Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 12. člena v povezavi s 23. in 175. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 30. 9. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejme zazidalni načrt Sončni park. Sestavna dela odloka sta tekstualni in grafični del proj. št. 075/02 načrtovalca Razvojni center IUP – Inštitut za urejanje prostora d.o.o., Celje.

Zazidalni načrt se nanaša na prostorsko urejanje severnega dela območja, ki je delno izgrajeno z manjšimi skupinami enodružinskih stanovanjskih objektov ob Cesti v Lokrovec, sicer pa nepozidano. Po prostorskih sestavinah Celjskega prostorskega plana je območje predvideno za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš.
Južni del območja se ohranja kot zelena površina in ostaja namenjen realizaciji parka.

Izhodiščna točka opisa meje je severnozahodni vogal območja obravnave.
Meja ureditvenega območja zazidalnega načrta
Opis meje topografsko
na severu: vznožje nasipa vodotoka Koprivnica
na vzhodu: vzhodni rob nove ceste
na jugu: predvideno krožišče in pešpot na južni strani ureditvenega območja
na zahodu: vzhodni rob Čopove ceste
Opis meje po obodni parcelaciji:
na severu: prečka 775/4, 661/2, 660/1, 659/3, 658/1, 657/2, 655/2, 654/4, po severnem robu 653/4, 812/14, 812/15, 816/1, 815/2, 815/3, prečka 1158/3,
na vzhodu: prečka 823, 822/2, 822/1, 821, 820, 1140/42, 572/1, 571/4, 571/2, 571/1, 573, 570/2, 570/3, 592/8, 592/7, *350, 587/3, 587/6,, 589/3, 589/8, 587/3, 587/2, 587/3, 587/1, *432, 1152/2, 605/8, 605/7, 606/3, 586/10, 586/16, 586/13, 586/17, 586/14;
na jugu: 586/29, 586/28, 586/1, južni rob pešpoti 586/7, 1140/1, 637/4;
na zahodu: 648/4, 665/6, 662/1, prečka dovoz 1151/2, 662/3 in 775/4.
Seznam parcel:
Ureditveno območje zazidalnega načrta zajema naslednje parcele v k.o. Ostrožno: 775/4, 661/, 660/1, 659/3, 658/1, 657/2, 655/2, 564/4, 653/4, 651/2, 653/1, 652/1,817/1, 817/2, 815/3, 816/2, 812/14, 812/15, 816/1, 815/2,819/2, 818, 1151/1, 1158/3, 822/2, 822/1, 821, 820, 1140/12, 572/1, 571/4, 819/3, 578/11, 653/2, 578/3, 572/2, 572/3, 294, 572, 572/1, 580, 573, 573/4, 84, 579/1, 578/4, 78/1, 579/2, 571/2, 571/1, 573, 570/2, 570/3, 592/8, 592/7, 587/3, 78/2, 578/5, 578/4, 589/3, 589/8, 587/3, 1152/2, 587/2, 578/10, 86, 581/1, 581/2, 578/1, 1010, 578/8, 578/7, 402, 578/6, 293, 578/9, 587, 684, 583/3, 584, 583/2, 650/1, 1140/40, 583/1, 585/4, 585/3, 585/1, 586/6, 586/15, 586/7, 1140/1, 586/16, 587/3, 587/1, 586/13, 586/29, 1140/41, 637/4, 648/6, 648/5, 648/1, 648/4, 665/6, 662/1, 661/1, 660/2, 659/1, 658/2, 657/1, 1151/2, 650/2, 649, 1009, 87/1, 87/2, 650/1, vse k.o. Ostrožno.
Velikost območja v meji obravnave je 15,12 ha.

Območje urejanja Sončni park je namenjeno gradnji stanovanjske soseske enodružinskih stanovanjskih hiš v zelenju s trgovino osnovne preskrbe, ureditvi otroškega igrišča, gradnji podaljška severne vezne ceste in ureditvi zelene površine s površinskimi zadrževalniki meteornih vod med cesto in nasipom struge Koprivnice, gradnji komunalne, prometne in energetske infrastrukture, ter prenovi, rekonstrukciji in nadomestni gradnji obstoječih individualnih stanovanjskih objektov, krajinski ureditvi odvodnega jarka.
V stanovanjskih objektih ni dovoljeno dele objektov namenjati poslovni namembnosti.

