Na podlagi 4. člena Odloka o kadrovskem štipendiranju (Uradni list RS, št. 16/99) je Komisija Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve na 65.seji, dne 28. 4. 2004 sprejela

Ta pravilnik določa postopek in kriterije za podeljevanje kadrovskih štipendij (v nadaljnjem besedilu: štipendij), višino štipendij in druge stroške izobraževanja, pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista ter druge zadeve v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenije.

Štipendije podeljuje podkomisija za štipendiranje pri komisiji Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve (v nadaljnjem besedilu: podkomisija za štipendiranje), na podlagi ugotovljenih kadrovskih potreb in odobrenih sredstev v proračunu Republike Slovenije.
Štipendija za izobraževanje v Republike Sloveniji ali v tujini se lahko podeli:
– dijaku ali študentu, ki je državljan Republike Slovenije in se obveže, da bo po končanem izobraževanju sklenil delovno razmerje v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, vladnih službah in upravnih enotah (v nadaljnjem besedilu: organ državne uprave);
– študentu, ki je državljan Republike Slovenije – za delo na področju mednarodnih odnosov v organu državne uprave, ki se poleg obveze iz prejšnje alinee obveže, da si bo med izobraževanjem pridobil znanje dveh tujih jezikov;
– študentu, ki je državljan Republike Slovenije – izključno za delo na področju evropskih zadev, ki se obveže, da bo po končanem izobraževanju v tujini sklenil delovno razmerje v organu državne uprave.
Dijaku ali študentu za delo na področju Ministrstva za obrambo se štipendija lahko podeli pod pogojem, da nima dvojnega državljanstva.
Dijak ali študent, ki mu je bila podeljena štipendija za potrebe Slovenske vojske, sklene delovno razmerje z dnem začetka temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja, pod naslednjimi pogoji:
– da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe,
– da ob sklenitvi delovnega razmerja ni član nobene politične stranke,
– da je varnostno preverjen in da ne obstaja varnostni zadržek v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba Ustavnega sodišča in 47/02),
– da nima dvojnega državljanstva,
– da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev,
– da praviloma ni starejši od 25 let, če se želi zaposliti kot vojak ali podčastnik oziroma 30 let, če se želi zaposliti kot častnik ali vojaški uslužbenec.
Pogoj za sklenitev delovnega razmerja v Ministrstvu za obrambo je, da štipendist ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, da ni bil obsojen na zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev in da ob sklenitvi delovnega razmerja ni član nobene politične stranke.
Pogoj, da štipendist sklene delovno razmerje v Policiji je, da:
– ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
– ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
– ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee;
– je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
– je bil varnostno preverjen in da zanj ne obstaja varnostni zadržek;
– ni uveljavljal oziroma da ne uveljavlja pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti;
– nima dvojnega državljanstva.
Pogoji iz prve, šeste in sedme alinee se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
Štipendija po tem pravilniku se lahko podeli dijaku ali študentu, ki ni v delovnem razmerju.
Otrokom oseb, padlih v vojni za Slovenijo 1991 ali umrlih za posledicami poškodb, dobljenih v tej vojni (v nadaljnjem besedilu: otroci padlih) se podeli štipendija iz tretje alinee drugega odstavka 1. člena Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).

Štipendije iz drugega odstavka prejšnjega člena se podeljujejo na podlagi javnega natečaja.
Vsebino javnega natečaja iz prejšnjega odstavka določi podkomisija za štipendiranje.
V javnem natečaju se navede:
1. izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe;
2. število razpisanih štipendij;
3. rok za vložitev prijave na javni natečaj;
4. pogoj, da bo štipendist po končanem izobraževanju sklenil delovno razmerje v organu državne uprave;
5. za kandidate za delo na področju mednarodnih odnosov kot dodatni pogoj pridobitev znanja dveh tujih jezikov;
6. pogoj, da se kandidatu za delo v Ministrstvu za obrambo štipendija lahko podeli le, če nima dvojnega državljanstva, je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe, je varnostno preverjen in ne obstaja varnostni zadržek v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba Ustavnega sodišča in 47/02);
7. pogoj, da se kandidatu za delo v Policiji podeli štipendija, je uspešno opravljen zdravniški pregled, kandidat ne sme imeti dvojnega državljanstva in na strani kandidata ne smejo obstajati varnostni zadržki, kar se ugotovi z varnostnim preverjanjem na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03);
8. pogoj, da se kandidat lahko prijavi le na eno od področij, objavljenih v javnem natečaju.

