Na podlagi 24. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo in 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami
Prvo poglavje
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(namen uredbe)
(1) Ta uredba določa podrobnejša ravnanja in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst za izvajanje Uredbe Sveta št. 338/97/ES z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi s spremembami (UL L 061 z dne 3. 3. 1997, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 338/97) in Uredbe Komisije št. 1808/2001/ES z dne 30. avgusta 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 250 z dne 19. 9. 2001, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1808/01) s spremembami.
(2) S to uredbo so določena tudi podrobnejša ravnanja za izvajanje Uredbe Sveta št. 3254/91/EGS z dne 4. novembra 1991 o prepovedi uporabe stopalk v Skupnosti in vnosa v Skupnost kožuhov in izdelanega blaga iz nekaterih prosto živečih živalskih vrst, ki izvirajo iz držav, kjer jih lovijo s stopalkami ali z načini lova s pastmi, ki ne izpolnjuje mednarodnih standardov humanega lova s pastmi (UL L 308 z dne 9. 11. 1991, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3254/91) s spremembami.
(2) Ta uredba vsebinsko prenaša direktivo Sveta št. 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjuljnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L 091 z dne 9. 4. 1983, str. 30).
(4) Ta uredba določa tudi ravnanja in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst, ki so zavarovane s predpisi o varstvu zavarovanih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
(5) Ta uredba določa tudi pogoje za dejavnost gojitve osebkov prosto živečih živalskih vrst in dejavnost umetnega razmnoževanja prosto živečih osebkov rastlinskih vrst.
2. člen
(določitev pojmov)
V tej uredbi uporabljeni pojmi, ki niso opredeljeni v Uredbi 338/97 in Uredbi 3254/91, imajo naslednji pomen:
1. zapuščeni oziroma pobegli osebki so živi osebki, ki nimajo znanega imetnika oziroma niso pod nadzorom imetnika;
2. pisno strokovno mnenje je pisna izjava in njena utemeljitev, ki jo na osnovi vseh razpoložljivih podatkov izda strokovni organ;
3. usposobljene za pravilno oskrbo so osebe, ki so opremljene z orodji in napravami za skrb za žive osebke živalskih in rastlinskih vrst, pri kateri so ustrezne bivalne razmere in imajo znanja za oskrbo osebkov;
4. konvencija je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS – MP, št. 31/99; v nadaljnjem besedilu: Konvencija).
Drugo poglavje
2.1. Pravila ravnanja
3. člen
(dopustnost ravnanj)
(1) Ravnanja z osebki vrst iz prilog A do D, ki so sestavni del Uredbe 338/97, priloge I, ki je sestavni del Uredbe 3254/91, prilog predpisov o zavarovanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, so dopustna le ob pogojih in na način, določenimi v Uredbi 338/97, Uredbi 1808/01, Uredbi 3254/91 ter v tej uredbi.
(2) Dovoljenja, potrdila ali druge listine, izdana na podlagi te uredbe, je prepovedano uporabiti za katerikoli osebek, ki ni osebek, za katerega je dovoljenje, potrdilo ali listina izdano.
2.2. Pasti stopalke
4. člen
(uvoz kožuhov osebkov vrst, ulovljenih z uporabo pasti stopalk)
(1) Uvoz kožuhov osebkov vrst iz priloge I in drugih izdelkov iz priloge II, ki sta sestavni del Uredbe 3254/91, se dovoli ob izpolnjevanju pogojev, določenih v Uredbi 3254/91.
(2) Za uvoz iz prejšnjega odstavka mora vložnik uvozno dovoljenje predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(3) Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, katerega vsebina in oblika sta predpisani v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
2.3. Tjulnji
5. člen
(uvoz kož, izdelkov iz njih in drugih izdelkov iz osebkov vrst kapičastih in sedlastih tjulnjev)
(1) Uvoz kož, izdelkov iz njih in drugih izdelkov, pridobljenih iz osebkov vrst iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, v komercialne namene, je prepovedan.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uvoz osebkov iz prejšnjega odstavka iz priloge 2 te uredbe dovoli, če so osebki pridobljeni s tradicionalnim eskimskim lovom, ali če je njihov uvoz nekomercialen.
(3) Uvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. strokovni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje:
– da uvoz osebkov ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na območje razširjenosti posamezne populacije te vrste v državi porekla in da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo uvoznega dovoljenja,
– da je uvoz osebkov nujen za napredovanje znanosti ali za nujne biomedicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in ni osebkov te vrste, rojenih in gojenih v ujetništvu,
– da gre za raziskovanje ali izobraževanje, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste ali
– da gre za uvoz za namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste;
2. vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države porekla o varstvu obravnavane vrste, ter izjavo, da bodo osebki uporabljeni za namene iz druge, tretje ali četrte alinee prejšnje točke.
(4) V primeru uvoza iz prejšnjega odstavka mora vložnik mejnemu carinskemu organu na kraju uvoza predložiti uvozno dovoljenje, ki ga izda upravni organ.
2.4. Izvajanje uredb 338/97 in 1808/01
6. člen
(registracija raziskovalcev in raziskovalnih organizacij)
(1) Raziskovalci in raziskovalne organizacije, ki se v skladu z Uredbo 338/97 in Uredbo 1808/01 želijo registrirati pri upravnem organu, so pred registracijo dolžni sestaviti inventar osebkov vrst, navedenih v prilogah od A do C Uredbe 338/97 in omogočiti upravnemu organu vpogled vanj ter ga redno dopolnjevati.
(2) Pogoji za registracijo raziskovalcev in raziskovalnih organizacij iz prejšnjega odstavka so:
1. da so raziskovalne zbirke osebkov in zapisi v zvezi z njimi stalno v organizaciji in pod strokovnim nadzorom,
2. da so osebki na razpolago vsem usposobljenim uporabnikom, vključno z uporabniki iz drugih organizacij in drugim raziskovalcem,
3. da se o raziskovalnih zbirkah vodi stalna evidenca,
4. da so osebki zakonito pridobljeni z namenom raziskovanja in hrambe,
5. da so osebki in zbirke urejeni na način, ki zagotavlja njihovo uporabnost.
(3) Upravni organ vodi evidenco vsebine inventarja registriranih raziskovalcev oziroma raziskovalnih organizacij, ki vsebuje:
– znanstveno in slovensko poimenovanje vrste,
– skupno število osebkov posamezne vrste in
– tip osebka z navedbo kod za opis osebkov iz Uredbe 1808/01.