Zasnovo soseske določajo: obstoječe cestno omrežje, obstoječi objekti, načrtovane ceste, in daljnovod s širino koridorja. Soseska, ki naj v urbanem in arhitekturnem smislu predstavlja večjo kakovost bivanja, je zasnovana tako, da se kot krajinska kvaliteta ohranjajo obstoječi jarek z obvodno vegetacijo in štiri večja drevesa. Večjo kakovost soseske predstavljajo tudi po površini večje parcele, raznoliki prostostoječi enodružinski stanovanjski objekti, krajinska ureditev odvodnega jarka, skupne javne površine in otroško igrišče v parku v stičišču pešpoti.

Pogoj za realizacijo soseske je gradnja nove ceste kot nadomestne za Cesto v Lokrovec, ki bo povezovala sosesko v smeri sever-jug in bo predstavljala edino priključno cesto na severno vezno cesto s priključevanjem prometa po sistemu desno-desno. Na Cesto v Lokrovec kot mestno zbirno cesto bo navezano novo cestno omrežje internih dovoznih cest nove stanovanjske soseske. Le-te potekajo v polkrožni obliki po obodu na južni, zahodni in severni strani območja. Ceste niso prevozne za motorni promet in se zaključujejo s krožišči. Posamezna območja soseske so med seboj povezana v podaljšku dovoznih cest s pešpotmi.

Glede na zasnovo soseske in arhitektonske pogoje oblikovanja predvidenih objektov in obstoječih stanovanjskih objektov, je celotno območje deljeno na morfološke enote z oznako od „A“, „B“, „C“, „D“, „E“ „F“ in „T“.
Izgrajevanje soseske je možno v fazah po posameznih morfoloških enotah. Gradnja v lastni režiji zaradi zahtevnega temeljenja in sledenja tempu izgradnje soseske oziroma morfoloških enot ni možna. Investitor gradnje posameznega ureditvenega območja ene ali več morfoloških enot mora pridobiti ustrezne projektne rešitve predvidenih objektov preko javnega natečaja v skladu s 43. členom zakona o graditvi objektov s sodelovanjem strokovnih služb Mestne občine Celje. Za oblikovanje objektov je potrebno upoštevati določila 9., 10. in 11. člena, ki govorijo o oblikovanju objektov.

V pretežnem delu obravnavanega območja je določen maksimalni tlorisni in višinski gabarit objekta. Tlorisne dimenzije so 16 x 10 metra, v višino imajo objekti pritličje eno etažo in različno oblikovane strehe (dvokapnice, enokapnice, ravne), pri čemer je naklon strešine 15° do 18°, podstrešje ni namenjeno bivalnim površinam. Smernice veljajo za oblikovanje posameznih objektov, tipi objektov so lahko v enotnosti enega morfološkega sklopa različni.
Parcelo je dovoljeno zagraditi. Upoštevati je treba pogoje oblikovanja ograj in urejanja parcele skladno s 13. členom. V območju parcele je lastnikom dovoljeno izvesti teraso pred bivalnimi prostori, steklenjak ali izzidek v dolžini 1/3 dolžine in širini maksimalno 2,5 metra, izzidek mora biti usklajen z arhitekturo objekta, poteka lahko preko obeh etaž. Na vhodni fasadi je dovoljeno izvesti oblikovno primeren in z arhitekturo objekta usklajen nadstrešek za dvoje avtomobilov v maksimalnih dimenzijah 6 x 6 metrov in nadstrešek nad vhodom v objekt. Na parceli je dovoljeno postaviti vrtno uto tako, da je odmaknjena od sosednjih parcel za širino prehoda -1.5 metra in vodni bazen za kopanje v maksimalni površini 50 m2 ali okrasni ribnik.
Zasaditev okrasnih dreves ne sme biti moteča za sosednje parcele, izogibati se je potrebno saditvi brez in topolov (alergije). V primeru sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja – zraka in tal in ne sme uporabljati škropiv.

Opredeljeni so maksimalni tlorisni gabariti objektov in pogoji za obliko strehe. Nakloni tekstura kritine in barva strehe morajo biti za vse objekte arhitekturno usklajeni po morfoloških enotah. Zaradi zagotovitve zasebnosti niso dovoljena okna bivalnih prostorov na stranskih fasadah.
Gabariti in pogoji oblikovanja po tabeli 1.