Prijava na javni natečaj obsega:
1. dokazilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja;
2. dokazilo o učnem oziroma študijskem uspehu; za dijake fotokopijo spričevala zadnjega zaključenega letnika; za študente potrdilo o ocenah zadnjega zaključenega letnika študija; za študente 1. letnikov fotokopijo spričevala zadnjega zaključenega letnika in potrdila o maturi z ocenami oziroma potrdila o zaključnem izpitu z ocenami;
3. potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
4. življenjepis in morebitna priporočila organov državne uprave;
5. predpisani obrazec za pridobitev štipendije;
6. izjava kandidata, da ni bil spoznan za kazensko odgovornega s pravnomočno sodno odločbo.
Kandidat za pridobitev štipendije iz tretje alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika mora prijavi na javni natečaj priložiti še priporočili dveh profesorjev, ki kandidata in njegovo akademsko delo dobro poznata in dokazilo o znanju tujega jezika, ki ga uporablja izobraževalna ustanova v tujini, kjer se bo kandidat izobraževal.
Kandidat za pridobitev štipendije za potrebe Ministrstva za obrambo in Policije mora prijavi na javni natečaj priložiti tudi izjavo, da nima dvojnega državljanstva.

Pri izbiri prijavljenih kandidatov podkomisija za štipendiranje upošteva in ovrednoti naslednje kriterije:
– učni oziroma študijski uspeh – za dijake do 50 točk, za študente do 80 točk;
– pozitivno opravljeno preventivno psihološko testiranje – do 40 točk;
– kadrovske potrebe organov državne uprave – do 60 točk.
Pred izbiro prijavljenih kandidatov morajo kandidati za potrebe Ministrstva za obrambo in Policije opraviti zdravniški pregled. Pri izbiri kandidatov za potrebe Ministrstva za obrambo (program strojništvo, smer letalstvo) se upošteva tudi pozitivno opravljen preizkus letenja.
Otrokom padlih se štipendija podeli ne glede na določbe prvega odstavka tega člena.
Pri izbiri med kandidati, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje za podelitev štipendije iz tretje alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika, imajo prednost štipendisti Vlade Republike Slovenije.
Za študente iz prejšnjega odstavka lahko podkomisija za štipendiranje pridobi mnenje pristojnega organa o programu izobraževalne ustanove.
Če za posamezne razpisane štipendije več kandidatov doseže enako število točk po kriterijih iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, odloči podkomisija za štipendiranje o izbranem kandidatu na podlagi njegovega materialnega položaja.
Če se za posamezne razpisane štipendije prijavi manj kandidatov, kot je razpisanih štipendij, lahko podkomisija za štipendiranje, glede na ugotovljene kadrovske potrebe in zagotovljena sredstva v državnem proračunu, podeli štipendije kandidatom, prijavljenim za druge izobraževalne programe, za katere so razpisane štipendije, pod pogoji določenimi v 2. členu tega pravilnika.
Za vse razpisane štipendije izmed prijavljenih kandidatov podkomisija za štipendiranje lahko izbere tudi rezervne kandidate.
Če podkomisija oceni, da nihče od prijavljenih kandidatov ne ustreza kriterijem izbora, lahko štipendija za določen program oziroma smer študija ostane nepodeljena.

