Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99) je Občinski svet občine Postojna na 11. seji dne, 20. 4. 2004 sprejel

S tem odlokom Občina Postojna uskladi delovanje javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami zakona o knjižničarstvu in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK), ureja status knjižnice, razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.

Ustanovitelj knjižnice je Občina Postojna. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Občinski svet občine Postojna.

Knjižnica je javni zavod, katerega poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.

Leta 1905 je bila ustanovljena Ljudska knjižnica, leta 1948 pa Študijska knjižnica. Obe sta se 24. avgusta 1957 združili v Mestno knjižnico, ki jo je z odločbo št. 02/6-3284/1 ustanovila Skupščina občine Postojna. V Knjižnico Bena Zupančiča Postojna se je preimenovala leta 1981. Knjižnica, ki je bila nato kot javni knjižnica ustanovljena z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (Uradni list RS, št. 14/96), je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru pod registrsko številko 1/00243/00. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je vpisana v razvid knjižnic Slovenije pod številko 165.

Ime knjižnice je: Knjižnica Bena Zupančiča Postojna.
Sedež knjižnice je: Trg padlih borcev 5, Postojna.
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. Sprememba imena ali sedeža se mora vpisati v sodni register.
Knjižnica ima pečat okrogle oblike s premerom treh centimetrov. V sredini je napis: Postojna; na obodu: Knjižnica Bena Zupančiča.

Knjižnica deluje na območju občin Postojna in Pivka.
Poleg osrednje knjižnice v Postojni, Trg padlih borcev 5, ima še krajevno knjižnico v Prestranku, Ulica padlih borcev 14, krajevno knjižnico v Pivki, Prečna ulica 1 in bibliobus, s sedežem v osrednji knjižnici, ki obiskuje kraje na območju obeh občin.

Dejavnost knjižnice se šteje kot javna služba knjižnične dejavnosti, katere izvajanje je v javnem interesu, v okviru katere knjižnica:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Knjižnica v okviru javne službe izvaja še naslednje naloge:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njeno dejavnostjo.
V soglasju z ustanoviteljem izvaja knjižnica, na podlagi pogodbe, knjižnično dejavnost tudi za Občino Pivka.
Knjižnica izvaja knjižnično dejavnost tudi z bibliobusom.
Knjižnica opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
Knjižnica lahko opravlja dejavnosti tudi na trgu, in sicer na način, ki ga določa zakon ter v obsegu, ki je določen z letnim programom dela.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.511  Dejavnost knjižnic,
DE/22.110 Izdajanje knjig,
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike,
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
DE/22.150 Drugo založništvo,
G/52.486  Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
G/52.500  Trgovina na drobno z rabljenim blagom,
G/52.630  Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
K/72.400  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju
          knjižničarstva,
K/73.302  Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
          humanistike,
K/74.832  Fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
K74.841   Prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
M/80.422  Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
O/91.330  Dejavnost drugih organizacij,
O/92.310  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
O/92.320  Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
O/92.522  Varstvo kulturne dediščine.

Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet.
Svet knjižnice opravlja tudi naloge strokovnega sveta (43. člen ZUJIK).
Organi knjižnice zagotavljajo poslovanje knjižnice v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja knjižnice.
Direktor knjižnice

Direktor opravlja funkcijo poslovnega direktorja in vodi strokovno delo knjižnice.
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje knjižnice brez omejitev, razen za nakup in prodajo nepremičnin, za katere je potrebno soglasje ustanovitelja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Direktorja imenuje svet knjižnice z večino glasov vseh članov na podlagi javnega razpisa.
Svet knjižnice si mora pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja, mnenje občine, ki je na knjižnico s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti in mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Svet knjižnice si mora pridobiti soglasje in mnenja le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet knjižnice sam predlaga za imenovanje.
Strokovni delavci knjižnice o svojem mnenju glasujejo tajno in ga sprejmejo z večino glasov vseh strokovnih delavcev. Tajno glasovanje razpiše svet knjižnice, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice.
Če ustanovitelj in občina, ki je na knjižnico s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti ter strokovni delavci knjižnice ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila zanj, se šteje, da je bilo soglasje podano oziroma da so bila mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta knjižnice.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi svet knjižnice, ki jo podpiše predsednik sveta knjižnice. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Direktorja, ki je bil pred imenovanjem zaposlen v isti knjižnici za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Mandat direktorja traja 5 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor ima:
– univerzitetno izobrazbo,
– opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,
– najmanj pet let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki naj bodo razvidne iz dosedanjega dela in predloženega programa dela.

Direktorja lahko razreši svet knjižnice pred iztekom mandata, če:
– sam zahteva razrešitev,
– nastopi kateri izmed razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– pri svojem delu ne ravna po zakonih, predpisih in splošnih aktih knjižnice ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi,
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči knjižnici večjo škodo, ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti knjižnice.
Direktorja se razreši na način in po postopku, ki je določen za imenovanje.
Svet knjižnice mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti soglasje ustanovitelja, mnenje občine, ki je na knjižnico s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti, in mnenje strokovnih delavcev knjižnice ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 60 dni.
Če ustanovitelj in občina, ki je na knjižnica s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti ter strokovni delavci knjižnice ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila zanj, se šteje, da je bilo soglasje podano oziroma da so bila mnenja pozitivna.

Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet knjižnice, če:
– direktorju predčasno poteče mandat,
– če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan za direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje svet knjižnice izmed strokovnih delavcev knjižnice ali izmed prijavljenih kandidatov do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

Naloge direktorja:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela in finančni načrt ter sklepa pogodbe v njunih okvirih,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– imenuje komisije in druga delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj in za izvedbo določenih nalog,
– odloča o nabavi, zamenjavi, prodaji in odpisu opreme in drugih osnovnih sredstev v okviru, določenem v aktih knjižnice,
– sklepa knjižničarsko kolektivno pogodbo, če jo knjižnica ima,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem odlokom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet knjižnice.
Strateški načrt iz prvega odstavka tega člena je dokument srednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upošteva cilje in prioritete nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo, program dela pa je njegov letni izvedbeni načrt, katerega sestavni del je finančni načrt.
Svet knjižnice

Knjižnico upravlja svet knjižnice.
Svet knjižnice sestavlja šest članov, in sicer:
– dva predstavnika ustanovitelja,
– dva predstavnika delavcev knjižnice, od tega mora biti vsaj eden strokovni delavec knjižnice,
– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnika ustanovitelja imenuje ustanovitelj.
Predstavnika delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih razpiše svet knjižnice 60 dni pred iztekom mandatne dobe. S sklepom o razpisu volitev se določi dan volitev in tričlanska volilna komisija. Pravico predlagati kandidate za člane sveta in pravico voliti imajo vsi zaposleni. Za člana sveta lahko kandidira vsak delavec, razen direktorja. Voli se z glasovnicami tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev. Po končanih volitvah volilna komisija pregleda in prešteje glasovnice ter objavi rezultate. Izvoljena sta kandidata, ki sta dobila večino glasov delavcev, ki so volili.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na predlog direktorja knjižnice ustanovitelj izmed aktivnih članov knjižnice.
Mandat članov sveta knjižnice traja štiri leta in začne teči na dan, določen v sklepu o imenovanju. Člani sveta so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Prvo konstitutivno sejo v novi sestavi skliče direktor knjižnice. Na prvi konstitutivni seji člani izvolijo predsednika sveta in namestnika predsednika sveta. Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta. Seje sveta sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo ali zahtevo dveh članov sveta ter na pobudo ali zahtevo direktorja.
Direktor je dolžan pisno obvestiti ustanovitelja o poteku mandata članov sveta knjižnice najmanj 90 dni pred iztekom njihovega mandata.
Svet knjižnice je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejši način svojega delovanja in poslovanja lahko svet knjižnice določi s poslovnikom o delu.

Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– potrjuje letno poročilo knjižnice in zaključni račun,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– ocenjuje delo direktorja,
– razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k knjižničarski kolektivni pogodbi, če jo knjižnica ima, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev knjižnice kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom.
V funkciji strokovnega sveta ima svet knjižnice zlasti naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je knjižnica ustanovljena,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.

Član sveta knjižnice je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan oziroma izvoljen če:
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu,
– sam odstopi ali zahteva razrešitev,
– se neupravičeno ne udeležuje sej (več kot tretjine vseh sej),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, sprejetimi akti knjižnice in navodili tistih, ki jih v svetu zastopa,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj oziroma tisti, ki je člana imenoval ali izvolil na predlog direktorja ali sveta zavoda.

Knjižnica je pravna oseba, ki upravlja s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti kot javne službe iz sredstev proračuna ustanovitelja ter pogodbene partnerice na podlagi pogodbe o izvajanju knjižnične dejavnosti in iz državnega proračuna. Poleg tega lahko knjižnica pridobiva sredstva iz naslednjih virov:
– s plačili storitev javne službe s strani uporabnikov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
Če več občin soustanovi knjižnico ali posamezna občina sklene pogodbo o zagotavljanju knjižnične dejavnosti na svojem območju s knjižnico v drugi občini, se finančna obveznost za skupne stroške razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama.

Presežek prihodkov nad odhodki knjižnica nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta knjižnice.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča občina ustanoviteljica na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta knjižnice.

Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svojih dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

Premoženje, s katerim upravlja knjižnica, je last občine ustanoviteljice.
S premičnim premoženjem upravlja in razpolaga knjižnica samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Za obveznosti knjižnica subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje knjižnice.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti knjižnice iz naslova drugih dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.

Knjižnica vsako leto sprejme program dela s finančnim načrtom ter ga posreduje ustanovitelju in občini, ki je na knjižnica s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti.
Knjižnica je tudi dolžan ustanovitelju in občini, ki je na knjižnica s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti, vsako leto poročati o poslovanju knjižnice.

Knjižnica ima poleg tega odloka, tudi druge splošne akte, določene v zakonu in tem odloku, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice.
Splošne akte knjižnice sprejema samostojno direktor knjižnice, če ni drugače določeno z zakonom ali tem odlokom.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Do sprejema novega akta velja obstoječi pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v vseh določbah, ki niso v nasprotju s tem odlokom.

V primeru, da kandidat za direktorja ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe iz 14. člena tega odloka, mora ta pogoj izpolniti v roku, ki ga določa pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03).

Dosedanji svet knjižnice opravlja svojo funkcijo do izteka svojega mandata.
Dosedanji direktor nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Na podlagi tega odloka direktor knjižnice poskrbi za vpis knjižnice v sodni register.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (Uradni list RS, št. 14/96), Statut Knjižnice Bena Zupančiča Postojna z dne 19. 12. 1996 in določbe vseh splošnih aktov knjižnice, ki so v nasprotju s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.