7. člen
(evidenca raziskovalcev in raziskovalnih organizacij)
Upravni organ vodi evidenco registriranih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter njihove imena oziroma nazive in naslove posreduje Sekretariatu Konvencije in Evropski komisiji.
8. člen
(označevanje pošiljk osebkov v primeru registriranih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij)
Embalaža, v kateri se prenašajo osebki vrst, navedeni v prilogah od A do C Uredbe 338/97, mora biti označena z etiketo, katere oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 1808/01, in ki jo izda upravni organ. Etiketa mora vsebovati podatke o tipu osebkov (herbarijski material, konzervirani, zaliti osebki, živ rastlinski material ipd.), ime oziroma nazive in naslov pošiljatelja ter registrske številke izvoznih in uvoznih raziskovalcev ali raziskovalnih organizacij s podpisom odgovorne osebe.
9. člen
(registracija tržnih pridelovalcev rastlin)
(1) Za namene izvajanja Uredbe 338/97 in Uredbe 1808/01 upravni organ na zahtevo vložnika izvede postopek registracije tržnih pridelovalcev osebkov rastlinskih vrst (v nadaljevanju: tržni pridelovalec), ki v komercialne namene umetno razmnožujejo osebke rastlinskih vrst iz prilog B in C ter križance osebkov vrst iz priloge A Uredbe 338/97, pri katerih v opombah ni oznake.
(2) Tržni pridelovalec mora pred registracijo iz prejšnjega odstavka v skladu s 25. členom te uredbe predhodno pridobiti dovoljenje za umetno razmnoževanje osebkov rastlinskih vrst, za katere se želi registrirati.
(3) Tržni pridelovalec iz prvega odstavka tega člena mora v vlogi za registracijo upravnemu organu posredovati naslednje informacije:
– identifikacijske podatke vložnika v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
– datum ustanovitve dejavnosti pridelave rastlin;
– opis prostorov in tehnik umetnega razmnoževanja rastlin;
– opis dejavnosti pridelave rastlin v preteklosti, zlasti navedba podatkov o vrstah ali skupinah rastlinskih vrst, ki so bile predmet umetnega razmnoževanja;
– seznam znanstvenih poimenovanj rastlinskih vrst, ki so trenutno predmet umetnega razmnoževanja;
– opis matične skupine osebkov, odvzetih iz narave, vključno z navedbo količin in predložitvijo dokazil o legalni pridobitvi;
– letna pričakovana količina osebkov, namenjena prodaji ali izvozu;
– dokazilo, da je dejavnost komercialnega umetnega razmnoževanja rastlin ob upoštevanju pogojev iz predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, registrirana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in
– podatke o odgovorni osebi, ki jo upravni organ pooblasti za ravnanja z izvoznimi dovoljenji.
(4) Upravni organ se pred vpisom tržnega pridelovalca v register prepriča, da se osebki matične skupine, odvzeti za narave, uporabijo le za namene umetnega razmnoževanja ter se njihovo število zmanjšuje le na račun naravnega propada osebkov.
(5) Registrirani tržni pridelovalec izjemoma lahko opravi prenos osebkov matične skupine, odvzete iz narave, za vzpostavitev matične skupine pri drugem tržnem pridelovalcu, ki je za to dejavnost že registriran pri upravnem organu. O prenosu mora tržni pridelovalec obvestiti upravni organ.
(6) Upravni organ dodeli tržnemu pridelovalcu ob vpisu v register enkratno registrsko številko, ki jo sestavlja kombinacija znakov aabbccc/dd, pri čemer so:
– znak aa zadnji dve številki letnice vpisa v register,
– znak bb dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc trimestno zaporedno serijsko številko in
– znak dd dvomestno črkovno kodo o tipu registracije.
(7) Upravni organ pooblasti odgovorno osebo, zaposleno pri registriranem tržnem pridelovalcu, za izpolnjevanje obrazcev izvoznih dovoljenj, izdanimi v skladu z 11. členom te uredbe.
(8) Strokovni organ spremlja dejavnost umetnega razmnoževanja rastlin pri registriranih tržnih pridelovalcih ter ob vsakem ogledu preveri velikost matične skupine osebkov, ki so bili odvzeti iz narave.
10. člen
(registracija tržnega pridelovalca pri Sekretariatu Konvencije)
(1) Upravni organ posreduje Sekretariatu Konvencije naslednje podatke o tržnem pridelovalcu, registriranemu na način iz prejšnjega člena:
– znanstveno poimenovanje rastlinskih vrst, vključno z njihovimi sopomenkami,
– opis pogojev in tehnik razmnoževanja, ki jih posreduje tržni pridelovalec ob registraciji,
– opis identitete in izvora matične skupine osebkov,
– dokazilo o zakonitosti izvora osebkov iz Dodatka I Konvencije, odvzetih iz narave, oziroma zagotovilo, da so osebki pod nadzorstvom v okviru domače zakonodaje.
11. člen
(izvoz umetno razmnoženih rastlin)
(1) Upravni organ za izvoze umetno razmnoženih osebkov registriranemu pridelovalcu iz 9. člena te uredbe vnaprej izda izvozna dovoljenja, katerih oblika in vsebina sta določeni z Uredbo 1808/01 in na katerih sta v polju št. 23 navedena:
– registracijska številka tržnega pridelovalca iz šestega odstavka 9. člena te uredbe in
– besedilo: Dovoljenje je veljavno le za umetno razmnožene rastline, kot so opredeljene v resoluciji CITES št. 11.11. Velja le za naslednje sistematske skupine.
(2) Z obrazci izvoznih dovoljenj iz prejšnjega odstavka mora izvoznik ravnati na način, določen z Uredbo 1808/01.
(3) Pri izvozu umetno razmnoženih osebkov vrst iz Dodatka I h Konvenciji mora tržni pridelovalec, ki je registriran za umetno razmnoževanje osebkov te vrste skladno z 10. členom te uredbe, pošiljko označiti na način, da se osebki vrst iz Dodatka I h Konvenciji jasno ločijo od osebkov vrst iz priloge B ali C Uredbe 338/97.
(4) Za namene prejšnjega odstavka mora biti v izvoznem dovoljenju tudi navedena registracijska številka, ki jo registriranemu tržnemu pridelovalcu dodeli Sekretariat Konvencije.
(5) V primeru, da registrirani tržni pridelovalec ni dejanski izvoznik umetno razmnoženih osebkov, je treba na izvoznem dovoljenju navesti ime oziroma naziv in naslov registriranega tržnega pridelovalca.