Na podlagi opravljene izbire podkomisija za štipendiranje izda upravno odločbo, s katero vsakega izmed prijavljenih kandidatov na javni natečaj obvesti o svoji odločitvi.
Zoper odločbo iz prvega odstavka ima kandidat pravico do pritožbe na komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba se vloži neposredno pri organu prve stopnje – Podkomisiji za štipendiranje.
Če neizbrani kandidat ni zadovoljen z odločitvijo komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, lahko v 30 dneh od dneva vročitve njene odločbe sproži postopek pred sodiščem, pristojnim za upravne spore.

Višina štipendije za dodiplomski in podiplomski študij v Republiki Sloveniji se določi na podlagi učnega oziroma študijskega uspeha, kraja bivanja in stroškov izobraževanja.

Višina štipendije se določi v točkah. Vrednost točke za izračun štipendije določi komisija za kadrovske in administrativne zadeve glede na rast izhodiščne plače za prvi tarifni razred (količnik 1,00) v skladu z veljavno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Višina štipendije za dijake ne sme biti nižja od 20%, za študente pa ne nižja od 30% zajamčene plače, določene z zakonom, zmanjšane za davke in prispevke.

Učni oziroma študijski uspeh, kraj bivanja in stroški izobraževanja se ovrednotijo:
1. za dijake:

-----------------------------------------------------
Učni uspeh    V kraju bivanja – Izven kraja bivanja –
                število točk         število točk
-----------------------------------------------------
Zadosten            380                  895
Dober               460                  975
Prav dober          570                  1085
Odličen             700                  1215
-----------------------------------------------------
 
-----------------------------------------------------
Stroški izobraževanja                    Število točk
-----------------------------------------------------
Družboslovna, humanistična usmeritev         200
Naravoslovna, tehnična usmeritev             300
-----------------------------------------------------

2. za študente:

-----------------------------------------------------
Učni uspeh    V kraju bivanja – Izven kraja bivanja –
                število točk         število točk
-----------------------------------------------------
6,0 do 7,0          570                1040
7,1 do 7,3          685                1155
7,4 do 7,6          775                1245
7,7 do 7,8          835                1305
7,9 do 8,1          920                1390
8,2 do 8,3          980                1450
8,4 do 8,6          1070               1540
8,7 do 8,9          1155               1625
9,0 do 10,0         1465               1935
-----------------------------------------------------
 
-----------------------------------------------------
Stroški izobraževanja                    Število točk
-----------------------------------------------------
Družboslovna, humanistična usmeritev         300
Naravoslovna, tehnična usmeritev             400
-----------------------------------------------------

Število točk za posameznega štipendista se določi vsako šolsko oziroma študijsko leto tako, da se upošteva doseženi učni oziroma študijski uspeh v preteklem šolskem oziroma študijskem letu.
Pri dijakih se učni uspeh določi tako, da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu.
Pri študentih se študijski uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta.
Glede na kraj bivanja je za dijake in študente v prvem letniku določeno naslednje število točk:

-----------------------------------------------------
              V kraju bivanja – Izven kraja bivanja –
                število točk         število točk
-----------------------------------------------------
Dijaki              460                   975
Študenti            775                   1245
-----------------------------------------------------

Dijakom in študentom, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega bivališča in se do mesta izobraževanja vsakodnevno vozijo, se mesečno povrnejo tudi potni stroški v višini cene javnega prevoza, vendar največ do 40% zajamčene plače.
Štipendistom za področje mednarodnih odnosov se krijejo stroški izobraževanja iz druge alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika.
Podkomisija za štipendiranje lahko odobri povračilo stroškov za dodatno učenje tujega jezika tudi štipendistom iz prve alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika.