Na severnem delu v morfološki enoti »A«, je možno v delu severno od glavne dovozne ceste namesto prostostoječih objektov A1-A6 graditi vrstne hiše (9).

Obstoječi objekti-enodružinske stanovanjske hiše predstavljajo z dopolnitvami gradnje samostojno zaključeno celoto – morfološko enoto F. Obstoječe objekte je dovoljeno prenavljati, rekonstruirati, možno jih je porušiti in na parceli zgraditi nov nadomestni stanovanjski objekt pod enakimi pogoji temeljenja in oblikovanja ter priključevanja na komunalne naprave, kot veljajo za gradnjo novih objektov na celotnem območju ZN. Pod enakimi pogoji oblikovanja je možna gradnja prizidkov k obstoječim objektom, vendar tako, da tlorisni in višinski gabarit ne bosta presegala maksimalno določenega gabarita, ki je določen za obravnavano območje.

Na skrajnem jugu, med Cesto v Lokrovec in koridorjem daljnovoda je predvidena izgradnja trgovine osnovne preskrbe, lahko z dnevnim kava barom, slaščičarno ali kavarno, cvetličarno, frizerskim salonom. V grafičnem delu projekta je podan maksimalni gradbeni gabarit. V primeru kabliranja daljnovoda je zahodno gradbeno linijo objekta možno zamakniti za max. 10 m proti zahodu. Objekt je predviden kot pritličen, lahko delno dvoetažen. Parkiranje in napajanje je možno izključno s Ceste v Lokrovec. Oblikovanje objekta mora biti sodobno in arhitekturno usklajeno z značajem soseske.

Zaradi geološko neugodnega sestava obstoječega terena in visokega nivoja talne vode, je potrebno obstoječi teren nasipavati. Za izvedbo nasipov in temeljenje objektov je potrebno upoštevati Geološko geotehnično poročilo, ki ga je izdelal Geoekspert podjetje za uporabno geotehniko, Igor Resanovič, univ. dipl. inž. rud. s.p., proj. št. 39/02, 11/02 in je sestavni del zazidalnega načrta.
Zaradi zahtevnega temeljenja objektov in heterogene sestave temeljnih tal je potrebno po izvedbi sondažnega izkopa za projekte objektov izdelati smernice za temeljenje. Izvajanje izkopov za temelje in drugih zemeljskih del mora biti pod strokovnim nadzorom geotehnika.

Zunanja ureditev obsega: ograje ob objektih, tlakovane površine, način zasaditve dreves.
(1) Ograje
Dovoljuje se postavitev primerno arhitekturno in za celotno morfološko enoto enako oblikovanih ograj na parcelnih mejah. Na cestni strani je lahko živa meja in žična ograja do višine 1,50 m, ostale tri stranice parcele je možno ograditi ali z žično ograjo in živo mejo ali z ograjo, ki ima zidane, kovinske ali lesene stebre s parapetom do 60 cm višine z vmesnimi polnili. Ob križiščih cest mora biti zagotovljena preglednost cest in višine ograj prilagojene pogoju upravljavca cest.
Za skupine hiš, ki bodo grajene za trg, je potrebno do te faze izgraditi tudi enotno ograjo.
(2) Tlakovane površine
Vse tlakovane površine, dovozi do garaže, vhoda in terase v območju parcele morajo imeti zaradi geološke sestave tal in vodnogospodarskih pogojev urejeno odvodnjavanje v javno kanalizacijo ali lasten zadrževalnik v sklopu zunanje ureditve.

