Na podlagi 67. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 20/2004 – uradno prečiščeno besedilo in 42/04) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o izvajanju Zakona o trošarinah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZTro).
2. člen
(obseg obdavčitve pri uvozu)
(1) Uvoz trošarinskih izdelkov v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZTro je vsak zakonit ali nezakonit vnos trošarinskih izdelkov v Evropsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) iz tretje države, tretjega ozemlja v smislu petega odstavka 2. člena ZTro ali iz Kanalskih otokov, ne glede na namen njihovega vnosa.
(2) Kot nezakonit uvoz trošarinskih izdelkov v smislu 2. točke prvega odstavka 16. člena ZTro se šteje vsako ravnanje, zaradi katerega v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost za plačilo uvoznih dajatev oziroma bi lahko nastala, če bi bila predpisana.
II. NASTANEK TROŠARINSKE OBVEZNOSTI
3. člen
(nastanek trošarinske obveznosti pri uvozu)
(1) V skladu z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZTro nastane pri uvozu trošarinska obveznost istočasno, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, razen če je blago neposredno po uvozu vneseno v trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika.
(2) Če bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev "prosto", se smiselno uporabi določba prejšnjega odstavka.
(3) Prosta carinska cona se šteje za prosto cono, opredeljeno v skladu s carinskimi predpisi.
(4) Določbe ZTro, ki se nanašajo na obravnavo trošarinskih izdelkov v prostih carinskih conah, se uporabljajo tudi za obravnavo trošarinskih izdelkov v prostih skladiščih.
III. REŽIM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
4. člen
(posebni pogoji za odlog plačila trošarine)
(1) Odlog plačila trošarine za trošarinske izdelke, za katere je po vnosu na carinsko območje začet postopek aktivnega oplemenitenja po sistemu odloga ali postopek predelave pod carinskim nadzorom, je mogoč samo, če se dovoljeni proizvodni postopki opravljajo v trošarinskem skladišču ali v obratu oproščenega uporabnika.
(2) Carinski organ lahko odobri odlog plačila trošarine pooblaščenemu prejemniku, če ta trošarinske izdelke dobavi iz druge države članice Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: države članice) in jih vnese neposredno v trošarinsko skladišče oziroma v obrat oproščenega uporabnika. Pooblaščeni prejemnik mora o teh dobavah mesečno obveščati nadzorni carinski organ, in sicer po vrsti in količini trošarinskih izdelkov, datumu prejema in dobavitelju.
IV. TROŠARINSKI DOKUMENT
5. člen
(trošarinski dokument)
(1) Trošarinski dokument mora biti v skladu s tretjim odstavkom 8. člena ZTro izstavljen v 5 izvodih, in sicer:
– izvod številka 1 obdrži pošiljatelj;
– izvodi številka 2, 3 in 4 spremljajo pošiljko do prejemnika oziroma v primeru izvoza trošarinskih izdelkov do izstopnega carinskega organa, ki preveri pošiljko in na vseh izvodih potrdi prejem pošiljke ter obdrži izvod številka 2;
– izvod številka 3 predloži prejemnik nemudoma še v potrditev svojemu nadzornemu carinskemu organu, ta ga potrdi in vrne prejemniku;
– izvod številka 4 prejemnik predloži svojemu nadzornemu carinskemu organu skupaj z izvodom številka 3;
– izvod številka 5 pošiljatelj najkasneje ob odpremi pošlje svojemu nadzornemu carinskemu organu.
(2) Pri gibanju trošarinskih izdelkov znotraj Republike Slovenije se ne uporablja izvod številka 5 in prejemniku trošarinskih izdelkov izvoda številka 3 ni potrebno predložiti v potrditev svojemu nadzornemu carinskemu organu.
(3) Trošarinski dokument iz prvega odstavka tega člena mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami tako, da vnešenih podatkov ni mogoče brisati in črtati. Vsako prazno polje mora biti prečrtano tako, da ni mogoče ničesar dopisati.
(4) Obrazec trošarinskega dokumenta iz prejšnjega odstavka je Priloga 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
6. člen
(gibanje blaga preko fiksnih cevovodov)
Če gre za gibanje trošarinskih izdelkov preko sistemov, ki ne omogočajo, da trošarinski dokument spremlja blago na celotni poti (npr. gibanje preko fiksnih cevovodov), mora pošiljatelj po najhitrejši možni poti dostaviti izvod številka 2, 3 in 4 prejemniku, vendar najkasneje v 24 urah po prejemu blaga, na katerega se nanaša, izvod številka 5 pa pristojnemu carinskemu organu v kraju odpošiljanja.
7. člen
(poenostavljen trošarinski dokument in njegova uporaba)
(1) Če se gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine opravlja med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja v Republiki Sloveniji ali kadar gre za večkratno odpošiljanje istemu prejemniku trošarinskih izdelkov v Republiki Sloveniji, lahko prevoz trošarinskih izdelkov spremlja poenostavljen trošarinski dokument.
(2) Za večkratno odpošiljanje trošarinskih izdelkov istemu prejemniku v skladu s petim odstavkom 10. člena ZTro se šteje postopno dobavljanje trošarinskih izdelkov na podlagi pogodbe, v kateri se navede količina in vrsta trošarinskih izdelkov, ki se dobavljajo pod režimom odloga plačila trošarine.
(3) Poenostavljen trošarinski dokument, ki se uporablja za gibanje trošarinskih izdelkov na območju Republike Slovenije, je lahko vsak komercialni dokument, ki vsebuje naslednje podatke:
– številko dokumenta;
– naziv pošiljatelja;
– davčno številko pošiljatelja;
– naziv prejemnika;
– davčno številko prejemnika;
– naziv prevoznika in registrsko številko vozila;
– oznako: "poenostavljen trošarinski dokument – prevoz trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine";
– vrsto in številko instrumenta za zavarovanje plačila trošarine;
– datum odpreme iz trošarinskega skladišča;
– odpremljene količine po vrsti trošarinskih izdelkov;
– datum, ko prejemnik prevzama pošiljko;
– prevzete količine trošarinskih izdelkov;
– podpis in pečat prejemnika.
(4) Poenostavljen trošarinski dokument mora biti izstavljen v 3 izvodih, in sicer:
– izvod številka 1 obdrži pošiljatelj;
– izvoda številka 2 in 3 spremljata pošiljko do prejemnika;
– izvod številka 3 potrdi prejemnik in ga vrne pošiljatelju.
(5) V primerih iz drugega odstavka 10. člena ZTro se uporablja obrazec poenostavljenega trošarinskega dokumenta, ki je Priloga 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del. Kot poenostavljeni trošarinski dokument se v skladu s tem odstavkom lahko uporabi tudi komercialni dokument, pod pogojem, da vsebuje iste podatke kot obrazec poenostavljenega trošarinskega dokumenta, in da so posamezni podatki označeni s številko, ki ustreza številki polja v tem obrazcu. Komercialni dokument, ki se uporablja kot poenostavljeni trošarinski dokument v skladu s tem odstavkom, mora biti vidno označen z izjavo: "Poenostavljeni trošarinski dokument – gibanje izdelkov, sproščenih v porabo, znotraj Skupnosti."
(6) Poenostavljen trošarinski dokument mora biti izpolnjen na način iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
V. PRENEHANJE REŽIMA ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
8. člen
(odpustitev plačila trošarine)
(1) Za namene iz 3. točke prvega odstavka 12. člena ZTro pomeni pojem "izvoz" vsak zakonit dejanski iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti, razen iznosa trošarinskih izdelkov v okviru postopka notranjega tranzita, kot je opredeljen v carinskih predpisih.
(2) Dovoljenje iz petega odstavka 12. člena ZTro izda carinski organ imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenemu uporabniku na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse podatke, potrebne za presojo upravičenosti do odpustitve plačila trošarine.