Štipendija za podiplomski študij v Republiki Sloveniji se določi v višini mesečne plače pripravnika z univerzitetno izobrazbo v organih državne uprave s količnikom v višini 2,48 (v nadaljnjem besedilu: mesečna plača pripravnika).
Štipendistom iz prvega odstavka tega člena, ki se izobražujejo izven kraja bivanja, se določi štipendija v višini 100% mesečne plače pripravnika, za študente, ki se izobražujejo v kraju bivanja pa 80% mesečne plače pripravnika.
Štipendistom iz prejšnjega odstavka se povrnejo tudi potni stroški za dvakratno vožnjo letno od kraja stalnega prebivališča do kraja študija.

Študentom dodiplomskega študija v tujini se določi štipendija v višini mesečne plače pripravnika in povračila potnih stroškov od kraja stalnega prebivališča do kraja študija za največ dvakratno vožnjo letno, glede na oddaljenost kraja študija.
Študentom podiplomskega študija v tujini se določi štipendija v višini mesečne plače pripravnika, povečane za 50% in povračila potnih stroškov od kraja stalnega prebivališča do kraja študija za največ dvakratno vožnjo letno, glede na oddaljenost kraja študija.
O višini povračila potnih stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča podkomisija za štipendiranje.

Višino štipendije za študente iz tretje alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika določi podkomisija za štipendiranje za vsakega štipendista posebej. Pri določitvi višine štipendije se upoštevajo stroški šolnine, nastanitve, prehrane in študijskega gradiva na podlagi predloženega predračuna oziroma ocene teh stroškov izobraževalne ustanove.
Štipendistom iz prejšnjega odstavka se povrnejo tudi potni stroški od kraja stalnega prebivališča do kraja študija za največ dvakratno vožnjo letno.
Skupni znesek štipendije oziroma vseh navedenih stroškov iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ne sme presegati višine štipendije, kot je bila določena v javnem natečaju.

Otroci padlih imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša za učence osnovnih šol 100% najvišje možne štipendije po tem pravilniku, za dijake srednjih šol 110% in za študente 120% in kadrovsko štipendijo, ki se otrokom padlih zagotavlja po drugih predpisih. Tako določena štipendija se poveča za 40%, če prejemnik štipendije med izobraževanjem prebiva izven kraja stalnega prebivališča.

Po dokončnosti odločbe o izbiri predsednik podkomisije za štipendiranje in predstojnik organa državne uprave, za potrebe katerega se štipendira, skleneta s štipendistom pogodbo o štipendiranju, s katero se uredi štipendijsko razmerje v skladu z določili tega pravilnika.

Štipendistom se štipendija plačuje mesečno vnaprej, do 10. dne v mesecu za vsak mesec do konca rednega izobraževanja, določenega v pogodbi o štipendiranju oziroma do zaključka izobraževanja.
Če ima štipendist podaljšan absolventski staž po statutu fakultete, kar dokaže s potrdilom fakultete, se mu štipendija izplačuje tudi za čas podaljšanja absolventskega staža, vendar ne več kot eno leto.
Štipendistu, ki je uspešno zaključil izobraževanje v skladu s pogodbo, se lahko v skladu z razpoložljivimi sredstvi izplačuje štipendija za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, četudi v tekočem letu taka štipendija ni bila razpisana. O tem odloča podkomisija za štipendiranje na predlog oziroma s soglasjem predstojnika organa državne uprave, s katerim je štipendist sklenil pogodbo.
Štipendistu iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje štipendija, če je kot dijak v zadnjih dveh letnikih gimnazije oziroma srednje šole dosegel prav dober ali odličen uspeh in če je uspešno opravil maturo oziroma zaključni izpit oziroma če je kot študent dosegel povprečno oceno najmanj 8,0.
Otrokom padlih se štipendija izplačuje ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov.

Štipendist je dolžan opraviti obvezno prakso v organu državne uprave, za katerega se štipendira, v trajanju najmanj mesec dni v času trajanja štipendijskega razmerja.