12. člen
(prenehanje registracije)
(1) Če registrirani tržni pridelovalec ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01 ali te uredbe, se izbriše iz registra.
(2) Če registrirani tržni pridelovalec preneha opravljati dejavnost umetnega razmnoževanja rastlin, za katero je registriran, z vlogo o tem obvesti upravni organ, ki ga po uradni dolžnosti izbriše iz registra.
(3) Pri izbrisu tržnega pridelovalca iz registra, ki je skladno z 11. členom te uredbe za to dejavnost tudi registriran pri Sekretariatu Konvencije, upravni organ o izbrisu obvesti Sekretariat Konvencije.
13. člen
(posredovanje poročil)
Registrirani tržni pridelovalec mora upravnemu organu letno do 31. marca posredovati letno poročilo o komercialni dejavnosti za preteklo leto.
2.5. Komercialna ravnanja z osebki domačih zavarovanih vrst
14. člen
(komercialna ravnanja z osebki vrst, zavarovanimi s predpisi, ki urejajo vrstno varstvo rastlinskih in živalskih vrst v Republiki Sloveniji)
(1) Osebke vrst, ki so navedene v Prilogi 1 predpisa o zavarovanju prosto živečih živalskih vrst in v Prilogi 1 predpisa o zavarovanju prosto živečih rastlinskih vrst, in niso navedene v prilogi A Uredbe 338/97, je prepovedano uporabljati v komercialne namene.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravni organ izjemoma dovoli uporabo, če je ta skladna s predpisi o zavarovanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, teh osebkov v komercialne namene v naslednjih primerih:
1. če so osebki vrst pridobljeni v Republiki Sloveniji ali vanjo vneseni pred uveljavitvijo te uredbe in vložnik dokaže upravnemu organu, da so bili pridobljeni v skladu s predpisi o zavarovanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
2. če so osebki živalskih vrst rojeni in gojeni v ujetništvu, osebki rastlinskih vrst pa umetno razmnoženi, ali njihovi deli ali izdelki iz njih,
3. če so nujno potrebni za napredovanje znanosti ali za nujne bio-medicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in kadar ni osebkov te vrste, rojenih in gojenih v ujetništvu ali umetno razmnoženih,
4. če so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanju obravnavane vrste ali
5. če so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev obravnavane vrste.
(3) O dovolitvi uporabe v komercialne namene iz drugega odstavka tega člena izda upravni organ potrdilo iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
15. člen
(izjeme glede ravnanja z osebki rastlinskih vrst v komercialne namene)
Določbe prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe ne veljajo za semena in pelod, vključno s poliniji, rezano cvetje, kulture sejancev ali tkivne kulture osebkov rastlinskih vrst navedenih v Prilogi 1 predpisa o zavarovanju prosto živečih rastlinskih vrst, ki niso navedene v prilogi A Uredbe 338/97.
16. člen
(prevoz in pretovor ter zaščita živali)
Pri prenosu ali zadrževanju med pretovarjanjem živih osebkov iz prejšnjega člena se ti pripravijo, selijo in oskrbujejo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.
Tretje poglavje
3.1. Vloge
17. člen
(oblika vloge)
(1) Vloga za izdajo potrdila za komercialna ravnanja iz 14. člena te uredbe se predloži upravnemu organu v pisni obliki.
(2) Vložnik predloži vlogo iz prejšnjega odstavka na obrazcu, določenem v prilogi 3 oziroma mora vloga vsebovati vse podatke, predpisane na obrazcu iz priloge 3 te uredbe.
(3) Vložnik mora na vlogi iz prejšnjega odstavka navesti resnične podatke, podati resnične izjave in informacije ter predložiti veljavne listine.
(4) Če upravni organ vlogo zavrne ali zavrže, izda o tem pisno odločbo.
3.2. Vsebina in oblika obrazcev potrdil in prilog k dovoljenjem
18. člen
(oblika in vsebina potrdil in prilog k dovoljenjem in potrdilom)
(1) V primeru izvoza, uvoza ali ponovnega izvoza večjega števila osebkov iz prilog A, B in C Uredbe 338/97, se k obrazcem uvoznih dovoljenj, izvoznih dovoljenj ali potrdil o ponovnem izvozu, katerih vsebina in oblika sta določeni z Uredbo 1808/01, lahko dodajo priloge na predpisanih obrazcih, katerih vsebina in oblika sta določeni v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Priloge k uvoznim dovoljenjem, izvoznim dovoljenjem in potrdilom o ponovnem izvozu so sestavljene iz:
– izvirnika,
– kopije za imetnika,
– kopije za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopije, ki jo carinski organ vrne organu izdajatelju pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(2) V primeru večjega števila osebkov vrst iz priloge A Uredbe 338/97, za katere upravni organ dovoli eno izmed komercialnih ravnanj ali njihov prenos v skladu z Uredbo 338/97, se obrazcu potrdila, katerega vsebina in oblika sta določeni z Uredbo 1808/01, lahko dodajo priloge na predpisanih obrazcih, katerih vsebina in oblika sta določeni v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe. Priloge k potrdilu so sestavljene iz:
– izvirnika,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(3) Potrdilo in njemu pripadajoče priloge za ravnanja iz drugega odstavka 14. člena te uredbe se izdajo na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Potrdilo in njemu pripadajoče kopije so sestavljene iz:
– izvirnika,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(4) Uvozno dovoljenje iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe se izda na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 1 te uredbe. Dovoljenje je sestavljeno iz:
– izvirnika in
– kopije za upravni organ.
3.3. Izvedba obrazcev
19. člen
(lastnosti papirja za obrazce)
(1) Papir za obrazce iz prejšnjega člena nima lesnine, je površinsko obdelan za pisanje in tehta vsaj 55 g/m2.
(2) Velikost obrazcev iz prejšnjega člena je 210 × 297 mm (A4) z največjim odstopanjem po dolžini 18 mm manj in 8 mm več.
(3) Papir za obrazce iz prvega odstavka prejšnjega člena je:
1. bel za izvirnik s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rumen za kopijo za imetnika;
3. bledozelen za kopijo za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopijo, ki jo carinski organi vrnejo organu izdajatelju, pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu;
4. rožnat za kopijo za upravni organ;
5. bel za vlogo.
(4) Papir za obrazce iz drugega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ;
3. bel za vlogo.
(5) Papir za obrazce iz tretjega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ;
3. bel za vlogo.
(6) Papir za obrazce iz četrtega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ.