(3) O priznanju primanjkljajev odloči carinski organ na podlagi slovenskega nacionalnega standarda (v nadaljevanju: SIST), lahko pa tudi na podlagi tehničnih predpisov, ki veljajo za posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, ali drugih dokumentov, pripravljenih na podlagi evropskega standarda.
VI. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV S PLAČANO TROŠARINO
9. člen
(potrdilo o plačani trošarini v Republiki Sloveniji)
Potrdilo, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v Republiki Sloveniji ali da je bil v skladu z ZTro izpeljan drug predpisan postopek za obračun trošarine v Republiki Sloveniji, se izda na obrazcu, ki je Priloga 3 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
VII. PLAČNIKI TROŠARINE
10. člen
(plačnik trošarine pri uvozu)
(1) Uvoznik, ki je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZTro plačnik trošarine, je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je plačnik trošarine pri uvozu blaga lahko tudi oseba, ki je v skladu z zakonom ob uvozu predložila instrument za zavarovanje plačila uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu blaga, če se ta instrument za zavarovanje nanaša tudi na zavarovanje plačila trošarine.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je v primeru nezakonitega uvoza trošarinskih izdelkov plačnik trošarine oseba iz 6. točke tretjega odstavka 17. člena ZTro.
(4) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s prvim odstavkom tega člena, je plačnik trošarine pri uvozu oseba, ki je prejemnik blaga.
(5) Če je glede na okoliščine posameznega primera mogoče več oseb opredeliti kot plačnike trošarine pri uvozu, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo trošarine.
VIII. TROŠARINSKO SKLADIŠČE
11. člen
(proizvodnja trošarinskih izdelkov)
(1) V trošarinskem skladišču se lahko proizvajajo, obdelujejo, predelujejo in dodelujejo samo trošarinski izdelki, drugi izdelki pa le v primeru, če so stranski proizvod te dejavnosti. Zadrževanje drugih izdelkov v trošarinskem skladišču je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem carinskega organa.
(2) V trošarinskem skladišču se lahko zadržujejo samo tiste surovine in polizdelki, ki so potrebni za proizvodnjo, obdelovanje, predelovanje in dodelovanje trošarinskih izdelkov. Zadrževanje drugih surovin oziroma polizdelkov v trošarinskem skladišču je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem carinskega organa.
(3) V istem trošarinskem skladišču se lahko proizvaja samo ena skupina trošarinskih izdelkov, in sicer: skupina energentov, skupina alkohola in alkoholnih pijač ali skupina tobačnih izdelkov.
12. člen
(skladiščenje trošarinskih izdelkov)
(1) V trošarinskem skladišču se lahko skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, pod pogojem, da se skladiščijo ločeno, glede na skupino in vrsto trošarinskega izdelka. Zadrževanje drugih izdelkov je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem carinskega organa.
(2) V trošarinskem skladišču, kjer več imetnikov trošarinskih dovoljenj skladišči trošarinske izdelke, morajo biti prostori ločeni; v prostoru, kjer posamezni imetnik trošarinskega dovoljenja skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, morajo biti trošarinski izdelki ločeni po skupinah in vrstah.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko, kadar to zahtevajo tehnološke posebnosti skladišča, carinski organ odobri, da se trošarinski izdelki skladiščijo skupaj, vendar le, če gre za enakovrstne trošarinske izdelke.
(4) Trošarinski izdelki se štejejo za enakovrstne v skladu s prejšnjim odstavkom, če so razvrščeni v isto osemmestno postavko nomenklature carinske tarife, imajo enako trgovsko kvaliteto in so enakih tehničnih karakteristik.
(5) V primeru iz tretjega odstavka tega člena so imetniki trošarinskih dovoljenj solidarno odgovorni za plačilo trošarine in izpolnjevanje drugih obveznosti iz trošarinskega dovoljenja.
(6) V trošarinskem skladišču enega imetnika trošarinskega dovoljenja je dovoljeno skladiščiti trošarinske izdelke ene ali več oseb, ki niso imetniki trošarinskih dovoljenj s posebnim dovoljenjem carinskega organa.
(7) Posebno dovoljenje se izda imetniku trošarinskega dovoljenja, ki je odgovoren za izponjevanje vseh obveznosti iz trošarinskega dovoljenja, vključno s plačilom trošarine.
13. člen
(posebno dovoljenje)
(1) Posebno dovoljenje iz prvega in drugega odstavka 11. člena in iz prvega in šestega odstavka 12. člena tega pravilnika lahko carinski organ izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ni ogrožen trošarinski nadzor v trošarinskem skladišču;
– imetnik trošarinskega skladišča nudi vsa potrebna jamstva za pravilno izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz ZTro in iz tega pravilnika.
(2) Carinski organ določi posebne ukrepe trošarinskega nadzora ob izdaji dovoljenja po tem členu.
14. člen
(tehnični pogoji za trošarinsko skladišče)
(1) V trošarinskem skladišču je lahko samo oprema, ki je potrebna za opravljanje trošarinske dejavnosti.
(2) Trošarinsko skladišče mora biti opremljeno z merili za ugotavljanje fizikalnih količin v predpisanih merskih enotah za posamezne trošarinske izdelke. Merila so lahko samostojna ali pa so povezana z drugo opremo, ki je nameščena v trošarinskem skladišču. Namestitev meril mora biti v takem obsegu, da je ugotavljanje količin zagotovljeno tako za trošarinske izdelke, ki so vmesni proizvodi trošarinskih dejavnosti, kakor tudi za proizvedene končne izdelke ter za izdelke, ki zapuščajo trošarinsko skladišče. Merila morajo imeti odobritev tipa in morajo biti overovljena s strani ministrstva, pristojnega za meroslovje.
15. člen
(ocena pričakovane količinske odpreme)
Imetnik trošarinskega skladišča mora ob koncu vsakega leta oceniti pričakovano količinsko odpremo po posameznih trošarinskih izdelkih za naslednje koledarsko leto in jo najkasneje do konca marca naslednjega leta predložiti pristojnemu carinskemu organu.
IX. DOVOLJENJA
16. člen
(vloga za izdajo trošarinskega dovoljenja)
(1) Vložnik vloži vlogo za izdajo trošarinskega dovoljenja pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika.
(2) Vloga mora vsebovati zlasti:
1. podatke o vložniku, in sicer: firmo, sedež in naslov, podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov; podatke o prostorih, ki so predvideni za trošarinsko skladišče; izpis iz sodnega ali drugega registra, iz katerega je razvidna dejavnost vložnika, matično in davčno številko zavezanca;
2. podrobnejši opis trošarinske dejavnosti z navedbo vrste postopkov, ki se bodo opravljali v trošarinskem skladišču;
3. vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah kombinirane nomenklature carinske tarife, za katero se zahteva trošarinsko dovoljenje;
4. podatke o običajnem obsegu ali predvidenem obsegu proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev;
5. podatke o običajnem obsegu ali bodočem obsegu proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo vhodne elemente trošarinske dejavnosti, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev;
6. podatke o običajnem ali predvidenem obsegu proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo vmesne izdelke trošarinske dejavnosti, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev;
7. podatke o običajnem ali bodočem obsegu proizvedenih ali skladiščenih količin trošarinskih izdelkov, ki predstavljajo končne izdelke trošarinske dejavnosti, po posameznih vrstah za obdobje 12 mesecev;
8. podatke o opremi, potrebni za opravljanje trošarinske dejavnosti;
9. podatke o listinah, iz katerih so razvidni normativi porabe posameznih vrst trošarinskih izdelkov, po vrstah proizvodnje trošarinskih izdelkov;
10. podatke o primanjkljaju v proizvodnji in skladiščenju, po posameznih vrstah trošarinskih izdelkov;
11. opis dela računovodskega sistema;
12. način odpremljanja trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča, po vrstah odpreme in količinah odpremljenih trošarinskih izdelkov, po posameznih načinih odpreme (kot npr. cestni prevoz, železniški, ladijski, letalski: lastni, tuj; po ceveh; v cisternah, v steklenicah, v sodih ipd.);
13. izjavo, potrjeno s strani davčnega organa, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in potrdilo davčnega organa, da redno izpolnjuje davčne obveznosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni;
14. izjavo, da zoper vložnika ni začet postopek stečaja ali likvidacije;
15. izjavo o instrumentu za zavarovanje plačila trošarine, ki bo predložen pred začetkom poslovanja;
16. ime osebe, ki bo odgovorna za delovanje trošarinskega skladišča, z overjenim podpisom in ime namestnika z overjenim podpisom;
17. ime osebe pri pravni osebi, z overjenim podpisom, in ime namestnika z overjenim podpisom, če je imetnik trošarinskega dovoljenja sklenil pogodbo o upravljanju trošarinskega skladišča z drugo osebo;
18. izjavo, da vložnik izpoljnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov;
19. potrdilo o nekaznovanosti oseb iz 16. točke tega odstavka;
20. navedbo odgovornih oseb za podpisovanje trošarinskih dokumentov.