Odprti prostor so javne površine soseske: pešpoti, ceste, otroško igrišče, ekološki otoki in zelene površine – krajinska ureditev ob jarku in pod daljnovodom ter ureditev med severno vezno cesto in Koprivnico, drevored ob Cesti v Lokrovec.
Za celotno ureditveno območje je potrebno izdelati načrt ureditve javnih površin z enotno urbano opremo. Projektant odprtega prostora mora upoštevati urbanistično zasnovo celotne soseske in posamičnih morfoloških enot in upoštevati smernice za oblikovanje. Sestavni del projekta odprtega prostora je zasnova arhitektonske ureditve in krajinski načrt.
(1) Ceste
Širina predvidenih dovoznih cest je 5 m, Cesta v Lokrovec pa 5,5 m. Cesta v Lokrovec bo imela obojestransko dvignjeno zelenico širine 1,50 m, kolesarsko stezo širine 1,2 m in hodnik za pešce v istem nivoju širine 1,2 m.
Glavna servisna cesta in večina ostalih dovozov ima dve ali enostransko dodatno prosto površino širine 2,20 m, ki je namenjena vzdolžnemu parkiranju osebnih vozil ter kot koridor za komunalno-energetske vode. Vse ceste se izvedejo z asfaltno prevleko obrobničeno z granitnimi kockami in prečnim sklonom 3%. Na nižji strani je za odvod padavinske vode predvidena mulda širine 0,5 m, ki šteje v širino ceste.
(2) Parkirne površine
Parkiranje vozil lastnikov objektov je predvideno v okviru parcele lastnika. Za parkiranje obiskovalcev je ob notranjih cestah širine 5 m predviden obojestranski ali enostranski pas širine 2,2 m kot je razvidno iz grafičnega dela ZN. Površina je vodoneprepustno tlakovana ali asfaltirana in je namenjena poleg parkiranja za postavitev posod za smeti, postavitev svetilk javne razsvetljave, v območju pasu je tudi prostor za potek komunalne in energetske infrastrukture. V tem pasu je prepovedana kakršnakoli gradnja ali zasaditev dreves.
(3) Pešpoti
Javne pešpoti so predvidene širine 1,5 m kot asfaltirane ali tlakovane in opremljene s svetilkami javne razsvetljave in drevoredom gabra. Namenjene so pešcem in kolesarjem.
(4) Otroško igrišče
Je predvideno v območju stika dveh pešpoti in vodne površine. Namenjeno je igri najmanjših otrok. Predvideno je kot parkovno urejena zelena površina, ki je ograjena in opremljena z igrali.
(5) Ureditev ekoloških otokov
Razporejeni so ob glavnih dovozih. Prostor za ekološki otok mora biti primerno tlakovan in ograjen ali obzidan ter nadkrit. Nadstreški morajo biti pri uporabi materialov in oblikovanju poenoteni z oblikovanjem soseske. Ograjo oziroma zid je potrebno ozeleniti s popenjalkami.
(6) Urbana oprema
(svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje konfini, stojala za kolesa) in z arhitekturnim oblikovanjem sodobne soseske. Tip svetilk javne razsvetljave mora biti izbran ustrezno glede na značaj soseske. Lokacija in višina svetilke ne smeta vplivati na osvetlitev stanovanjskih objektov.
Zelene površine
Načrtovana soseska je soseska z večjimi parcelami in zastavljeno arkadično ureditvijo gradnje in ureditve odprtega prostora. Prenova obstoječega jarka, nekdanje struge Koprivnice, vzpostavitev v funkcijo, ustrezna krajinska ureditev in zasaditev obrežnega pasu so za zasnovo soseske bistvenega pomena.
(7) Ureditev površin ob odvodnem jarku
Površine –obrežni pas širine 8 m obojestransko ob odvodnem jarku so javne površine. Na robu parcelne meje je potrebno izvesti prehod v višinski razliki v položnem naklonu z zaobljenim vrhom. Prehod brežine je na parceli, ki je javno dobro. Obvodne površine je potrebno urediti s krajinskim načrtom, ki obsega dostope, oblikovanje vodotoka in zasaditev. Z zasebnih parcel je dovoljen dostop na javno površino.
(8) Ureditev površin v koridorju daljnovoda
Do kabliranja daljnovoda v II. fazi so površine pod daljnovodom javne površine. Višinske razlike med parcelami in koridorjem daljnovoda se premosti s položno brežino od roba parcele v območje koridorja. Nasipavanje površin pod koridorjem je dovoljeno do zakonsko predvidene višine med vodnikom in terenom. V delu površin bo urejena pešpot, ki bo v smeri sever–jug povezovala pešpoti in ceste iz smeri vzhod-zahod. Površina bo zatravljena, mestoma ob stikih pešpoti so možne zasaditve s pokrovnimi rastlinami in nizkim grmovjem.
(9) Površine med severno vezno cesto in Koprivnico
Zelene površine med vodotokom in severno vezno cesto so namenjene ureditvi zadrževalnikov za meteorno vodo s severne vezne ceste. Površine bodo parkovno urejene kot sestavni del obeh bregov.
(10) Drevored
Ob Cesti v Lokrovec je predvidena obojestranska zasaditev drevoreda vrste dreves: Carpinus betulus ali Carpinus betulus „Pyramidalis“ ali Ulmus carpinifolia.
Pešpoti, ki povezujejo posamezna območja soseske, so zasajena z obojestranskim drevoredom različnih vrst dreves manjše rasti: Crataegus sp., Sorbus sp., Prunus serrulata „Kanzan“, Malus floribunda „Purpurea“.
Pogoji za izbor sadik in saditev so opisani v tekstualnem delu ZN.