20. člen
(uporaba slovenskega jezika in računalniške oblike)
(1) Obrazci iz prejšnjega člena te uredbe in Uredbe 1808/01 so izpolnjeni in natisnjeni v slovenskem jeziku.
(2) Prevod vsebine se lahko napiše v enem od uradnih delovnih jezikov Konvencije.
(3) Obrazci se lahko izdajo tudi v računalniški obliki ter so lahko del računalniškega načina izdajanja.
21. člen
(način izpolnjevanja)
(1) Obrazci se izpolnijo s pisalnim strojem ali tiskalnikom.
(2) Vloga za izdajo potrdila iz drugega odstavka 14. člena te uredbe se lahko izpolni na kakršen koli način, vendar mora biti izpolnjena berljivo, s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
(3) Na potrdilih ne sme biti nič zbrisano ali spremenjeno ali popravljeno, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja.
(4) V potrdilih in vlogah za izdajo potrdil se za opis osebkov, navajanje količinskih enot in neto mase, znanstvenih imen vrst, opredelitev namena posla ter izvor osebkov uporabijo kode, enote ter standardni viri nomenklature, ki so določeni v Uredbi 338/97 in Uredbi 1808/01.
(5) Če je kateremukoli od potrdil iz tega člena priložena priloga kot sestavni del, se to skupaj s številom strani navede na obrazcu. Vsaka stran priloge vsebuje številko potrdila, datum njegove izdaje ter podpis in žig ali pečat organa, ki je potrdilo izdal.
22. člen
(oštevilčenje obrazcev)
(1) Obrazci izvoznih dovoljenj, uvoznih dovoljenj in potrdil o ponovnem izvozu, katerih oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 1808/01, so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabbcccccc/dd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak cccccc šestmestno zaporedno serijsko številko dokumenta in
– znak dd dvomestno črkovno kodo o tipu dokumenta; za izvozno dovoljenje se uporablja koda EX, za uvozno dovoljenje IM in za potrdilo o ponovnem izvozu RE.
(2) Obrazci potrdil o dovolitvi komercialnih ravnanj z osebki iz priloge A Uredbe Sveta 338/97, katerih oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 1808/01, so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc tričrkovno kodo PEU in
– znak cccc štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.
(3) Obrazci potrdil o dovolitvi komercialnih ravnanj iz drugega odstavka 14. člena te uredbe so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc tričrkovno kodo PSI in
– znak cccc štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.
(3) Obrazci uvoznih dovoljenj iz drugega odstavka 4. člena te uredbe so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc tričrkovno kodo KOŽ in
– znak cccc štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.
3.4. Veljavnost potrdil
23. člen
(veljavnost)
(1) Potrdilo za ravnanja iz drugega odstavka 14. člena te uredbe velja, dokler se dejansko stanje, na katerega se nanaša potrdilo, ne spremeni.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka izdajatelj izda novo potrdilo ali drugo listino, ki upošteva nastale spremembe dejanskega stanja.
(3) Če se izda potrdilo ali druga listina, ki nadomešča preklicano, izgubljeno, ukradeno ali uničeno potrdilo ali listino, se v novo potrdilo ali drugo listino iz priloge 3 te uredbe v rubriki, namenjeni navedbi posebnih pogojev, navede številka zamenjanega potrdila ali druge listine in razlog zamenjave.
24. člen
(sprememba seznamov vrst iz prilog Uredbe 338/97 ali predpisov, ki urejajo vrstno varstvo prosto živečih vrst v Republiki Sloveniji)
Če se spremenijo priloge Uredbe 338/97, Uredbe 3254/91 ali priloge predpisov o zavarovanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, in je vrsta vanje uvrščena, izbrisana iz njih ali premeščena iz ene priloge v drugo, veljajo za tak osebek določbe te uredbe za tisto prilogo, v kateri je vrsta navedena na dan njenega izvoza, uvoza, ponovnega izvoza ali vnosa iz morja ali drugega dopustnega ravnanja.
Četrto poglavje
4. GOJITEV ALI UMETNO RAZMNOŽEVANJE OSEBKOV VRST
25. člen
(dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje osebkov živalskih in rastlinskih vrst)
Pred začetkom gojitve ali umetnega razmnoževanja osebkov živalskih in rastlinskih vrst je treba pridobiti dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje.
26. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja za gojitev ali umetno razmnoževanje)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda, če:
1. vložnik predloži upravnemu organu:
– ime in naslov izvajalca gojitve v ujetništvu ter lokacijo, kjer bo potekala gojitev;
– datum začetka gojitve;
– znanstveno poimenovanje gojenih vrst;
– vrsto izdelka, s katerim se pridobi komercialna korist (živi osebki, meso, jajca, kože, usnje, drugi deli telesa oziroma izdelki iz njih ipd.);
– opis metod za označevanje osebkov matične skupine in potomcev ter osebkov, namenjenih prodaji, ter dokazilo, da postopek označevanja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje živali;
– v primeru gojitve tujerodnih vrst poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo.
2. vložnik predloži strokovnemu organu:
– opis matične skupine, ki vključuje:
– število osebkov po spolu in starosti,
– starost in razpoznavne znake (številke oznak) vsakega samca in samice,
– dokazila o zakoniti pridobitvi matične skupine osebkov,
– poznane ali verjetne genetske povezave parov in med pari matične skupine;
– trenutno število osebkov, ki ne pripada matični skupini z navedbo njihovega spola in starosti;
– znano ali pričakovano število letne produkcije potomcev;
– dokumentacijo, iz katere izhaja, da je pridobljena druga generacija potomcev te vrste in opis uporabljene metode, ali če druga generacija potomcev še ni pridobljena, opis drugje uporabljenih metod za uspešno gojitev druge generacije potomcev te vrste v ujetništvu;
– opis bivalnih razmer in pripomočkov za oskrbo trenutne in predvidene skupine;
– opis zaščitnih ukrepov za preprečevanje pobega osebkov v naravo;
– opis upravljanja z gojitveno skupino in potomci, zlasti:
– opis ravnanja s pričakovano produkcijo potomcev,
– opis načrta vključevanja potomcev k matični skupini za zamenjavo osebkov ali povečanje matične skupine,
– opis razmnoževalne sposobnosti vsake generacije, vzrejene v ujetništvu;
3. strokovni organ po pridobitvi podatkov iz prejšnje točke poda pisno strokovno mnenje, iz katerega je razvidno, da nima zadržkov glede dovolitve dejavnosti gojitve.