17. člen
(veljavnost trošarinskega dovoljenja)
(1) Trošarinsko dovoljenje se izda za nedoločen čas.
(2) Šteje se, da trošarinsko dovoljenje ne velja, če carinski organ ne razpolaga z ustreznim instrumentom za zavarovanje plačila trošarine.
(3) Carinski organ najmanj enkrat v obdobju 24 mesecev preveri, ali imetnik trošarinskega dovoljenja še izpolnjuje predpisane pogoje.
18. člen
(vloga za izdajo dovoljenja poblaščenemu prejemniku)
(1) Vložnik vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka 29.a člena ZTro pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika.
(2) Vloga mora vsebovati zlasti:
1. podatke o vložniku, in sicer: firmo, sedež in naslov; izpis iz sodnega ali drugega registra, iz katerega je razvidna dejavnost vložnika, matično in davčno številko;
2. vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah kombinirane nomenklature carinske tarife, ki jih bo prejemal v okviru opravljanja svoje dejavnosti za katero zahteva dovoljenje;
3. podatke o predvidenem obsegu / količini trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah, ki jih bo prejel v obdobju 12 mesecev;
4. opis dela računovodskega sistema;
5. način odpremljanja trošarinskih izdelkov (kot npr. cestni prevoz, železniški, ladijski, letalski: lastni, tuj; po ceveh; v cisternah, v steklenicah, v sodih ipd.);
6. izjavo, potrjeno s strani davčnega organa, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in potrdilo davčnega organa, da redno izpolnjuje davčne obveznosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni;
7. izjavo, da zoper vložnika ni začet postopek stečaja ali likvidacije;
8. izjavo o instrumentu za zavarovanje plačila trošarine, ki bo predložen pred začetkom poslovanja;
9. ime osebe, ki bo odgovorna za poslovanje, z overjenim podpisom, in ime namestnika z overjenim podpisom;
10. izjavo, da vložnik izpoljnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov;
11. potrdilo o nekaznovanosti oseb iz 9. točke tega odstavka;
12. navedbo odgovornih oseb za podpisovanje trošarinskih dokumentov.
19. člen
(vloga za izdajo dovoljenja davčnemu zastopniku)
(1) Vložnik vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka 29.c člena ZTro pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika.
(2) Vloga mora vsebovati zlasti:
1. podatke o vložniku, in sicer: firmo, sedež in naslov; izpis iz sodnega ali drugega registra, iz katerega je razvidna dejavnost vložnika, matično in davčno številko;
2. podatke o imetniku trošarinskega skladišča iz druge države članice, v imenu katerega bo posloval v Sloveniji ter njegovo pooblastilo vložniku za zastopanje;
3. vrsto trošarinskih izdelkov po tarifnih oznakah kombinirane nomenklature carinske tarife, ki bodo predmet poslovanja;
4. izjavo, potrjeno s strani davčnega organa, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in potrdilo davčnega organa, da redno izpolnjuje davčne obveznosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni;
5. izjavo, da zoper vložnika ni začet postopek stečaja ali likvidacije;
6. izjavo o instrumentu za zavarovanje plačila trošarine, ki bo predložen pred začetkom poslovanja;
7. ime osebe, ki bo odgovorna za poslovanje, z overjenim podpisom, in ime namestnika z overjenim podpisom;
8. izjavo, da vložnik izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov;
9. potrdilo o nekaznovanosti oseb iz 7. točke tega odstavka.
20. člen
(veljavnost dovoljenja pooblaščenega prejemnika in davčnega zastopnika)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 29.a člena in iz prvega odstavka 29.c člena ZTro se izda za nedoločen čas.
(2) Šteje se, da dovoljenje ne velja, če carinski organ ne razpolaga z ustreznim instrumentom za zavarovanje plačila trošarine.
(3) Carinski organ najmanj enkrat v obdobju 24 mesecev preveri, ali imetnik dovoljenja še izpolnjuje predpisane pogoje.
X. EVIDENCE
21. člen
(vodenje evidenc imetnika trošarinskega dovoljenja)
(1) V evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 22. člena ZTro morajo biti zagotovljeni najmanj podatki o:
– stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja;
– izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;
– nabavi trošarinskih izdelkov po ceni z vključeno trošarino;
– prevzemu trošarinskih izdelkov iz uvoza, iz drugih trošarinskih skladišč, iz obrata oproščenega uporabnika ter od drugih trošarinskih zavezancev;
– odpremi trošarinskih izdelkov drugemu trošarinskemu skladišču, oproščenemu uporabniku, v izvoz, diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter mednarodnim organizacijam ter drugi odpremi trošarinskih izdelkov, ki so oproščeni plačila trošarine po 32. členu ZTro;
– uporabi trošarinskih izdelkov kot osnovnega materiala za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, kot vzorcev za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
– trošarinskih izdelkih, uporabljenih za namene trošarinskega nadzora ter za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
– uničenju trošarinskih izdelkov pod carinskim nadzorom, primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;
– denaturiranju alkohola v skladu s 44. členom ZTro;
– sprostitvi trošarinskih izdelkov v porabo, vključno s količinami za lastno rabo;
– stanju zalog trošarinskih izdelkov na koncu davčnega obdobja.
(2) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora voditi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov.
(3) Imetnik trošarinskega dovoljenja lahko sam izbere obliko in način vodenja evidenc, če takšno obliko in način odobri pristojni carinski organ.
(4) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora voditi evidence v trošarinskem skladišču.
(5) Pristojni carinski organ lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov imetnika trošarinskega dovoljenja.
22. člen
(vodenje evidenc pooblaščenega prejemnika in davčnega zastopnika)
(1) V evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s četrtim odstavkom 29.a ZTro morajo biti zagotovljeni najmanj podatki o:
– vrsti in količini trošarinskih izdelkov, prejetih v režimu odloga po posameznih dobaviteljih;
– dobavi diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter mednarodnim organizacijam ali o drugi dobavi trošarinskih izdelkov, ki so oproščeni plačila trošarine po 32. členu ZTro;
– uničenju trošarinskih izdelkov pod trošarinskim nadzorom, primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali je neločljivo povezan s prevozom izdelkov;
– skupnem prometu s trošarinskimi izdelki na koncu davčnega obdobja.