Obravnavano območje meji na severu na regulirano strugo Koprivnice. Desni breg vodotoka je bil predviden na koti Q100 z varnostnim nadvišanjem oziroma na koti Q300 letne vode brez varnostnega nadvišanja. Levi breg je nižji od desnega in predvidoma zagotavlja varnost pred Q 100 letnimi vodami brez varnostnega nadvišanja. Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti območja ni smiselno nadviševati kote terena oziroma pozidave.
Obstoječa struga Koprivnice se ohrani za dreniranje vode in možnost odvodnjavanja čistih meteornih vod objektov ob jarku in severne vezne ceste. V ta namen se struga renaturira. Iz struge se vode vodijo nato preko zadrževalnika v RZ-5. Zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da je sposoben prevzeti dotoke večje od odtoka v RZ-5.
Nivo podtalnice je ugotovljen približno 1.0 m pod nivojem terena, ponekod tudi višje. V izogib nepredvidenim različnim posedkom je dolgoročno potrebno ohranjati režim podtalnice. Posegi v glineni nanos nad podtalnico niso dovoljeni.

(1) Cestno omrežje
Sosesko omejujejo na severni strani predvidena severna vezna cesta, na zahodni strani Čopova cesta in na vzhodni predvidena nova trasa Ceste v Lokrovec. Le-ta se priključuje na severno vezno cest s križiščem po pravilu desno-desno, na jugu pa se navezuje na podaljšano Ipavčevo cesto preko predvidenega krožišča. Cesta v Lokrovec ima zaradi omejevanja hitrosti predvidene ovire v obliki krožišča in dveh sredinskih ovir-otokov. S Ceste v Lokrovec so predvidene dovozne ceste v območje nove pozidave, na Cesto v Lokrovec pa je možno izvesti tudi priključke za cestne odseke oziroma dovoze v območje Dolgo polje III.
Dovozi so zasnovani tako, da napajajo omejeno število objektov, dovoz se zaključuje s krožiščem, povezava z naslednjim območjem je le s pešpotjo oziroma kolesarsko potjo. Celotno cestno omrežje je zasnovano širine 5 m, razen Ceste v Lokrovec, ki bo širine 5,5 m. Na notranjem dovoznem omrežju na bo hitrost motornih vozil omejena na 30 km/h. Za oblikovanje in zasnovo je upoštevati 14. člen odloka.
Vse ceste in pešpoti so opremljene s svetili javne razsvetljave skladno s predpisi. Pri izboru mora sodelovati mestni urbanist.
Za celotno omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, pri čemer je potrebno upoštevati geološko geotehnično poročilo in predvidene nivelete Ceste v Lokrovec in servisne ceste 1 in 2.
(2) Avtobusno postajališče
Novo avtobusno postajališče je predvideno na zahodni strani predvidene severne vezne ceste iz smeri zahod proti vzhodu. Obstoječa avtobusna postajališča so na Čopovi cesti.
(3) Vodovodno omrežje
Obstoječi stanovanjski objekti-morfološka enota „F“ so priključeni na vodovod, ki poteka vzhodno od Ceste v Lokrovec. Novo vodovodno omrežje bo zankasto priključeno na obstoječe, na vod ob Cesti v Lokrovec in ob Cesti na Ostrožno. Glavni vod bo premera 100 mm, ostali pa premera 80 mm in 50 mm. Vsi hišni priključki se bodo izvedli s cestnim ventilom in priključno cevjo premera 25 mm. Vodomerni jaški bodo tipske izvedbe, vgrajeni na gradbeni parceli posameznega lastnika (izven 2 m komunalnega koridorja).
