Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99) je Občinski svet občine Postojna na 11. seji dne, 20. 4. 2004 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Postojna uskladi delovanje javnega zavoda Notranjski muzej Postojna (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Občina Postojna. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Občine Postojna izvaja Občinski svet občine Postojna.
2. člen
Zavod je pravni naslednik javnega zavoda Notranjski muzej Postojna, ustanovljenega z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna (Uradni list RS, št. 79/01), ki ga je dne 1. 10. 2001 sprejel Občinski svet občine Postojne in z dnem uveljavitve tega odloka prevzame vse njegove pravice in obveznosti.
3. člen
Osnovno poslanstvo zavoda je trajno in nemoteno izvajanje javne in matične službe ter vodenje registra premične kulturne in naravne dediščine s področja arheologije, biologije, etnologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in krasoslovja za območja občin Cerknica, Bloke, Logatec, Loška dolina, Postojna, Pivka, za katera je zadolžen po uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00). S svojimi štirimi oddelki (arheološki, biološki, etnološki, zgodovinski), konservatorsko restavratorsko delavnico in dislocirano muzejsko enoto v Cerknici, zavod na primeren način ohranja, varuje, raziskuje in prezentira premično kulturno in naravno dediščino Notranjsko-kraške regije s stalnimi in občasnimi razstavami ter z založniško in pedagoško dejavnostjo, jo popularizira in opozarja na njen pomen in vlogo v preteklosti, kar je zelo pomembno pri utrjevanju narodne zavesti in identitete.
Razmerja z drugimi občinami se urejajo s pogodbo.
4. člen
Ime zavoda je: Notranjski muzej Postojna.
V mednarodnem poslovanju muzej uporablja ime: Notranjska Museum Postojna.
Sedež javnega zavoda je: Ljubljanska cesta 10, 6230 Postojna.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru, registrski vložek št. 1/01460/00.
Zavod ima pečat okrogle oblike premera treh centimetrov. V sredini je človeška ribica in na obodu napis: Notranjski muzej Postojna.
Zavod lahko spremeni ime in sedež zavoda le s soglasjem ustanovitelja.
II. DEJAVNOSTI ZAVODA
5. člen
Zavod opravlja na področju varstva premične kulturne in naravne dediščine kot javno službo naslednje dejavnosti:
– evidentira, pridobiva, dokumentira, ohranja, hrani ter strokovno in znanstveno raziskuje gradivo, pomembno za območje občin iz 3. člena tega odloka in gradivo s področja krasoslovja (v širšem, nacionalnem pomenu),
– varuje in hrani zbirke ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,
– pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja izsledkov muzejskega dela doma in v tujini ter organizira gostovanja domačih in tujih razstav,
– izdaja tiskane, video, zvočne, računalniške in druge zapise o gradivu iz svojih zbirk ter druge oblike promocijskega materiala s svojega področja dela,
– pripravlja strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja, predstavlja javnosti gradiva, pomembna za zgodovino območja katero pokriva ter za področje krasoslovja,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti,
– sodeluje z domačimi in tujimi kulturnimi institucijami, združenji in strokovnjaki s svojega delovnega področja z raziskovanji, strokovnim delom in tehničnimi sredstvi,
– vzdržuje strokovno knjižnico za študijske in pedagoške potrebe,
– opravlja konservatorske, restavratorske in druge tehnične dejavnosti za potrebe zavoda,
– opravlja zavarovalne in sistematične arheološke raziskave ter sodeluje pri nadzoru arheoloških najdišč,
– opravlja druge naloge s področja varstva premične kulturne in naravne dediščine, vodi register premičnih kulturnih in naravnih spomenikov in skrbi za dostopnost podatkov javnosti.
6. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.521 dejavnost muzejev,
O/92.522 varstvo kulturne dediščine,
O/92.511 dejavnost knjižnic,
O/92.530 dejavnost botaničnih vrtov, živalskih vrtov ter naravnih
rezervatov,
O/92.110 snemanje filmov in video filmov,
O/92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve,
O/92.340 ruge razvedrilne dejavnosti,
DE/22.110 izdajanje knjig,
DE/22.120 izdajanje časopisov,
DE/22.130 izdajanje revij in periodike,
DE/22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
DE/22.150 drugo založništvo,
DE/22.220 drugo tiskarstvo,
DE/22.320 razmnoževanje video zapisov,
DE/22.330 razmnoževanje računalniških zapisov,
F/45.250 druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok,
O/92.130 kinematografska dejavnost,
K/72.300 obdelava podatkov,
K/72.400 omrežne podatkovne storitve,
K/73.101 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
naravoslovja,
K/73.201 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
družboslovja,
K/73.202 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
K/74.810 fotografska dejavnost,
K/74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov.
Druge dejavnosti zavoda, ki služijo izvajanju javne službe iz prvega odstavka tega člena, so:
– oddajanje prostorov za razstave in druge strokovne in kulturne prireditve,
– prodaja publikacije vseh vrst s svojega delovnega področja, reprodukcije, replike in aplicirane predmete vseh vrst, izvedene iz svojega gradiva,
– nudenje strokovnih usluge pravnim in fizičnim osebam,
– gostinske storitve za lastne potrebe in potrebe udeležencev ter obiskovalcev.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
G/51.180 posredništvo specializirano za prodajo določenih izdelkov,
G/51.190 posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
G/52.471 dejavnost knjigarn,
G/52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
H/55.239 druge nastanitve za krajši čas,
H/55.400 točenje pijač,
I/61.200 promet po rekah, jezerih in prekopih,
I/63.300 dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s
turizmom povezane dejavnosti,
K/70.200 dajanje lastnih nepremičnin v najem,
A/01.411 urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih
površin,
DA/15.610 mlinarstvo,
DD/20.100 žaganje in skobljanje lesa ter impregniranje lesa,
DD/20.510 proizvodnja drugih izdelkov iz lesa,
DJ/28.400 kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna
metalurgija,
DN/36.140 proizvodnja drugega pohištva,
DN/36.630 proizvodnja drugih izdelkov,
F/45.110 rušenje objektov in zemeljska dela,
F/45.120 raziskovalno vrtanje in sondiranje,
F/45.210 splošna gradbena dela,
F/45.410 fasaderska in štukaterska dela,
G/52.488 trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.,
G/52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
K/71.403 izposojanje drugih izdelkov široke porabe,
K/74.851 prevajanje,
K/74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
K/74.853 druga splošna tajniška opravila,
K/74.873 druge poslovne dejavnosti,
M/80.421 dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol,
M/80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja.
III. ORGANI ZAVODA
7. člen
Organi zavoda so:
– direktor;
– svet.
Svet (v nadaljevanju: svet zavoda) opravlja tudi naloge strokovnega sveta (43. člen ZUJIK).
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja zavoda.
Direktor
8. člen
Direktor zastopa in predstavlja zavod, vodi poslovanje zavoda in odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta zavoda o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje. Če svet zavoda ne poda mnenja v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja in po predhodnem pisnem soglasju ustanovitelja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja že zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi.
V primeru, da direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja, kot tudi, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran, ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za eno leto.
9. člen
Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo,
– opravljen strokovni izpit za kustosa,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju dejavnosti zavoda,
– znanje najmanj enega tujega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– druge pogoje določene z zakonom.
Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat priložiti življenjepis in program razvoja zavoda za mandatno obdobje.
10. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določata zakon o zavodih in ZUJIK.
Ustanovitelj mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenja sveta zavoda in seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev ter mu dati možnost, da se o njih izjavi. Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da z razrešitvijo soglaša.
Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
11. člen
Naloge direktorja:
1. načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
2. sprejema strateški načrt,
3. sprejema program dela,
4. sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
5. sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest o predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
6. sprejema kadrovski načrt,
7. sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
8. sprejema splošne akte zavoda, če ni s predpisi ali tem odlokom določeno, da jih izda svet,
9. poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
10. pripravi letno poročilo,
11. sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
12. izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
13. oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
14. skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
15. skrbi za promocijo zavoda,
16. skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
17. zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
18. določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
19. odloča o disciplinski in o odškodninski odgovornosti delavcev,
20. odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,
21. odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
22. imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
23. opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda,
24. predlaga ustanovitelju dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v svet zavoda.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in štirinajste točke prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Strateški načrt iz prvega odstavka tega člena je dokument srednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upošteva cilje in prioritete nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo, program dela pa je njegov letni izvedbeni načrt, katerega sestavni del je finančni načrt.
12. člen
Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa in finančnega načrta, razen pri prometu z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
Svet zavoda
13. člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki šteje šest članov:
– dva predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje ustanovitelj,
– dva predstavnika delavcev zavoda, ki ju izvolijo zaposleni na zboru delavcev z večino glasov vseh navzočih, pri čemer se enega izvoli izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen,
– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ju imenuje ustanovitelj na predlog direktorja zavoda.
Mandat članov sveta zavoda traja pet let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. V primeru enakega števila glasov »za« in »proti« predlogu sklepa se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
14. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov. Svetu zavoda prične teči mandat z dnem imenovanja.
15. člen
Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan oziroma izvoljen če:
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu,
– sam odstopi ali zahteva razrešitev,
– se neupravičeno ne udeležuje sej (več kot tretjine vseh sej),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, sprejetimi akti zavoda in navodili tistih, ki jih v svetu zastopa,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma se izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
16. člen
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj oziroma tisti, ki je člana imenoval ali izvolil na predlog direktorja ali sveta zavoda.
17. člen
Naloge sveta zavoda so:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– daje soglasje k predlogu direktorja o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in o načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda.
V funkciji strokovnega sveta ima svet zavoda zlasti naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
18. člen
Zavodu so za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, zagotovljena sredstva iz premoženja ustanovitelja, s katerimi upravlja kot dober gospodar.
Nepremičnine in oprema, ki so kot del javne infrastrukture na področju kulture dane v upravljanje zavodu za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, so razvidne iz seznama nepremičnin in opreme, ki je na vpogled v zavodu.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA DELO
19. člen
Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja opredeljenega v 18. členu tega odloka, še sredstva, ki jih zavod pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo proizvodov, blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in sponzorstvi,
– s sredstvi, pridobljenimi na javnih natečajih – domačih in mednarodnih,
– iz drugih zakonitih virov.
20. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
Soglasje za izplačevanje povečane delovne uspešnosti izda ustanovitelj.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
21. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
22. člen
Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
23. člen
Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA
24. člen
Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
– ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda subsidiarno v višini sredstev, ki jih v tekočem letu zavodu zagotavlja za njegovo delo iz proračuna,
– odloča o statusnih spremembah zavoda,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom in finančnimi načrti,
– imenuje direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakoni in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter v statistične namene.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod upravlja za druge naročnike.
VIII. SPLOŠNI AKTI
25. člen
Zavod ima poleg tega odloka, tudi druge splošne akte, določene v zakonu in tem odloku, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda.
Splošne akte zavoda sprejema samostojno direktor zavoda, če ni drugače določeno z zakonom ali tem odlokom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Svet zavoda se konstituira najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo njegove naloge obstoječi organi zavoda
Obstoječemu strokovnemu svetu preneha mandat po konstituiranju novega sveta zavoda.
Dosedanji direktor zavoda opravlja svojo funkcijo do izteka mandata.
27. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje v treh mesecih po sprejetju tega odloka. Do sprejema novega akta velja obstoječi pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v vseh določbah, ki niso v nasprotju s tem odlokom.
28. člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna (Uradni list RS, št. 49/01), Statut Notranjskega muzeja Postojna z dne 27. 3. 2002, razen v določbah, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda izvedene v letu 2004 in niso v nasprotju s predpisi in s tem odlokom, in določbe vseh splošnih aktov zavoda, ki so v nasprotju s tem odlokom.
29. člen
Na podlagi tega odloka direktor zavoda poskrbi za vpis javnega zavoda Notranjski muzej Postojna v sodni register.
30. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03201-2/2004-5
Postojna, dne 20. aprila 2004.
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l. r.
