne sevalne objekte, če se v njem:
1. uporablja radioterapevtska naprava, kot so: pospeševalnik delcev, naprava z zaprtimi viri, rentgenska naprava, če delujejo pri napetostih večjih od 150 kV;
2. uporablja nepremična naprava za industrijsko radiografijo, katere energija sevanja presega 150 keV;
3. uporablja odprti vir sevanja pri delih z odprtimi viri sevanja, ki so razvrščeni v I. ali II. razred v skladu z določbami 4. člena te uredbe;
4. uporablja pospeševalnik delcev s pospeševalno napetostjo do največ 25 MV;
5. uporablja zaprti viri sevanja, ki na razdalji enega metra brez zaščite povzročajo hitrost doze večjo od 1 Sv/h.

(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti se izda največ za predvideno obdobje trajanja dejavnosti, vendar ne več kot za 10 let.
(2) Pri odločitvi o trajanju veljavnosti dovoljenja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem podatki iz ocene varstva izpostavljenih delavcev in podatki iz programa radioloških posegov, če gre za izpostavljenost v zdravstvu.
(3) Ob prvi izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti se to dovoljenje izda največ za obdobje treh let.

(1) Dovoljenje za uporabo vira sevanja se izda največ za predvideno obdobje uporabe vira, vendar ne več kot za 10 let.
(2) Pri odločitvi o obdobju uporabe vira iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem podatki iz ocene varstva izpostavljenih delavcev in podatki iz programa radioloških posegov, če gre za izpostavljenost v zdravstvu.
(3) Za vire sevanj, za katere kot dovoljenje za njihovo uporabo velja potrdilo o vpisu v register virov sevanja, dovoljenje velja do takrat, ko uporabnik prijavi, da bo prenehal uporabljati vir sevanja, vendar ne več kot 10 let.
(4) Uporabnik, ki namerava prenehati z uporabo vira sevanja, je dolžan o tem obvestiti pristojni upravni organ, ki je izdalo dovoljenje za uporabo vira.

(1) Dovoljenje za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta se izda največ za predvideno obdobje obratovanja objekta, vendar ne več kot za 10 let.
(2) Pri odločitvi o obdobju obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem podatki iz varnostnega poročila.

Vlogo za podaljšanje dovoljenja za sevalno dejavnost, dovoljenja za uporabo vira sevanja in dovoljenja za obratovanje sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta se lahko vloži pristojnemu upravnemu organu najprej dva meseca pred iztekom veljavnosti veljavnega dovoljenja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati:
– 31., 32. in 33. člen Pravilnika o načinu zbiranja, evidentiranja, obdelave, hrambe, dokončne odložitve in izpuščanja radioaktivnih odpadnih snovi v človekovo okolje (Uradni list SFRJ, št. 40/86, in Uradni list RS, št. 67/02 – ZVISJV) in
– 2., 6., 9., 64. in 65. člen Pravilnika o dajanju v promet in uporabi radioaktivnih snovi, katerih aktivnost presega določeno mejo, rentgenskih in drugih aparatov, ki proizvajajo ionizirajoča sevanja, ter o ukrepih za varstvo pred sevanji teh virov (Uradni list SFRJ, št. 40/86 in 45/89, in Uradni list RS, št. 67/02 – ZVISJV).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.