(2) Gojitelj ali izvajalec umetnega razmnoževanja mora upravnemu organu in strokovnemu organu letno do 31. marca predložiti letno poročilo o gojitvi ali umetnem razmnoževanju za prejšnje leto, vključno s podatki o vsaki spremembi velikosti matične skupine osebkov ter o številu letno proizvedenih potomcev, namenjenih za prodajo.
(3) Če gojitelj ali izvajalec umetnega razmnoževanja ravna v nasprotju z določbami te uredbe ali pogoji, pod katerimi mu je izdano dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje, se mu odvzame dovoljenje ter prepove nadaljnja gojitev ali umetno razmnoževanje.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo v postopku izdaje in odvzema dovoljenja in prepovedi gojitve ali umetnega razmnoževanja za namene umetnega razmnoževanja osebkov rastlinskih vrst.
(5) Strokovni organ ob sodelovanju z upravnim organom redno spremlja dejavnost gojitve oziroma umetnega razmnoževanja.
Peto poglavje
5. RAVNANJE Z ZASEŽENIMI ALI ODVZETIMI OSEBKI
27. člen
(zaseg ali odvzem osebkov)
(1) V primeru kršitve določb Konvencije, Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 ali te uredbe, carinski ali inšpekcijski organ zaseže ali odvzame osebke.
(2) Če inšpekcijski organ iz prejšnjega odstavka zaseže osebke, lahko odredi lastno skrbništvo imetniku, odda v skrbništvo druge osebe ali v zatočišče.
(3) Inšpekcijski organ ravna na način iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega strokovnega mnenja strokovnega organa o načinu oskrbe in bivališču zaseženih osebkov.
(4) Inšpekcijski organ mora odvzete osebke odstopiti upravnemu organu.
(5) Organa iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevata od upravnega organa, da izda potrdilo, s katerim se potrdi, da osebki pripadajo ali ne pripadajo vrsti, za katero veljajo določbe te uredbe.
(6) Upravni organ izda potrdilo iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega strokovnega mnenja strokovnega organa.
(7) V primeru zasega ali odvzema osebkov zaradi kršitev carinskih predpisov, določbe te uredbe pa so spoštovane, carinski organ ravna v skladu s carinskimi predpisi.
(8) Če se ugotovi kršitev določb te uredbe, mora vse stroške, povezane z zasegom, odvzemom ter skrbjo za osebke, plačati kršitelj.
28. člen
(obveščanje o zasegu ali odvzemu večjega števila osebkov)
V primeru zasega ali odvzema večjega števila osebkov vrst iz dodatkov Konvencije, namenjenih komercialni dejavnosti, upravni organ o zasegu ali odvzemu in nadaljnjih ukrepih obvesti Sekretariat Konvencije, Evropsko Komisijo in pristojne organe države izvoznice oziroma uvoznice.
29. člen
(vrnitev živih osebkov živalskih vrst)
(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, kjer so živi osebki živalskih vrst odvzeti iz narave, se lahko s soglasjem države izvora te osebke vrne tej državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da sta opravljena karantena in veterinarski pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da živi osebki živalskih vrst niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
2. da so živi osebki živalskih vrst pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali;
3. da je vrnitev živih osebkov živalskih vrst koristna in zaželjena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanja iz prejšnjega odstavka niso mogoča, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih gojitve v ujetništvu oziroma ali so tovrstni programi v pripravi in odda žive osebke živalskih vrst, če so zanje izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da gre za program doselitve ali ponovne naselitve, ki je namenjen populaciji vrste;
2. da obstaja možnost oddaje v takšen program;
3. da sta opravljena karantena in veterinarski pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. da so pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.
30. člen
(druga ravnanja z živimi osebki živalskih vrst)
(1) Upravni organ v primeru, če ravnanje na način iz prejšnjega člena ni mogoče, odloči o:
1. izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo,
2. oddaji živih osebkov živalskih vrst za zadrževanje v ujetništvu v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. usmrtitvi na način v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev.
(2) Upravni organ odloči o izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ izda pozitivno pisno strokovno mnenje o izpustitvi;
2. je vrsta dokazano domorodna v Republiki Sloveniji;
3. izpustitev pripomore k ohranitvi in varovanju vrste;
4. pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi;
5. so njihove vedenjske navade enake kot pri osebkih te vrste iz narave;
6. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev, ki se lahko razširijo na osebke te vrste v naravi;
7. se jih lahko izpusti na mesto odvzema iz narave ali v ekosistem, za katerega je vrsta oziroma populacija, kateri pripadajo, domorodna.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v ujetništvo v nekomercialne namene, če:
1. se jih izvzame iz komercialne dejavnosti;
2. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
3. pravna oseba, ki jih prevzame v oskrbo, opravlja nekomercialno dejavnost (živalski vrt, reševalni center, društvo, ipd.) oziroma gre za posameznika, usposobljenega za njihovo pravilno oskrbo ter jih je pripravljen doživljenjsko oskrbovati v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo živali, in opravlja nekomercialno dejavnost;
4. ima pravna oseba oziroma posameznik iz prejšnje točke ustrezne prostore in opremo za njihovo oskrbo v skladu s predpisi, ki urejajo bivalne razmere živali prosto živečih vrst v ujetništvu.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni organizacije ali posameznika, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za zaščito živali pri poskusih. Če gre za žive osebke živalskih vrst iz priloge A Uredbe 338/97 ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo vrstno varstvo prosto živečih živalskih vrst, morajo tovrstne raziskave koristiti populacijam te ali sorodne vrste v naravi.
(5) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v komercialne namene pravni ali fizični osebi, ki mora imeti dovoljenje za gojitev iz 27. člena te uredbe. Kadar gre za vrste iz Dodatka I Konvencije, mora biti takšna pravna ali fizična oseba registrirana pri Sekretariatu Konvencije.
(6) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst, če:
1. se jih proda posamezniku ali pravni osebi za nadaljnje zadrževanje v ujetništvu;
2. tovrstna prodaja ne bo vzpodbudila ali pospešila nezakonite trgovine z osebki te vrste;
3. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da osebki niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. kupec osebkov ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst;
5. je kupec usposobljen za njihovo ustrezno oskrbo;
6. se jih ne proda naprej.
(7) Upravni organ odloči o usmrtitvi v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev, izjemoma in samo v primeru, če z živimi osebki živalskih vrst ni možno ravnati na enega izmed načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtve osebke živalskih vrst se lahko podari muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke živalskih vrst ni zanimanja, se jih uniči pred komisijo.