Pri linijskem poteku je potrebno upoštevati odmik javnega vodovoda od ostalih podzemnih instalacij 0,80 m (za instalacije v globini nad 1 m, pa odmik 1 m). Pri križanju vodovoda z ostalimi instalacijami se križanja izvedejo pod kotom 45–90(, z odmikom 0,40 m pod in 0,50 m nad javnim vodovodom. Za požarno varnost so predvideni nadzemni hidranti DN 80 mm.
(4) Kanalizacijsko omrežje
Obstoječ jarek se ohrani za drenirane vode in možnost odvodnjavanja čistih meteornih vod objektov ob jarku. Te vode se vodijo skladno z veljavnim ZN zelenega klina med Lavo in Dolgim poljem III (RC Planiranje 3/78) v odprti zadrževalni bazen meteornih vod. Odtok iz odprtega zadrževalnika je speljan v kanalizacijo (RZ-5). Sam zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da je sposoben prevzeti dotoke večje od odtoka v RZ-5, ki bo predpisan s strani upravljavca kanalizacije.
Na obstoječ jarek se vodijo iz zadrževalnika in meteorne kanalizacije tudi meteorne vode iz območja severne vezne ceste.
Skladno z geomehanskimi karakteristikami območja in pogoji upravljavca kanalizacije se za območje pozidave ZN Sončni park predvidi mešan sistem kanalizacije. Na kanalizacijo se vodijo fekalne in meteorne vode iz objektov ter odvodnjavanje cest. Posamezni objekti se lahko priključijo na kanalizacijsko omrežje samo preko jaška z enim priključkom. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
Na rajonski zbiralec RZ-5 se lahko vodi le določen pretok, ostali dotok je potrebno zadrževati. Po projektu odvodnjavanja ZN (Savinjaprojekt 15/03) in hidravličnemu izračunu.
Celotno območje ZN se odvodnjava preko odvodnih kanalov 1 in 2. Glavna odvodna kanala 1 in 2 sta predvidena v servisni in zbirni cesti ter se vodita v cevni zadrževalni bazen (ZBDV) na jugu območja. Kot volumen za zadrževanje je predviden del kanala 1 s cevjo DN 1200 (od vtoka v dušilko do jaška J6).
(5) Elektro omrežje
Na območju ZN poteka v smeri sever-jug DV 110 kV RTP Lava – RTP Podlog in 110 kV RTP Lava – RTP Šentjur. V smeri vzhod-zahod pa poteka DV 10 kV Ostrožno.
Obstoječe stanovanjske hiše na tem območju so napajane z NNO delno iz TP Cesta na Ostrožno in delno iz TP Razgledna. Za območje ZN Sončni park se predvideva kabliranje DV 10 kV Ostrožno ter NNO, izgradnjo nove TP "ZN Sončni park I", ter kabelske povezave 10 (20) kV do TP Cesta na Ostrožno in TP pod Kostanji. V II. Fazi se predvideva kabliranje DV 110 kV.
(6) Telefonsko omrežje in CATV
Potrebno je izgraditi TK in KTV omrežje do razdelilnih omaric, ki naj poteka v isti trasi.
Razvodi od razdelilcev do porabnikov naj potekajo v čim večjem obsegu po komunalnih koridorjih ob servisnih in dovoznih cestah.
(7) Ogrevanje in plinovod
Za ogrevanje je predvidena izgradnja nizkotlačnega omrežja zemeljskega plina. Glavna plinovodna veja PE 160mm je predvidena ob zahodnem robu rekonstruirane Ceste v Lokrovec z navezavo na predvideni povezovalni plinovod PE 160mm, med ulico mesta Grevenbroich in Cesto na Ostrožno ob severni vezni cesti. Ostalo sekundarno omrežje znotraj ZN bo potekalo ob servisnih cestah v sistemu cevnih zank. Cevovodi, ki jih ni mogoče rešiti zankasto, bodo opremljeni s podzemno plinsko zaporno armaturo.