(2) V evidencah trošarinskih izdelkov v skladu s četrtim odstavkom 29.c člena ZTro morajo biti zagotovljeni najmanj podatki o:
– vrsti in količini trošarinskih izdelkov, odpremljenih iz tujega trošarinskega skladišča v Slovenijo;
– vrsti in količini trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo na ozemlju Slovenije;
– prejemnikih trošarinskih izdelkov v Sloveniji;
– pošiljanju trošarinskih izdelkov neposredno diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter mednarodnim organizacijam ali o drugi dobavi trošarinskih izdelkov, ki so oproščeni plačila trošarine po 32. členu ZTro;
– uničenju trošarinskih izdelkov pod trošarinskim nadzorom, primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali je neločljivo povezan s prevozom izdelkov;
– skupnem prometu s trošarinskimi izdelki na koncu davčnega obdobja.
(3) Pooblaščeni prejemnik oziroma davčni zastopnik mora voditi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku izkazujejo gibanje trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov.
(4) Pooblaščeni prejemnik oziroma davčni zastopnik lahko sam izbere obliko in način vodenja evidenc, če takšno obliko in način odobri pristojni carinski organ.
(5) Pristojni carinski organ lahko od pooblaščenega prejemnika oziroma davčnega zastopnika kadarkoli zahteva popis o gibanju trošarinskih izdelkov.
23. člen
(evidence uvoznika)
Trošarinski zavezanec – uvoznik lahko v primerih iz drugega odstavka 6. člena ZTro za potrebe trošarinskega nadzora uporabi evidence, ki jih mora voditi v skladu s carinskimi predpisi zaradi izvajanja carinskega nadzora, če te zagotavljajo s tem pravilnikom predpisane podatke.
XI. ZAVAROVANJE PLAČILA TROŠARINE V TROŠARINSKEM SKLADIŠČU
24. člen
(instrumenti za zavarovanje plačila trošarine)
(1) Plačilo trošarine lahko trošarinski zavezanec zavaruje z:
1. bančno garancijo,
2. garantnim pismom ali
3. gotovinskim pologom.
(2) Carinski organ sme za zavarovanje plačila trošarine enega imetnika trošarinskega dovoljenja zahtevati samo en ustrezen instrument za zavarovanje.
(3) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se predloži pri Generalnem carinskem uradu.
(4) Če je rok veljavnosti instrumenta za zavarovanje plačila trošarine potekel, trošarina, ki je bila zavarovana, pa še ni bila poravnana oziroma trošarinska obveznost še vedno lahko nastane, mora novo zavarovanje, ki ga položi trošarinski zavezanec oziroma druga oseba, vsebovati klavzulo, da se iz njega lahko poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim instrumentom za zavarovanje.
(5) Oseba, ki je predložila instrument za zavarovanje plačila trošarine, se lahko sklicuje na zavarovanje naslednji delovni dan po dnevu, ko je pristojni carisnki organ sprejel položeno zavarovanje kot ustrezno.
25. člen
(obveznosti, ki se lahko zavarujejo)
Z instrumenti za zavarovanje se v skladu s tem pravilnikom zavaruje:
– plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču,
– plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča pod režimom odloga plačila trošarine,
– plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil instrument za zavarovanje položen.
26. člen
(obveznost zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke v trošarinskem skladišču)
Obveznost zavarovanja plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču, določi carinski organ po prosti presoji ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– vrsta oziroma občutljivosti trošarinskih izdelkov;
– vrsta trošarinskega skladišča;
– ugled, zanesljivosti in finančne stabilnosti imetnika trošarinskega dovoljenja;
– obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;
– čas trajanja proizvodnje ali skladiščenja;
– vrsta, vsebina in način vodenja evidenc in knjigovodske dokumentacije;
– kontrola v trošarinskem skladišču;
– dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.
27. člen
(višina zavarovanja za trošarinske izdelke v trošarinskem skladišču)
(1) Če carinski organ zahteva položitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke v trošarinskem skladišču, je višina lahko nižja od zneska možnega trošarinskega dolga v davčnem obdobju, in sicer:
– zavarovanje za energente in električno energijo se določi v višini, ki ne presega 20% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v enotedenskem letnem povprečju proizvedejo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču;
– zavarovanje za pivo, fermentirane pijače, vmesne pijače ali etilni alkohol se določi v višini, ki ne presega 10% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v dvoinpolmesečnem letnem povprečju proizvedejo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču;
– zavarovanje za tobačne izdelke se določi v višini, ki ne presega 10% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v dvomesečnem povprečju proizvedejo ali skladiščijo v trošarinskem skladišču.
(2) Če imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže daljše trajanje proizvodnje ali skladiščenja od ocenjenega, lahko carinski organ ustrezno zniža višino instrumenta za zavarovanje, vendar največ za 50%.
(3) Za trošarinske izdelke, za katere znaša stopnja trošarine 0, za gibanje po ozemlju Republike Slovenije zavarovanje plačila trošarine ni potrebno.
28. člen
(obveznost za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo)
(1) Znesek instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo pod režimom odloga plačila trošarine, določi carinski organ v višini možnega trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju.
(2) Višina instrumenta za zavarovanje plačila trošarine iz prejšnjega odstavka tega člena je lahko nižja od zneska možnega trošarinskega dolga v davčnem obdobju, in sicer:
– zavarovanje za energente in električno energijo se določi v višini, ki ne presega 20% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v enotedenskem letnem povprečju odpremijo iz trošarinskega skladišča;
– zavarovanje za pivo, fermentirane pijače, vmesne pijače ali etilni alkohol se določi v višini, ki ne presega 10% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v dvoinpolmesečnem letnem povprečju odpremijo iz trošarinskega skladišča;
– zavarovanje za tobačne izdelke se določi v višini, ki ne presega 10% od zneska trošarine za navedene trošarinske izdelke, ki se v dvomesečnem povprečju odpremijo iz trošarinskega skladišča.
XII. DOVOLJENJE OPROŠČENEGA UPORABNIKA
29. člen
(vloga za izdajo dovoljenja)
(1) Vložnik vloži vlogo za izdajo dovoljenja pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika.
(2) Vloga mora vsebovati zlasti:
1. podatke o vložniku, in sicer: firmo, sedež in naslov, število in lokacijo poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov; predvideno lokacijo obrata oproščenega uporabnika; izpis iz sodnega registra, drugih registrov ali evidenc, iz katerega je razvidna dejavnost vložnika; matično in davčno številko vložnika;
2. podrobnejši opis dejavnosti, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki in lokacija proizvodnje, kjer se bodo trošarinski izdelki uporabljali;
3. vrste in količine trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva oprostitev plačila trošarine, ki so potrebni za proizvodnjo, določeno v prvem odstavku 44. člena ZTro ali za proizvodnjo iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 55. člena ZTro za obdobje proizvodnje, vendar ne za več kot 12 mesecev;
4. predvideni obseg proizvodnje izdelkov, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki, za obdobje proizvodnje, vendar ne za več kot za 12-mesečno proizvodnjo;
5. opis prostorov (proizvodnih, skladiščnih ali podobnih), v katerih bodo trošarinski izdelki, nabavljeni brez plačila trošarine ter opis opreme, s katero se bo ugotavljala količina oziroma poraba trošarinskih izdelkov;
6. opis normativov porabe posameznih vrst trošarinskih izdelkov pri opravljanju dejavnosti;
7. podatke o listinah, iz katerih so razvidni primanjkljaji v proizvodnji in pri skladiščenju, po posameznih vrstah trošarinskih izdelkov;
8. izjavo, potrjeno s strani davčnega organa, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in potrdilo davčnega organa, da redno izpolnjuje davčne obveznosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni;
9. izjavo, da zoper vložnika ni začet postopek stečaja ali likvidacije;
10. izjavo o instrumentu za zavarovanje plačila trošarine, ki bo predložen pred izdajo dovoljenja;
11. ime osebe, ki bo odgovorna za opravila v zvezi s trošarinskimi izdelki, ki se nabavljajo brez plačila trošarine, z overjenim podpisom, in ime namestnika, z overjenim podpisom.
(3) Dovoljenje za oproščenega uporabnika se izda za nedoločen čas.
30. člen
(nabava in poraba trošarinskih izdelkov)
(1) Oproščeni uporabnik v skladu s četrtim in petim odstavkom 27. člena ZTro zaprosi za odobritev nabave trošinskih izdelkov, ki jih bo uporabil za namene iz 44. in 55. člena ZTro, na obrazcu, ki je Priloga 4 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Oproščeni uporabnik predloži carinskemu organu poročilo o trošarinkih izdelkih, ki jih je porabil za namene iz 44. in 55. člena ZTro na obrazcu, ki je Priloga 5 tega pravilnika in je njegov sestavni del, najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
XIII. ZAVAROVANJE PLAČILA TROŠARINE V OBRATU OPROŠČENEGA UPORABNIKA
31. člen
(instrumenti za zavarovanje plačila trošarine)
(1) Plačilo trošarine lahko oproščeni uporabnik zavaruje z:
1. bančno garancijo,
2. garantnim pismom ali
3. gotovinskim pologom.
(2) Carinski organ sme pri enem oproščenem uporabniku zahtevati samo en ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine.
(3) Instrument za zavarovanje se predloži pri Generalnem carinskem uradu.
(4) Če je rok za veljavnost instrumenta zavarovanja potekel, trošarina, ki je bila zavarovana pa še ni bila poravnana oziroma trošarinska obveznost še vedno lahko nastane, mora novo zavarovanje, ki ga položi trošarinski zavezanec oziroma druga oseba, vsebovati klavzulo, da se iz njega lahko poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim zavarovanjem. Oseba, ki je predložila zavarovanje se lahko sklicuje na zavarovanje naslednji delovni dan po dnevu, ko je pristojni carinski organ sprejel položeno zavarovanje kot ustrezno.
32. člen
(obveznosti, ki se lahko zavarujejo)
Z instrumenti za zavarovanje se v skladu s tem pravilnikom zavaruje:
– plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se skladiščijo in prejemajo v obratu oproščenega uporabnika,
– plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz obrata oproščenega uporabnika pod režimom odloga plačila trošarine, in
– plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil instrument za zavarovanje položen.
33. člen
(obveznost zavarovanja za trošarinske izdelke v obratu oproščenega uporabnika)
Obveznost zavarovanja za trošarinske izdelke, ki se prejemajo v obratu oproščenega uporabnika, carinski organ določi po prosti presoji ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– vrsta oziroma občutljivost trošarinskih izdelkov;
– vrsta obrata oproščenega uporabnika;
– dosedanje poslovanje, ugled, zanesljivost in finančna stabilnost oproščenega uporabnika;
– obseg poslovanja oproščenega uporabnika;
– čas trajanja proizvodnje oziroma skladiščenja;
– vrsta, vsebina in način vodenja evidenc in knjigovodske dokumentacije;
– kontrola v obratu oproščenega uporabnika.
34. člen
(višina zavarovanja)
(1) Višina zahtevanega instrumenta za zavarovanje ne sme preseči celotnega možnega trošarinskega dolga v davčnem obdobju.
(2) Oproščenemu uporabniku se zavarovanje za trošarinske izdelke določi najmanj v višini 5% od predvidenega zneska trošarine.
(3) Za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0, zavarovanje plačila trošarine ni potrebno.
XIV. EVIDENCE OPROŠČENEGA UPORABNIKA
35. člen
(vodenje evidenc)
(1) V evidencah o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZTro vodi oproščeni uporabnik, morajo biti zagotovljeni najmanj podatki o:
– stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja;
– prevzemu trošarinskih izdelkov iz uvoza, iz drugih trošarinskih skladišč, proizvodnje ter od drugih trošarinskih zavezancev;
– prejemu trošarinskih izdelkov iz druge države članice po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju;
– nabavi trošarinskih izdelkov po ceni z vključeno trošarino;
– prejetih količinah trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju (zbirni podatki);
– odpremi trošarinskih izdelkov drugemu trošarinskemu skladišču;
– uporabi trošarinskih izdelkov za namene iz 44. ali 55. člena ZTro;
– uporabi trošarinskih izdelkov za druge namene, kot za namene iz 44. ali 55. člena ZTro;
– uporabi trošarinskih izdelkov kot vzorcev za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje, za namene carinske kontrole, za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnjih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
– uničenju trošarinskih izdelkov pod carinskim nadzorom, o primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in tistem, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni;
– odpremi po 44. in 45. členu ZTro (zbirni podatki);
– sprostitvi trošarinskih izdelkov v porabo, vključno s količinami trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
– stanju zalog trošarinskih izdelkov na koncu davčnega obdobja.
(2) Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov mora voditi evidence iz prejšnjega odstavka tako, da v vsakem trenutku kažejo stanje zalog trošarinskih izdelkov, po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov.
(3) Evidence zalog trošarinskih izdelkov mora oproščeni uporabnik predložiti na razpolago pristojnemu carinskemu organu na njegovo zahtevo.
(4) Pristojni carinski organ lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika.
XV. VRAČILO PLAČANE TROŠARINE
36. člen
(pravica do vračila plačane trošarine)
(1) Osebe iz prvega odstavka 30. člena ZTro predložijo pristojnemu carinskemu organu zahtevek za vračilo trošarine v roku 30 dni po poteku meseca, v katerem je bila trošarina plačana oziroma najkasneje v roku 6 mesecev po poteku koledarskega leta, če predložijo zahtevek za preteklo leto. Pisni zahtevi, v kateri se sklicujejo na 30. člen ZTro, je treba priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila trošarine. Carinski organ vrne trošarino v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo, razen če ni drugače predpisano.
(2) Upravičenost do vračila trošarine za trošarinske izdelke, ki se izvozijo, se dokazuje s potrjenimi carinskimi dokumenti, ki dokazujejo, da so bili trošarinski izdelki dejansko iznešeni iz carinskega območja Skupnosti.
(3) Upravičenec iz 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro dokazuje upravičenost do vračila trošarine z evidencami o porabi trošarinskih izdelkov v proizvodnji ter o vrsti in količini izdelanih proizvodov.
(4) Izjemoma lahko carinski organ upravičencu iz 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro odobri vračilo plačane trošarine tudi za trošarinske izdelke, ki jih imetniku trošarinskega skladišča prejemniki vrnejo, ker so postali neuporabni ali je njihova uporaba prepovedana, imetnik trošarinskega skladišča pa jih v trošarinskem skladišču uniči pod nadzorom carinskega organa.
(5) Uvoznik iz 2. točke prvega odstavka 30. člena ZTro lahko uveljavlja vračilo plačane trošarine v skladu s carinskimi predpisi.
37. člen
(vračilo plačane trošarine zaradi izvoza trošarinskih izdelkov)
V zvezi s 3. točko prvega odstavka 30. člena ZTro pojem "izvoz" ne zajema:
– začasnega izvoza trošarinskih izdelkov na oplemenitenje, razen če carinski deklarant dokaže, da so začasno izvoženi izdelki zaradi spremenjenih okoliščin ostali izven carinskega območja;
– trošarinskih izdelkov, ki so začasno izvoženi z ATA zvezkom, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
– izvoza trošarinskih izdelkov, ki so namenjeni, da bodo ponovno uvoženi v skladu s carinskimi predpisi in ob ponovnem uvozu oproščeni dajatev, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
– iznosa domačih trošarinskih izdelkov iz carinskega območja z namenom, da bodo prepeljani do drugega kraja v Skupnosti preko tujega carinskega območja v okviru notranjega tranzitnega postopka, kot je opredeljen v carinskih predpisih.