(8) Pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena mora upravni organ predhodno pridobiti pisno strokovno mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki živalskih vrst. Upravni organ lahko opravi posvetovanje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.
31. člen
(ravnanja z mrtvimi osebki živalskih vrst)
Mrtve osebke živalskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene,
2. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno,
3. proda ali
4. uniči pred komisijo.
32. člen
(ravnanje z živimi osebki rastlinskih vrst)
(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, kjer so živi osebki rastlinskih vrst odvzeti iz narave, lahko s soglasjem države izvora ta osebek vrne tej državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da sta opravljena karantena in fitosanitarni pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da ti osebki niso nosilci bolezni oziroma zajedavcev;
2. da je transport hiter ter izveden na način, ki ne ogroža njihovega preživetja;
3. da je njihova vrnitev koristna in zaželena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanja iz prejšnjega odstavka niso mogoča, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih umetnega razmnoževanja oziroma ali so tovrstni programi v pripravi, ter odda žive osebke rastlinskih vrst, če so zanje izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da gre za program doselitve ali ponovne naselitve, namenjen populaciji vrste, kateri pripadajo;
2. da obstaja možnost oddaje v takšen program;
3. da se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. da je transport hiter ter izveden na način, ki ne ogroža njihovega preživetja.
33. člen
(druga ravnanja z živimi osebki rastlinskih vrst)
(1) Upravni organ v primeru, če ravnanja z živimi osebki rastlinskih vrst na način, določena v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, niso mogoča, odloči o:
1. njihovi doselitvi, naselitvi, zasaditvi, setvi, potaknjenju, cepljenju ali drugi obliki vnosa v naravo (v nadaljnjem besedilu: naselitev),
2. oddaji v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. uničenju.
(2) Upravni organ odloči o naselitvi živih osebkov rastlinskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ izda pozitivno pisno strokovno mnenje o naselitvi;
2. je vrsta dokazano domorodna v Republiki Sloveniji;
3. njihova naselitev v naravo pripomore k ohranitvi in varovanju vrste;
4. pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi na mestu naselitve;
5. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev, ki se lahko razširijo na osebke te vrste v naravi;
6. se jih naseli na mesto odvzema iz narave ali v ekosistem, za katerega je vrsta oziroma populacija, kateri pripadajo, domorodna.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst v oskrbo v nekomercialne namene, če:
1. se jih izloči iz komercialne dejavnosti;
2. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
3. pravna oseba, ki jih prevzame v oskrbo, opravlja nekomercialno dejavnost (botanični vrt, park, društvo ipd.) oziroma gre za posameznika, ki je usposobljen za njihovo pravilno oskrbo, jih je pripravljen doživljenjsko oskrbovati in opravlja nekomercialno dejavnost;
4. ima pravna oseba oziroma posameznik iz prejšnje točke ustrezne prostore in opremo za njihovo oskrbo.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni pravne osebe ali posameznika, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene. Če gre za žive osebke rastlinskih vrst iz priloge A Uredbe 338/97 ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo vrstno varstvo prosto živečih rastlinskih vrst, morajo tovrstne raziskave koristiti tej ali sorodni vrsti v naravi.
(5) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst v komercialne namene pravni ali fizični osebi, ki mora imeti dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje iz 25. člena te uredbe. Kadar gre za vrsto iz Dodatka I Konvencije, mora biti takšna pravna ali fizična oseba registrirana pri Sekretariatu Konvencije.
(6) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov rastlinskih vrst, če:
1. se jih proda posamezniku ali pravni osebi za njihovo nadaljnje zadrževanje v nadzorovanem okolju;
2. tovrstna prodaja ne vzpodbudi ali pospeši nezakonite trgovine z osebki te vrste;
3. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. kupec ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
5. je kupec usposobljen za njihovo ustrezno oskrbo;
6. se jih ne proda naprej.
(7) Upravni organ odloči o uničenju živih osebkov rastlinskih vrst izjemoma in samo v primeru, če z živimi osebki rastlinskih vrst ni možno ravnati na enega izmed načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtve osebke rastlinskih vrst se lahko podari muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke rastlinskih vrst ni zanimanja, se jih uniči pred komisijo.
(8) Pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena mora upravni organ predhodno pridobiti pisno strokovno mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki rastlinskih vrst. Upravni organ lahko opravi posvetovanje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.
34. člen
(ravnanje z mrtvimi osebki rastlinskih vrst)
Mrtve osebke rastlinskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene,
2. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd.,
3. proda ali
4. uniči pred komisijo.
35. člen
(prepoved prodaje osebkov vrst določenim osebam)
Če gre za prodajo iz šestega odstavka 30. člena, 3. točke 31. člena, šestega odstavka 33. člena ali 3. točke prejšnjega člena te uredbe, se osebki, ki so predmet prodaje, ne smejo neposredno ali posredno prodati pravni ali fizični osebi, kateri so odvzeti ali zaseženi, ali osebi, ki krši ali je kršila predpise, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
Šesto poglavje
6. ORGANI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI
36. člen
(upravni organ)
(1) Naloge upravnega organa za izvajanje Konvencije, Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 in te uredbe opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. izdaja dovoljenj, potrdil in drugih listin iz Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 in te uredbe;
2. sodelovanje pri pripravi predpisov za učinkovito izvajanje Konvencije in te uredbe;
3. sodelovanje pri izvajanju označevanja osebkov;
4. odločanje o ravnanju z osebki v primeru zasega in odvzema;
5. registracija raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter vodenje evidence;
6. registracija tržnih pridelovalcev rastlin in vodenje evidence;
7. vodenje evidence o mednarodni trgovini z osebki vrst iz prilog od A do D Uredbe 338/97 in priprava letnih ter dveletnih poročil o trgovini, ki se jih vsako leto posreduje Evropski komisiji do 15. junija ter drugim mednarodnim organizacijam v skladu z roki;
8. priprava predlogov za Konferenco držav pogodbenic in sprememb dodatkov Konvencije v sodelovanju s strokovnim organom;
9. organiziranje, vodenje in izvajanje projektov informiranja, izobraževanja ter ozaveščanja javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
10. organiziranje, vodenje in izvajanje usposabljanja nadzornih in drugih organov ter sodelovanje z njimi z namenom učinkovitega izvajanja Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91, te uredbe in Konvencije;
11. priprava izhodišč in stališč ter zastopanje Republike Slovenije na Konferencah držav pogodbenic, v odborih Konvencije in delovnih telesih Evropske komisije ter sodelovanje pri delu drugih mednarodnih organizacij;
12. opravljanje nalog upravnega organ Konvencije v skladu z 9. členom Konvencije in13. členom Uredbe 338/97;
13. opravljanje nalog pristojnega organa za izdajo dovoljenj za izvajanje Uredbe 3254/91;
14. skrb za stike s Sekretariatom Konvencije, Evropsko komisijo in državami pogodbenicami ter mednarodnimi organizacijami;
15. sodelovanje s strokovnim organom ter redno posredovanje vseh informacij;
16. sodelovanje z drugimi državnimi organi, zlasti nadzornimi ter z organizacijami in osebami, povezanimi z varstvom narave;
17. posredovanje informacij drugim državnim organom, zlasti nadzornim;
18. sodelovanje z upravnimi in strokovnimi organi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za uveljavitev in izvajanje predpisov s področja varstva narave;
19. sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju varstva narave;
20. zbiranje in vrednotenje podatkov o nedovoljeni trgovini z ogroženimi vrstami in priprava predlogov za zmanjševanje tovrstnih ravnanj v sodelovanju s strokovnim organom;
21. opravljanje drugih nalog iz Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 in te uredbe.