Hrup
Območje obravnave je skladno določilom uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) razvrščeno v območje II. stopnje varstva pred hrupom za katero so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
Varstvo pred hrupom zaradi prometa na severni vezni cesti mora biti sestavni del projektov za gradbeno dovoljenje za cesto. V zazidalnem načrtu je na robu soseske, ki meji s cesto rezerviran 5 m širok pas za izvedbo protihrupne ograje in ozelenitev. Izvedba ograje mora biti skladna s pogoji oblikovanja in je sestavni del projekta in izvedbe severne vezne ceste.
Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti za povečanje onesnaženja zraka (prah, SO(2), ipd). Ogrevanje objektov je predvideno na plin.
Tla in voda
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred nasipavanjem in gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin in zunanjih ureditev, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.
Pri vseh gradnjah v ureditvenem območju ZN je potrebno upoštevati naslednje vodnogospodarske pogoje:
– pri vseh posegih v prostor je predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99). Posode za odpadke in ekološke otoke za odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin, je potrebno postaviti na ekološko brezhiben prostor. Lokacije ekoloških otokov so razvidne iz grafičnega dela ZN.
Ob pešpoteh in ob otroškem igrišču, hodnikih za pešce je ob robovih potrebno postaviti zadostno število košev za smeti.
Varstvo pred požarom
V zazidalni zasnovi ZN so upoštevani pogoji s področja varstva pred požari. K vsem objektom je omogočen dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.). Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

Koncept zasaditve v projektu iz 1. člena tega odloka je osnova za podrobnejšo obdelavo zasaditve v projektih zunanjih ureditev javnih površin (ceste, hodniki za pešce, zelenice).
Za zasnovo celotne soseske je bistvenega pomena ustrezna parkovna ureditev obrežnega pasu ob jarku-stari strugi Koprivnice, in ekoremediacija jarka.
Glede na izvedbo nasipa celotnega območja, je potrebno ustrezno rešiti nastale višinske razlike med terenom ob obstoječih stavbah in novim. Prehod med parcelami, kjer že stojijo objekti in novimi parcelami, ki bodo nasipane za 80–100 cm je potrebno urediti v obliki podpornega zidu ali nasipa s položnim prehodom do roba parcelne meje. Ureditev zidu ali nasipa je predmet komunalne ureditve. Brežine predvidenih nasipov ob objektih se morajo zaključiti na nivoju terena na parcelni meji.
Prehod med dovozno cesto v območju morfološke enote A in obstoječimi objekti v morfološki enoti F je izveden kot nasip nove ceste.
Ob obstoječih drevesih, ki se morajo ohraniti, je potrebno nasipavanje terena urediti tako, da se nasip proti debli spusti na nivo terena oziroma tako, da nasip ne poškoduje debla.

Tolerance omogočajo:
– spremembo tlorisnega gabarita objekta v okviru gradbene linije objekta (manjši objekt) z možnostjo izzidka v velikosti ene tretjine dolžine stranice objekta, na kateri se nahaja, širine 2,5 metra,
– odmik objekta od parcelne meje, v soglasju s sosedom,
– lokacijo trgovine je v primeru kabliranja daljnovoda možno postaviti 10 metrov proti zahodu, dovoz za napajanje in parkiranje je možen le s Ceste v Lokrovec,
– spremenjene poteke tras vodov komunalne in cestne infrastrukture, če bodo rešitve v idejnem projektu racionalnejše in objektov, ki se nanašajo na varstvo okolja.

Pogoj za pričetek izgradnje po ZN je izgradnja nove trase Ceste v Lokrovec. Zazidalni načrt se lahko izvaja fazno. Zaključeno gradbeno fazo predstavlja izgradnja posamezne morfološke enote s pripadajočimi komunalnimi, prometnimi in zunanjimi ureditvami.

Na podlagi določil 81. člena zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja zazidalnega načrta zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po ZN za celotni prostor soseske Sončni park, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Mestna občina Celje skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.

Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka. Do pričetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka oziroma tekstualnega dela zazidalnega načrta.
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, komunalnega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati zazidalni načrt Sončni park (projekt Razvojni center –TOZD Planiranje, št. proj. 3/78; Uradni list SRS, št. 5/79).

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje-Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.