38. člen
(oprostitev za male pošiljke)
(1) Fizična oseba iz 3. točke prvega odstavka 32. člena ZTro lahko prejme od druge fizične osebe iz tretje države oziroma tretjega ozemlja v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave, in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine, brez plačila trošarine naslednje količine trošarinskih izdelkov:
(a) tobačni izdelki: 50 cigaret, ali 25 cigarilosov oziroma cigar, če ima vsaka maksimalno težo 3 grame, ali 10 cigar, ali 50 gramov tobaka za kajenje;
(b) alkohol in alkoholne pijače:do 1 litra alkoholne pijače, ki presega 22 vol.% alkohola, oziroma etilnega alkohola 80 vol.% in več, ali do 1 litra alkoholne pijače, ki ne presega 22 vol.% alkohola, oziroma penečega vina, ali 2 litra mirnega vina.
(2) Če količina prejetih trošarinskih izdelkov presega količine iz prvega odstavka tega člena, se trošarina plača od njihove celotne količine.
XVI. UPORABA TROŠARINSKIH IZDELKOV ZA NAMENE, ZA KATERE SE NE PLAČA TROŠARINA
39. člen
(alkohol in alkoholne pijače)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja sme prodajati etilni alkohol in druge trošarinske izdelke iz 37. člena ZTro (v nadaljnjem besedilu: alkohol) za namene iz 44. člena ZTro pod naslednjimi pogoji:
– da se alkohol prodaja na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina alkohola;
– da kupec pred prevzemom alkohola oziroma pred izdajo računa imetniku trošarinskega dovoljenja predloži pisno izjavo, da bo alkohol uporabljal izključno za namene iz 44. člena ZTro (navede ustrezno alineo oziroma odstavek);
– pisna izjava mora vsebovati predmet poslovanja oziroma številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ter ime organa, ki je izdal dovoljenje ter številko in datum dovoljenja carinskega organa, na podlagi katerega lahko kupuje alkohol brez plačila trošarine z opombo, da še ni izkoriščena količina trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje;
– da imetnik trošarinskega dovoljenja na računu vpiše klavzulo, da je bil alkohol prodan brez obračunane trošarine na podlagi pisne izjave kupca;
– da imetnik trošarinskega dovoljenja hrani od kupca prejeto izjavo in kopijo računa o prodanem alkoholu kot knjigovodsko listino.
(2) Če se alkohol dobavlja na podlagi pogodbe o postopnih dobavah, je lahko pisna izjava po tem členu dana v prvi naročilnici ali v pogodbi o postopnih dobavah, pri poznejših dobavah pa se imetnik trošarinskega dovoljenja na računu sklicuje na številko in datum te naročilnice oziroma pogodbe, v kateri je dana taka pisna izjava.
(3) Alkohol za namene iz 44. člena ZTro se sme odpremiti iz trošarinskega skladišča brez spremljajočega trošarinskega dokumenta, če je odpremljen neposredno oproščenemu uporabniku.
(4) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora voditi evidenco kupcev po tem členu in evidenco o prodanih količinah z oprostitvijo, po vrstah alkohola, ter kopije teh evidenc posredovati carinskemu organu do konca naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
40. člen
(denaturant)
(1) Denaturanti za namene oproščene uporabe v proizvodnji neprehrambenih izdelkov so sestavljeni iz:
– 4000 g izopropilnega alkohola (CAS št. 67-63-0), 500 g metiletilketona (CAS št. 78-93-3) in 2 g denatonium benzoata (CAS št. 3734-33-6); ali
– 0,8 g denatonium benzoata (CAS št. 3734-33-6) in 78,8 g t-butil alkohola (CAS št. 75-65-0); ali
– 5000 g izopropilnega alkohola (CAS št. 67-63-0) in 78,8 g t- butil alkohola (CAS št. 75-65-0); ali
– 39,5 g sintetičnega mošusa v ksilenu in 78,8 g t-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) na hektoliter 100% etilnega alkohola.
(2) Če denaturanti iz prvega odstavka tega člena zaradi tehnoloških zahtev niso primerni za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov, lahko carinski organ dovoli uporabo drugih denaturantov.
(3) Carinski organ lahko odstopi od zahteve za denaturiranje, če uporaba denaturanta iz prvega ali drugega odstavka tega člena dokazljivo onemogoča uporabo etilnega alkohola v proizvodnem procesu.
(4) Popolni denaturant iz šestega odstavka 44. člena ZTro je sestavljen iz:
– 500 g dietilftalata (CAS št. 84-66-2) in 78,8 g t-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) ali
– 1580 g izopropilnega alkohola (CAS št. 67-63-0), 790 g t-butil alkohola (CAS št. 75-65-0) in 0,79 g denatonium benzoata (CAS št. 75-65-0)
na hektoliter 100% etilnega alkohola.
(5) Carinski organ lahko dovoli uporabo popolnega denaturanta, uradno priznanega v drugih državah članicah.
41. člen
(uporaba energentov in električne energije za namene iz 55. člena ZTro)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja sme prodajati energente in električno energijo za namene iz prvega odstavka 55. člena ZTro pod naslednjimi pogoji:
– da se energenti in električna energija prodajajo na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina;
– da kupec pred prevzemom energentov in električne energije oziroma pred izdajo računa imetniku trošarinskega dovoljenja predloži pisno izjavo, da bo energente in električno energijo uporabljal izključno za namene iz prvega odstavka 55. člena ZTro (navede ustrezno točko);
– da pisna izjava vsebuje predmet poslovanja oziroma številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ime organa, ki ga je izdal, ter številko in datum dovoljenja carinskega organa, na podlagi katerega lahko kupuje energente in električno energijo brez plačila trošarine z opombo, da še ni izkoriščena količina trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje;
– da imetnik trošarinskega dovoljenja na računu vpiše klavzulo, da so bili energenti in električna energija prodani brez obračunane trošarine na podlagi pisne izjave kupca;
– da imetnik trošarinskega dovoljenja hrani od kupca prejeto izjavo in kopijo računa o prodanem pogonskem gorivu kot knjigovodsko listino.
(2) Če se pogonsko gorivo kupuje za namene, določene v 1. točki prvega odstavka 55. člena ZTro, mora pisna izjava kupca poleg podatkov iz tretje alinee vsebovati še navedbo plovila oziroma letala (z njegovo številko vpisa v ustrezen register), za katero se pogonsko gorivo nabavlja.
(3) Če se energenti in električna energija dobavljajo na podlagi pogodbe o postopnih dobavah, je lahko pisna izjava po tem členu dana v prvi naročilnici ali v pogodbi o postopnih dobavah, pri poznejših dobavah pa se imetnik trošarinskega dovoljenja na računu sklicuje na številko in na datum te naročilnice oziroma pogodbe, v kateri je dana taka pisna izjava.
(4) Iz trošarinskih skladišč se sme odpremiti pogonsko gorivo za potrebe 1. točke prvega odstavka 55. člena ZTro brez spremljajočega trošarinskega dokumenta, če je odpremljeno neposredno na letalo ali plovilo ali ribiško ladjo. Imetnik trošarinskega dovoljenja mora voditi evidenco kupcev po tem členu in evidenco prodanih količin z oprostitvijo, po vrstah trošarinskih izdelkov, ter kopije teh evidenc posredovati carinskemu organu do konca naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(5) Letalski in pomorski prevozniki s sedežem v drugih državah članicah, ki nabavljajo gorivo v Republiki Sloveniji, lahko uveljavljajo oprostitev iz 1. točke prvega odstavka 55. člena ZTro s predložitvijo listin o vpisu v ustrezni register v svoji državi in prevoznih listin, iz katerih je razvidno, da gre za opravljanje pridobitne dejavnosti.
42. člen
(oprostitev za ribiške ladje)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko fizične osebe, imetniki veljavnega ribolovnega dovoljenja, ki opravljajo ribiško dejavnost, uveljavijo pravico do uporabe pogonskega goriva za namene iz prvega odstavka 55. člena ZTro, na način vračila plačane trošarine.
(2) Količine pogonskih goriv, za katere uveljavljajo pravico do vračila trošarine, dokazujejo upravičenci iz prejšnjega odstavka z računi o nabavi ter s podatki o dejanski porabi, ki jo morajo voditi v posebni kontrolni knjižici.
(3) Kontrolna knjižica, ki je obvezen spremljajoči dokument vsake ribiške ladje ali čolna, mora imeti oštevilčene strani ter mora vsebovati naslednje podatke:
– tehnične podatke o motorju ter normativ o srednji porabi goriva na uro delovanja motorja;
– po datumih nabave vpisane nabavljene količine pogonskega goriva, z izkazano ceno oziroma vrednostjo;
– po datumih vpisane ure delovanja motorja in količine porabljenega pogonskega goriva.
(4) Zahtevek za vračilo trošarine lahko upravičenci vložijo pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec.
(5) Carinski organ vrne trošarino za porabljene količine pogonskega goriva v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo.
XVII. OBRAČUN TROŠARINE
43. člen
(splošno)
(1) Trošarinski zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti trošarinsko obveznost in jo izkazati v mesečnem obračunu trošarine. Mesečni obračun trošarine mora predložiti pristojnemu carinskemu organu ločeno za posamezno skupino trošarinskih izdelkov, in sicer: – za pivo na obrazcu za obračun TRO-ALK1, ki je Priloga 6 tega pravilnika in je njegov sestavni del,
– za alkohol in alkoholne pijače (razen piva) na obrazcu za obračun TRO-ALK2, ki je Priloga 7 tega pravilnika in je njegov sestavni del,
– za tobačne izdelke na obrazcu za obračun TRO-TOB, ki je Priloga 8 tega pravilnika in je njegov sestavni del,
– za energente – mineralna olja in plin na obrazcu za obračun TRO-E1, ki je Priloga 9 tega pravilnika in je njegov sestavni del, ter
– za električno energijo in energente – trda goriva na obrazcu za obračun TRO-E2, ki je Priloga 10 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Imetnik trošarinskega dovoljenja, ki ima več kot eno trošarinsko skladišče, lahko predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča, če predhodno pridobi dovoljenje carinskega organa.
(3) Oproščeni uporabnik, ki skladišči trošarinske izdelke v večih obratih, lahko predloži skupni obračun trošarine, če predhodno pridobi dovoljenje carinskega organa.
(4) Če imetnik trošarinskega dovoljenja predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča, mora v obračunu navesti, na katera trošarinska skladišča se obračun nanaša.
(5) Če oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov predloži skupni obračun trošarine, mora v obračunu navesti, na katere obrate se obračun nanaša.
44. člen
(obračun trošarine pri uvozu)
(1) V skladu s 36. členom ZTro obračunava trošarino pri uvozu trošarinskih izdelkov carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.
(2) Oseba, ki je dolžna plačati trošarino pri uvozu trošarinskih izdelkov, mora trošarino plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in z odločbo carinskega organa dolžan samostojno obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora samostojno obračunavati in plačevati tudi trošarino od uvoza trošarinskih izdelkov, v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.
(4) Kadar carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga v zvezi s trošarinskimi izdelki, mora položeni instrument zavarovati tudi plačilo trošarine.
(5) Iz carinskih dokumentov, ki jih uvoznik predloži carinskemu organu, mora biti razvidna vrsta trošarinskih izdelkov, glede na razvrstitev po ZTro in znesek obračunane trošarine za vsako vrsto trošarinskih izdelkov posebej.
45. člen
(predpisi, ki se upoštevajo za obračun trošarine pri uvozu trošarinskih izdelkov)
(1) Pri uvozu trošarinskih izdelkov se trošarina obračuna v skladu s predpisi, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
(2) Če ni mogoče natančno določiti, kdaj je nastala obveznost za plačilo trošarine pri uvozu trošarinskih izdelkov, se pri določitvi višine trošarine upoštevajo predpisi, ki veljajo na dan ugotovitve nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
46. člen
(obračun trošarine v posebnih primerih)
(1) V skladu s 35. a členom ZTro izkažejo nepooblaščeni prejemnik in osebe iz 8.a člena ZTro trošarino z obračunom trošarine na ustreznem obračunskem obrazcu, ki so ga dolžni predložiti po prejemu trošarinskih izdelkov, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(2) V skladu s prvim odstavkom tega člena obračunavajo in plačujejo trošarine tudi plačniki trošarine za katere je nastala obveznost za plačilo trošarine pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice v skladu z 2. točko prvega odstavka 13.a člena ZTro.
XVIII. NAROČANJE, PRODAJA IN DISTRIBUCIJA TOBAČNIH ZNAMK
47. člen
(izdaja tobačnih znamk)
(1) Naloge v zvezi z izdajo tobačnih znamk opravlja Ministrstvo za finance – Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP).
(2) UJP sme prodati tobačne znamke neposredno:
1. imetniku trošarinskega dovoljenja, ki ima trošarinsko skladišče na ozemlju Republike Slovenije, ali pooblaščenemu oziroma nepooblaščenemu prejemniku, ki prejema tobačne izdelke od imetnika trošarinskega dovoljenja, ki ima trošarinsko skladišče v drugi državi članici, ali davčnemu zastopniku, ki ga je imetnik trošarinskega dovoljenja iz druge države članice pooblastil za izvrševanje njegovih obveznosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: imetnik trošarinskega dovoljenja)
in
2. uvozniku tobačnih izdelkov.
(3) Imetniki trošarinskega dovoljenja oziroma uvozniki tobačnih izdelkov naročajo tobačne znamke pri UJP najmanj za eno trimesečje, v skladu z načrtovanimi letnimi potrebami in so dolžni do zaključka leta prevzeti celotno količino tobačnih znamk, ki je izdelana po njihovem naročilu. Najmanjše število tobačnih znamk, ki jih lahko naročijo, je 20.000 kosov.
(4) UJP zagotavlja tobačne znamke, označene z zaporednimi številkami in črkovnimi oznakami. Tobačna znamka je lahko označena s posebno oznako imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznika tobačnih izdelkov.
(5) Tobačne znamke se tiskajo na belem papirju teže 70 gr/m², ki vsebuje ultra-vijolično zaščito. Tobačne znamke so izdelane, skupaj z belim robom, v naslednjih velikostih: 18 x 44 mm, 20 x 44 mm in 23 x 45 mm.
(6) Glavna znamenja tobačne znamke so:
– tonsko podlago predstavlja računalniško izvedena vinjeta,
– v sredini je odtisnjen napis v treh vrsticah: REPUBLIKA / SLOVENIJA / TOBAČNA ZNAMKA,
– desno od napisa REPUBLIKA / SLOVENIJA je odtisnjen grb Republike Slovenije,
– v spodnjem levem kotu je oznaka, sestavljena iz dveh črk in lahko predstavlja oznako imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznika tobačnih izdelkov, v sredini je sedem mestna številčna oznaka, v desnem spodnjem kotu pa enomestna črkovna oznaka,
– celotna podoba je okvirjena z vzorčnim robom v temnejšem odtenku barve tonske podlage,
– celotno podobo tobačne znamke zaključuje milimetrski rob.
(7) Barvo tobačnih znamk določi UJP.
(8) Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilo: Ministrstvo za finance), pri izbiri tiskarja in dobavitelja tobačnih znamk v postopku javnega naročanja in izvajanja nadzora nad izdelavo papirja ter tiskanjem tobačnih znamk sodeluje z Banko Slovenije. Podrobnejši način izvajanja nalog se določi s pogodbo, ki jo z Banko Slovenije sklene minister ali ministrica, pristojna za finance.
48. člen
(vračanje ali uničenje tobačnih znamk)
(1) Če so tobačne znamke poškodovane in neuporabne in zato namenjene uničenju, mora imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik tobačnih izdelkov o tem obvestiti UJP in ji sporočiti količino tobačnih znamk, ki jih namerava uničiti ter navesti vzrok neuporabnosti.
(2) Za organizacijo in izvedbo uničenja tobačnih znamk je pristojen imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik tobačnih izdelkov. Uničenje se opravi ob navzočnosti komisije v sestavi predstavnikov Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije in UJP (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje UJP.
(3) Tobačne znamke, namenjene uničenju, morajo biti komisiji predložene na način, ki omogoča kontrolo.
(4) Če je poškodovana tobačna znamka sestavljena iz večih delov, se uničenje prizna samo tedaj, če ni dvomov o tem, da posamezni deli sestavljajo celoto.
(5) O uničenju tobačnih znamk komisija sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in pooblaščena oseba imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznika tobačnih izdelkov.
(6) Če imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik tobačnih izdelkov preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju trošarine, mora v roku 30 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti zagotoviti uničenje neuporabljenih tobačnih znamk. Uničenje se opravi ob navzočnosti komisije.
(7) Carinski organ lahko prizna uničenje tobačnih znamk na ozemlju druge države članice, če je postopek uničenja primerljiv s postopkom iz tega pravilnika. Za sprejemljivo dokazilo se šteje predložitev zapisnika o uničenju, ki ga potrdi pristojni nadzorni organ v drugi državi članici.
(8) Imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik tobačnih izdelkov lahko UJP vrne tobačne znamke, če ugotovi nepravilnosti, nastale pri izdaji ali tiskanju. Reklamacije lahko uveljavlja le za cel sveženj 20.000 kosov tobačnih znamk. Priznane reklamacije UJP uveljavlja pri izdelovalcu oziroma povzročitelju napake.
49. člen
(evidenca in kontrola)
(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik tobačnih izdelkov mora voditi evidenco nabavljenih, vrnjenih, porabljenih in uničenih tobačnih znamk. Evidenco in dokumente na podlagi katerih so bili opravljeni zapisi v evidenco mora hraniti deset let od konca koledarskega leta, v katerem so bili izdani.
(2) Carinski organ lahko pri vsakem imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma uvozniku tobačnih izdelkov opravi kontrolo evidence in popis tobačnih znamk.
(3) UJP pisno obvešča Ministrstvo za finance in Carinsko upravo RS o količini izdanih tobačnih znamk posameznemu imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma uvozniku tobačnih izdelkov.
XIX. OZNAČEVANJE GORIVA ZA OGREVANJE
50. člen
(označevanje)
(1) Plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje), se obarva z rdečo barvo, ki je topna v plinskem olju, v količini, ki zagotavlja pri beli svetlobi v sloju plinskega olja 2 cm s prostim očesom vidno barvno označenost in vsebuje markirni indikator, katerega je mogoče ugotoviti samo s kemičnim testom. Plinsko olje, označeno s sredstvom za označevanje, mora vsebovati najmanj 6,0 g in največ 9,0 g markirnega indikatorja "C. I. Solvent Yellow 124" s kemijsko oznako N – etil – N – (2 – (1 – izobutoksietoksi)etil( – 4 – (fenilazo) anilin, na 1000 litrov plinskega olja pri 15° C.
(2) Kerozin, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, se obarva z zeleno barvo, ki je topna v kerozinu, v količini, ki zagotavlja pri beli svetlobi v sloju kerozina 2 cm s prostim očesom vidno barvno označenost in vsebuje markirni indikator, katerega je mogoče ugotoviti samo s kemičnim testom. Kerozin, označen s sredstvom za označevanje, mora vsebovati najmanj 6,0 g in največ 9,0 g markirnega indikatorja "C.I.Solvent Yellow 124" s kemijsko oznako N – etil – N – (2 – (1 – izobutoksietoksi)etil( – 4 – (fenilazo) anilin, na 1000 litrov kerozina pri 15° C.
(3) Vsebnost markirnega indikatorja iz prvega in drugega odstavka tega člena se določa po standardu SIST 1020 ali DIN 51426. V primeru spora se uporablja standard DIN 51426.
(4) Doziranje sredstva za označevanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotovi z označevalno napravo, ki mora biti pred namestitvijo v trošarinskem skladišču tehnično pregledana in overjena pri ministrstvu, pristojnem za meroslovje, ter odobrena s strani carinskega organa in po potrebi plombirana.
XX. TROŠARINSKI NADZOR
51. člen
(posebni ukrepi za izvajanje trošarinskega nadzora)
(1) Kot ukrepe trošarinskega nadzora lahko carinski organ določi predvsem:
1. soključarstvo;
2. soprisotnost pooblaščene uradne osebe carinske službe v času, ko je trošarinsko skladišče odprto oziroma, ko se trošarinski izdelki, ki so bili nabavljeni brez plačila trošarine, prenašajo v proizvodnjo;
3. druge ukrepe, ki zagotavljajo nadzor nad prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov v porabo.
(2) Carinski organ lahko določi tudi pečatenje meril oziroma drugih mest, iz katerih bi se lahko trošarinski izdelki nekontrolirano iznašali.
52. člen
(uničenje pod trošarinskim nadzorom)
(1) Če so trošarinski izdelki neuporabni in zato namenjeni uničenju, mora trošarinski zavezanec oziroma oproščeni uporabnik oziroma oseba iz 8. točke prvega odstavka 30. člena ZTro pisno obvestiti krajevno pristojni carinski organ o:
– vrsti in količini trošarinskih izdelkov, ki jih namerava uničiti;
– vzroku neuporabnosti;
– načinu, kraju in datumu uničenja.
(2) O uničenju trošarinskih izdelkov pod trošarinskim nadzorom se sestavi zapisnik, ki ga podpiše carinski uslužbenec in pooblaščena oseba trošarinskega zavezanca oziroma oproščenega uporabnika oziroma osebe iz 8. točke prvega odstavka 30. člena ZTro.
(3) Pri uničenju tobačnih izdelkov, opremljenih s tobačno znamko, sodeluje tudi komisija za uničenje tobačnih znamk iz drugega odstavka 48. člena tega pravilnika.
XXI. PRIJAVA DEJAVNOSTI
53. člen
(prijava za vpis v register trošarinskih zavezancev)
Trošarinski zavezanci v skladu s 62. členom ZTro prijavijo začetek opravljanja dejavnosti pristojnemu carinskemu organu na obrazcu TRO-P, ki je Priloga 11 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
XXII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
54. člen
(popis trdih goriv)
Trošarinski zavezanec, ki ima na dan 30. aprila 2004 na zalogi energente – trda goriva iz 9. točke tretjega odstavka 54. člena ZTro, opravi popis teh zalog in zapisnik o popisu zalog predloži carinskemu organu najkasneje z obračunom za davčno obdobje maj 2004. Za zaloge, s katerimi je razpolagal v začetku davčnega obdobja, ne nastane obveznost plačila trošarine.
55. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 6/99, 52/99, 35/00, 58/01, 107/02 in 125/03), ki se uporabi še za obračun trošarine za mesec april 2004.
56. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.
Št. 426-05-5/2004/1
Ljubljana, dne 29. aprila 2004.
EVA 2000-1611-0015
dr. Dušan Mramor l. r.
Minister
za finance