37. člen
(strokovni organ)
(1) Naloge strokovnega organa za izvajanje Konvencije, Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 in te uredbe opravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. presojanje, ali izvoz, uvoz, ponovni izvoz ali vnos iz morja ne ogroža preživetja osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97 ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo vrstno varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
2. podajanje pisnih strokovnih mnenj in stališč o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi osebki;
3. svetovanje o dejavnosti ter načinih ravnanj z zaseženimi in odvzetimi osebki;
4. podajanje pisnih strokovnih mnenj v primerih programov doselitve ali ponovne naselitve v naravo;
5. podajanje pisnih strokovnih mnenj, da je imetnik živih osebkov živalskih in rastlinskih vrst primerno opremljen z orodji in napravami za skrb zanje, da so zagotovljene ustrezne bivalne razmere in je imetnik ustrezno usposobljen za primerno oskrbo;
6. podajanje pisnih strokovnih mnenj, na zahtevo upravnega organa, da so osebki gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi;
7. podajanje pisnih strokovnih mnenj, na zahtevo upravnega organa, da je oprema, potrebna za gojitev osebkov v ujetništvu ali umetno razmnoževanje, ustrezna ter redno spremljanje tovrstne dejavnosti;
8. podajanje pisnih strokovnih mnenj v primeru uvoza ali izvoza osebkov, katerih namen je povezan s programi varstva in ohranitve vrste;
9. podajanje pisnih strokovnih mnenj na zahtevo upravnega organa o značevanju osebkov;
10. podajanje pisnih strokovnih mnenj na zahtevo upravnega organa o izvoru osebkov;
11. zbiranje podatkov o živalskih in rastlinskih vrstah iz prilog Uredbe 338/97 ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo vrstno varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Republiki Sloveniji;
12. sodelovanje s strokovnimi organi držav pogodbenic Konvencije in drugimi organizacijami s področja varstva narave;
13. v sodelovanju z upravnim organom spremljanje dovoljenega izvoza in uvoza osebkov in predlaganje ukrepov za njihovo varstvo;
14. izvajanje strokovne pomoči za natančno taksonomsko določitev osebkov v primeru zahteve s strani upravnega organa, carinske službe, inšpekcij ali policije;
15. priprava strokovnih stališč in udeleževanje na zasedanjih strokovnih odborov Konvencije, Konferenc držav pogodbenic in Evropske Komisije;
16. spremljanje izdaje izvoznih dovoljenj za osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97 in dejanske izvoze teh osebkov, podajanje pisnih strokovnih mnenj upravnemu organu, naj sprejme ukrepe v primeru, če se mora izvoz osebkov vrst iz priloge B Uredbe 338/97 omejiti, da se ta vrsta na celotnem območju razširjenosti lahko ohrani na ravni, skladni z njeno vlogo v ekosistemu, ki je hkrati precej nad ravnijo, pri kateri je vrsto upravičeno vključiti v prilogo A Uredbe 338/97;
17. sodelovanje z upravnim organom pri usposabljanju nadzornih organov ter pri informiranju in ozaveščanju javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
18. sodelovanje z upravnim organom pri pripravi strokovnih podlag, izhodišč in predlogov za obravnavo na Konferencah držav pogodbenic in v odborih Konvencije ter za spremembe dodatkov Konvencije;
19. opravljanje drugih nalog iz Uredbe 338/97, Uredbe 1808/01, Uredbe 3254/91 in te uredbe.
38. člen
(carinski organ)
(1) Carinski organ preverja uvoz, izvoz, ponovni izvoz in tranzit osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97 in Uredbe 3254/91, ter pri tem zlasti:
1. preverja, ali osebke pri prehodu državne meje spremlja ustrezno veljavno dovoljenje, potrdilo ali druga dokumentacija, ki jo v skladu z Uredbo 338/97, Uredbo 1808/01, Uredbo 3254/91 ali s to uredbo izda upravni organ, ali predpisana dokumentacija druge države, izdana v skladu s Konvencijo;
2. preveri, ali osebki ustrezajo podatkom, navedenim na spremljajočem dokumentu, če je treba, to storijo v sodelovanju z mejno veterinarsko in fitosanitarno inšpekcijo;
3. v sodelovanju z mejno veterinarsko inšpekcijo preveri, če transport živih osebkov živalskih vrst ustreza pogojem za transport, ki so določeni na spremljajoči dokumentaciji;
4. izvaja druge naloge, določene s to uredbo.
(2) Carinski organ obvesti upravni in strokovni organ o odkritju ali prijavi osebkov, ki so lahko predmet te uredbe, ali o kršitvah te uredbe ali carinskih predpisov, ki se nanašajo na osebke vrst iz prilog Uredbe 338/97 in Uredbe 3254/91.
39. člen
(nadzorni organ)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
(2) Uresničevanje določb te uredbe, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje inšpektorjev.