Štipendist je dolžan takoj oziroma najkasneje v 15 dneh sporočiti podkomisiji za štipendiranje vsako okoliščino, ki vpliva na štipendijsko razmerje, kot:
– diploma;
– porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka;
– sprememba stalnega prebivališča;
– sklenitev delovnega razmerja;
– nezmožnost napredovanja v višji letnik zaradi neopravljenih študijskih obveznosti;
– druge spremembe.

Štipendist mora na začetku šolskega oziroma študijskega leta predložiti podkomisiji za štipendiranje:
– dijak – potrdilo o vpisu v naslednji letnik in fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdila o maturi z ocenami ali potrdila o zaključnem izpitu;
– študent – potrdilo o vpisu v naslednji letnik ter potrdilo o vseh opravljenih izpitih v preteklem študijskem letu.

Štipendistu, ki se ponovno vpiše v isti letnik, se štipendija ne izplačuje za šolsko oziroma študijsko leto, ki ga ponavlja.
Izplačevanje štipendije se začasno ustavi tudi, če podkomisija za štipendiranje ugotovi, da štipendist ni pravočasno opravil šolskih oziroma študijskih obveznosti.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov lahko podkomisija za štipendiranje na podlagi štipendistovega pisnega zaprosila izplačevanja štipendije ne ustavi, določi pa mu rok, v katerem mora opraviti šolske oziroma študijske obveznosti, če ugotovi, da le-teh ni opravil iz opravičljivih razlogov.

Štipendistu preneha štipendijsko razmerje, če:
1. si med prejemanjem štipendije po tem pravilniku pridobi še drugo štipendijo;
2. brez soglasja štipenditorja spremeni program oziroma smer izobraževanja;
3. po svoji volji ali krivdi opusti izobraževanje;
4. brez opravičljivih razlogov (kot npr. slab materialni položaj, daljša bolezen, nosečnost in podobno) ne dokonča izobraževanja v roku, določenem z izobraževalnim programom, oziroma brez opravičljivih razlogov ne izpolni šolskih oziroma študijskih obveznosti v podaljšanem roku, ki ga je določil štipenditor na podlagi 19. člena tega pravilnika;
5. je izključen iz izobraževalnega zavoda;
6. navaja neresnične podatke;
7. ravna v nasprotju s 17. členom tega pravilnika;
8. med izobraževanjem pisno sporoči štipenditorju, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v organu državne uprave v skladu s pogodbo o štipendiranju;
9. po končanem izobraževanju ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju;
10. se redno zaposli v nasprotju s tem pravilnikom oziroma pogodbo o štipendiranju;
11. je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje del in nalog v organu državne uprave, za potrebe katerega se štipendira.

Podkomisija za štipendiranje lahko štipendistu na njegovo pisno prošnjo in s soglasjem predstojnika organa državne upravne, za potrebe katerega se štipendira, izjemoma odobri odlog sklenitve delovnega razmerja.
Štipendistu iz prejšnjega odstavka preneha štipendijsko razmerje, če:
1. pisno sporoči, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju oziroma aneksom k tej pogodbi;
2. se ne zaposli v organu državne uprave.

V primerih iz 20. člena in drugega odstavka 21. člena tega pravilnika mora štipendist vrniti vse prejete štipendije, potne stroške, stroške za učenje tujega jezika in druge stroške izobraževanja z revalorizacijskimi obrestmi ® in realnimi 2,5% obrestmi (R + 2,5%).
Če je štipendist prejemal štipendijo za več različnih stopenj izobraževanja, mora v primerih iz 20. člena in drugega odstavka 21. člena vrniti prejete štipendije za vse stopnje izobraževanja.

Štipendist iz prve in druge alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika je dolžan ostati najmanj toliko časa v delovnem razmerju v skladu s tem pravilnikom, kolikor znaša doba, za katero je prejemal štipendijo.
Štipendist iz tretje alinee drugega odstavka 2. člena tega pravilnika je dolžan ostati najmanj dvakrat toliko časa v delovnem razmerju v skladu s tem pravilnikom, kolikor znaša doba, za katero je prejemal štipendijo.
Določila prejšnjih dveh odstavkov ne veljajo za otroke padlih.

Štipendist mora povrniti sorazmerni del prejetih štipendij, potnih stroškov, stroškov za učenje tujega jezika in drugih stroškov izobraževanja, izračunanih v skladu z 22. členom tega pravilnika, če:
1. v določenem roku ne opravi ustreznega strokovnega izpita;
2. po opravljenem strokovnem izpitu ne ostane v delovnem razmerju v skladu s pogodbo o štipendiranju;
3. ostane v delovnem razmerju manj časa, kot znaša doba, za katero je prejemal štipendijo v skladu s 23. členom tega pravilnika.

Štipendist je prost vseh pogodbenih obveznosti, če:
1. mu štipenditor v 90 dneh po prejemu pisnega obvestila o zaključku izobraževanja ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju oziroma mu pisno ne zagotovi, v kolikšnem času bo to mogoče; v primeru preseženega roka za zaposlitev iz upravičenih razlogov, nastalih bodisi na strani štipenditorja ali štipendista, sklenejo vse tri pogodbene stranke aneks k pogodbi o kadrovski štipendiji, s katerim uredijo medsebojne pravice in obveznosti;
2. mu štipenditor po opravljenem strokovnem izpitu ne zagotovi zaposlitve v skladu s pogodbo o štipendiranju;
3. mu štipenditor po odlogu iz 21. člena tega pravilnika ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja;
4. postane trajno nezmožen za šolanje in delo.
Izjemoma je štipendist lahko delno ali v celoti oproščen vračila štipendije v primeru dalj časa trajajoče bolezni ali invalidnosti I. kategorije štipendista, njegovih staršev oziroma vzdrževalcev štipendistove družine in otrok ter v primeru smrti staršev ali vzdrževalcev štipendista, če je bil to razlog, da je opustil izobraževanje oziroma ali da se ni zaposlil v organu državne uprave.

Podkomisija za štipendiranje lahko omogoči štipendistu, ki je materialno ogrožen, obročno vračanje prejetih štipendij, potnih stroškov, stroškov za učenje tujega jezika in drugih stroškov izobraževanja.
V izjemnih primerih lahko podkomisija za štipendiranje za določen čas odloži obveznost štipendista iz prejšnjega odstavka.

V primeru potreb po kadrih lahko podkomisija za štipendiranje izjemoma sklene, da se štipendist, ob soglasju predstojnika organa državne uprave, za potrebe katerega se štipendira, zaposli v drugem organu državne uprave.

O pravicah in obveznostih štipendistov po tem pravilniku odloča podkomisija za štipendiranje.
Podkomisija za štipendiranje odloči o vsakem primeru posebej s sklepom.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ima štipendist pravico do ugovora. Ugovor se vloži v roku 8 dni od dne vročitve sklepa. O ugovoru odloča komisija za kadrovske in administrativne zadeve. Odločitev komisije za kadrovske in administrativne zadeve je dokončna.
Če štipendist ni zadovoljen z dokončno odločitvijo o ugovoru ali če komisija za kadrovske in administrativne zadeve ne odloči v 30 dneh od vložitve ugovora, lahko štipendist zahteva varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču.

V zvezi z izvajanjem štipendiranja in štipendijskega razmerja lahko podkomisija za štipendiranje poleg dokazil iz 4. člena tega pravilnika zahteva tudi druge listine, dokazila, podatke in dokumente.
Če kandidat za štipendijo ali štipendist predloži dokumentacijo v tujem jeziku, ima podkomisija za štipendiranje pravico zahtevati uradni prevod, ki ga mora kandidat za štipendijo ali štipendist zagotoviti v postavljenem roku.
Osebni podatki štipendista so vključeni v zbirko podatkov o štipendistih, ki jo vodi Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 33/99).

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.