Sedmo poglavje
7. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 600.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne izpolni pogojev v dovoljenju, potrdilu ali drugi listini, izdani v skladu z Uredbo 338/97, Uredbo 1808/01, Uredbo 3254/91 ali s to uredbo (tretji odstavek 11. člena Uredbe 338/97, prvi odstavek 5. člena Uredbe 1808/01);
2. uporabi listino za katere koli osebke, ki niso osebki, za katere je bilo dovoljenje, potrdilo ali listina izdano (drugi odstavek 3. člena te uredbe);
3. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst, katerih uvoz je prepovedan ali uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst brez uvoznega dovoljenja (šesti odstavek 4. člena Uredbe 338/97);
4. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 brez uvoznega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena Uredbe 338/97);
5. uporabi osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 v nasprotju s pogoji iz uvoznega dovoljenja (točka d prvega odstavka 4. člena Uredbe 338/97);
6. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97 brez uvoznega dovoljenja (drugi odstavek 4. člena Uredbe 338/97);
7. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge C Uredbe Sveta 338/97 ter izvoznega dovoljenja, potrdila o ponovnem izvozu ali potrdila o poreklu (tretji odstavek 4. člena Uredbe 338/97);
8. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge D Uredbe Sveta 338/97 (četrti odstavek 4. člena Uredbe 338/97);
9. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu (prvi odstavek 5. člena Uredbe 338/97);
10. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje izvoznega dovoljenja za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 o zakoniti pridobitvi osebkov (točka b) drugega odstavka 5. člena Uredbe 338/97);
11. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje potrdila o ponovnem izvozu za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 o zakonitem vnosu osebkov na območje Evropske skupnosti (tretji odstavek 5. člena Uredbe 338/97);
12. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge B ali C Uredbe 338/97 brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem uvozu (četrti odstavek 5. člena Uredbe 338/97);
13. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje potrdila o ponovnem izvozu za osebke vrst iz prilog B in C Uredbe 338/97 o zakonitem vnosu osebkov na območje Evropske skupnosti (četrti odstavek 5. člena Uredbe 338/97);
14. v postopku izdaje dovoljenja ali potrdila za dovolitev ravnanj z osebki ne obvesti upravnega organa o prejšnji zavrnitvi vloge za iste osebke (tretji odstavek 6. člena Uredbe 338/97, drugi odstavek 9. člena, drugi odstavek 15. člena in šesti odstavek 20. člena Uredbe 1808/01);
15. izvaja tranzit osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97 brez predhodne prijave mejnemu carinskemu organu ter predložitve ustrezne izvozne dokumentacije (točka b drugega odstavka 7. člena Uredbe 338/97);
16. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa (prvi in tretji odstavek 8. člena Uredbe 338/97);
17. poseduje osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97, katerih posedovanje je prepovedano (drugi odstavek 8. člena Uredbe 338/97);
18. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge B Uredbe Sveta 338/97, razen če so pridobljeni na zakonit način oziroma, če ne izvirajo iz Evropske skupnosti, da so vanjo uvoženi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa (peti odstavek 8. člena Uredbe 338/97);
19. prenaša žive osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97 brez potrdila (prvi odstavek 9. člena Uredbe 338/97);
20. se predhodno ne prepriča, da je prejemnik živih osebkov vrst iz priloge B Uredbe 338/97 primerno obveščen o pravilni oskrbi osebkov (četrti odstavek 9. člena Uredbe 338/97);
21. prevaža žive osebke, jih zadržuje med tranzitom ali pretovarjanjem v nasprotju s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali (peti odstavek 9. člena Uredbe 338/97);
22. poda neresnične podatke, poda lažno izjavo ali naklepno poda lažno informacijo z namenom pridobitve listine ali uporabi lažno, ponarejeno ali neveljavno dovoljenje ali potrdilo ali drug dokument; ali uporabi dovoljenje ali potrdilo ali dokument, ki je bil spremenjen brez odobritve organa izdajatelja z namenom pridobitve dovoljenja, potrdila ali drugega dokumenta upravnega organa (točka a) drugega odstavka 11. člena Uredbe 338/97, 29. člen Uredbe 1808/01);
23. ne označi osebkov, namenjenih komercialnim ravnanjem (prvi odstavek 34. člena Uredbe 1808/01);
24. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje uvoznega dovoljenja za osebke vrst iz prilog A in B Uredbe 338 (alineja i točke b prvega odstavka in točka c) drugega odstavka 4. člena Uredbe 338/97);
25. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje uvoznega dovoljenja za osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97 o ustrezni opremljenosti prostora za oskrbo osebkov (točka b drugega odstavka Uredbe 338/97);
26. zbriše ali spremeni ali popravi listine, predpisane z Uredbo 338/97, Uredbo 1808/01 ali s to uredbo, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja oziroma pri uradnih obvestilih o uvozu z žigom in podpisom carinskega organa na kraju uvoza (drugi odstavek 4. člena Uredbe 1808/01);
27. poteklo ali neuporabljeno uvozno ali izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu, izdano v skladu z Uredbo 338/97, ne vrne upravnemu organu (prvi odstavek 7. člena Uredbe 1808/01);
28. po prenehanju veljavnosti potrdil in kopij uporabljenih uvoznih dovoljenj, izdanih v skladu z Uredbo 338/97, ne vrne upravnemu organu (drugi odstavek 7. člena Uredbe 1808/01);
29. tržni pridelovalec uporabi fitosanitarno spričevalo kot izvozno dovoljenje za osebke vrst, za katere ni registriran pri upravnem organu (šesti in sedmi odstavek 8. člena Uredbe 1808/01);
30. raziskovalci in raziskovalne organizacije po uporabi etikete za namene nekomercialne izmenjave znanstvenega materiala upravnemu organu ne vrnejo njemu namenjeni del etikete (tretji odstavek 22. člena Uredbe 1808/01);
31. pri prvem vnosu osebka vrste iz priloge A Uredbe 338/97, ki je osebni ali gospodinjski predmet, na mejnem carinskem uradu ne predloži veljavnega uvoznega dovoljenja ter izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu (drugi odstavek 27. člena Uredbe 1808/01);
32. pri prvem vnosu osebka vrste iz priloge B Uredbe 338/97, ki je osebni ali gospodinjski predmet, na mejnem carinskem uradu ne predloži veljavnega izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu (tretji odstavek 27. člena Uredbe 1808/01);
(2) Z globo od 150.000 do 4,000.000 tolarjev se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 20.000 do 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Osmo poglavje
8. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
41. člen
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati:
1. Uredba o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 104/03) in
2. Odredba o izvajanju Resolucije št. 10.2 Konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 73/00).
42. člen
(vloge pred uveljavitvijo te uredbe)
Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi te uredbe v teku oziroma glede katerih je ob uveljavitvi te uredbe že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah Uredbe o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 104/03).
43. člen
Globe iz 40. člena te uredbe se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).
44. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-18/2003-4
Ljubljana, dne 29. aprila 2004.
EVA 2004-2511-0107
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik