Na podlagi 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) in v povezavi s 76. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) izdaja minister za finance

S tem pravilnikom se ureja postopek uveljavljanja in spremljanja terjatev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS) v postopkih prisilne poravnave, stečaja oziroma likvidacije po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo (v nadaljnjem besedilu: insolventni postopki), način posredovanja dokumentacije in spremljanje teh postopkov.

Izraza, uporabljena v tem pravilniku, imata naslednji pomen:
1. »Nosilec terjatve« je državni organ (neposredni uporabnik proračuna Republike Slovenije), pristojen za določitev vrste in višine denarnih obveznosti do države oziroma za vzpostavitev terjatve RS, spremljanje, knjigovodsko evidentiranje in izterjavo posamezne vrste proračunskih prejemkov. Nosilca terjatev sta tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – oba v obveznem delu zavarovanja.
2. »Skrbnik terjatve« je državni organ, institucija ali druga organizacija, ki izvaja naloge skrbništva, kot so primeroma: spremljanje, knjigovodsko evidentiranje terjatve, obračunavanje obresti in izterjava terjatve.
Za terjatve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se določbe 7., 9. in 10. člena tega pravilnika ne uporabljajo.

Nosilec terjatve je primarni skrbnik terjatve, kar pomeni, da spremlja obstoj in višino terjatve od njenega nastanka do prenehanja ter izvaja vse potrebne naloge za njeno izterjavo. Nosilec terjatve lahko določene naloge skrbništva poveri drugemu državnemu organu, instituciji ali drugi organizaciji. V ta namen se sklene pogodba o skrbništvu terjatev.
V primerih, ko je terjatev iz naslova prisilne poravnave, stečaja oziroma likvidacije evidentirana v glavni knjigi proračuna RS ali neposrednega proračunskega uporabnika, in se poplačilo terjatve izvrši na podračun za izvrševanje proračuna RS, izvaja naloge skrbništva, ki se nanašajo na evidentiranje sprememb o obstoju in višini terjatve, Ministrstvo za finance, Sektor za javno računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: SJR).
Za primere iz prejšnjega odstavka mora nosilec terjatve dokumentacijo, ki jo pridobi od Državnega pravobranilstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državno pravobranilstvo), ter drugo za knjigovodsko evidentiranje relevantno dokumentacijo, s katero razpolaga, posredovati v SJR.

Nosilec terjatve je dolžan spremljati objave sklepov sodišč o začetih insolventnih postopkih v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru obstoja terjatve RS do dolžnika, nad katerim je začet insolventni postopek, je nosilec terjatve o tem dolžan obvestiti Državno pravobranilstvo.
Nosilec terjatve mora poslati obvestilo Državnemu pravobranilstvu tako, da ga le-to prejme vsaj pet dni pred koncem roka za prijavo terjatev v postopek.
V obvestilu mora nosilec terjatve posredovati Državnemu pravobranilstvu podatke o obstoju in višini terjatve RS skupaj z ustreznimi dokazili, navedbo številk vplačilnih podračunov oziroma številke podračuna za izvrševanje proračuna RS, na katerega bo dolžnik po zaključku postopka izvedel poplačilo terjatve, in podatke za obvezen vpis v predpolje (model) in v polje sklicevanja na številko odobritve v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
Vzorci obvestil Državnemu pravobranilstvu:
– PRILOGA 1 – Vzorec obvestila Državnemu pravobranilstvu o prisilni poravnavi,
– PRILOGA 2 – Vzorec obvestila Državnemu pravobranilstvu o stečaju, in
– PRILOGA 3 – Vzorec obvestila Državnemu pravobranilstvu o likvidaciji so priloge tega pravilnika in njegov sestavni del.

Državno pravobranilstvo na podlagi podatkov iz 4. člena tega pravilnika sestavi prijavo terjatve v insolventni postopek in jo posreduje pristojnemu sodišču. Kopijo prijave Državno pravobranilstvo posreduje nosilcu terjatve.

Državno pravobranilstvo obvešča nosilca terjatve o zadevah, ki se nanašajo na obstoj in višino terjatve.

V primerih, ko RS v skladu s sklepom Vlade RS, št. 712-03/96-3/1-8 z dne 24. 10. 1996 nastopa kot pomembnejši upnik in Državno pravobranilstvo potrebuje glede načrta finančne reorganizacije soglasje Ministrstva za finance, Državno pravobranilstvo posreduje kopijo načrta finančne reorganizacije skupaj s podatki o višini vseh prijavljenih terjatev RS in navedbo razreda v katerega so uvrščene Ministrstvu za finance, Sektorju za upravljanje s finančnim premoženjem države (v nadaljnjem besedilu: SUFPD), ki po pregledu dokumentacije izdela mnenje oziroma izda soglasje.

Ko je sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, oziroma ko je predvidena delitev stečajne ali likvidacijske mase, Državno pravobranilstvo nemudoma obvesti nosilca terjatve s kopijo sklepa sodišča. Posredovana kopija sklepa sodišča mora vsebovati vse pripadajoče priloge.
Nosilec terjatve mora spremljati stanje terjatve, pripadajoče obresti in poplačila.
Kolikor je terjatev v celoti in pravočasno poplačana, nosilec terjatve o tem obvesti Državno pravobranilstvo.
Kolikor terjatev ni plačana v roku, nosilec terjatve postopa v skladu s predpisanim postopkom (objavljenim oziroma internim).
V primeru, ko se s sklepom sodišča stečajni postopek zaključi, ker stečajna masa ne zadostuje za stroške postopka oziroma se iz mase lahko poplačajo le ločitveni in privilegirani upniki, med njimi pa ni RS, lahko na podlagi objave sklepa sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije vse službe, pristojne za vodenje spisa oziroma knjigovodske evidence terjatev v tej zadevi, spis oziroma knjigovodsko evidenco terjatev zaključijo z uradnim zaznamkom oziroma knjigovodsko temeljnico.

Če v postopku prisilne poravnave pristojno ministrstvo predlaga konverzijo terjatve RS v lastniški delež, mora predlog pogodbe posredovati v pregled in soglasje SUFPD.
Predlagatelj konverzije terjatve RS mora po en izvod dokumentacije (kot so primeroma: kopija sklepa vlade, sklenjena pogodba oziroma njen overjen prepis oziroma kopija, ki je istovetna originalu, in kopija zapisnika skupščine gospodarske družbe) takoj, ko z njo razpolaga, posredovati:
– vsem nosilcem terjatev, ki to potrebujejo za knjigovodsko zaprtje konvertiranih terjatev, če predlagatelj ni hkrati edini nosilec teh terjatev,
– državnemu organu, ki je v skladu s sklepom Vlade RS, št. 410-05/2004-1 z dne 18. 3. 2004 pristojen za upravljanje kapitalske naložbe RS v gospodarski družbi, če predlagatelj ni hkrati sam pristojni državni organ,
– SJR, v primeru ko je SJR pristojen za vzpostavitev in vodenje evidence kapitalskih naložb za državni organ iz prejšnje alinee, in
– SUFPD.
Ko je prisilna poravnava, v kateri se terjatev RS konvertira v lastniški delež, potrjena, Državno pravobranilstvo s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi obvesti nosilca terjatve takoj, ko postane ta pravnomočen.
Nosilec terjatve posreduje kopijo pravnomočnega sklepa sodišča SJR in SUFPD.
SUFPD posreduje kopijo pravnomočnega sklepa sodišča predlagatelju konverzije terjatve RS, če ni hkrati eden izmed nosilcev terjatev, in državnemu organu, pristojnemu za upravljanje kapitalske naložbe, če ni hkrati predlagatelj konverzije terjatve RS ali eden izmed nosilcev terjatev.

Ko se prodaja posamezne terjatve RS ali njenega dela izvrši v skladu s predpisom, ki ureja način prodaje terjatev RS v postopkih prisilnih poravnav in stečajev, posreduje SUFPD takoj po sklenitvi pogodbe SJR en izvod sklenjene pogodbe, ki vsebuje številko podračuna za izvrševanje proračuna RS in podatek za obvezen vpis v predpolje (model) in v polje sklicevanja na številko odobritve.
Po prejemu kupnine SJR posreduje SUFPD potrdilo o prejemu kupnine. Če kupnina v pogodbenem roku ni bila vplačana, SJR takoj po izteku roka posreduje SUFPD obvestilo, da v pogodbenem roku nakazilo ni bilo izvršeno.
SUFPD posreduje en izvod pogodbe skupaj s kopijo potrdila o nakazilu kupnine nosilcu terjatve, ki s tem terjatev do dolžnika knjigovodsko zapre. Če nosilec terjatve ne prejme potrdila o nakazilu kupnine s strani SUFPD, se šteje, da terjatev RS ni bila prodana.
SUFPD posreduje izjavo o prenosu terjatve na kupca dolžniku in Državnemu pravobranilstvu.

V vseh insolventnih postopkih, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še niso zaključeni, nosilci terjatev preverijo, ali so v prijavah terjatev v posameznem insolventnem postopku navedbe številk vplačilnih podračunov oziroma številke podračuna za izvrševanje proračuna RS, na katerega bo dolžnik po zaključku postopka izvedel poplačilo terjatve, in podatki za obvezen vpis v predpolje (model) in v polje sklicevanja na številko odobritve, pravilni. Kolikor se izkaže, da navedbe številk niso v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, nemudoma posredujejo Državnemu pravobranilstvu pravilne navedbe številk. Državno pravobranilstvo o tem obvesti upravitelja posameznega insolventnega postopka.
Vse terjatve v insolventnih postopkih, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še niso bile poplačane ali informacije o poplačilu nosilec terjatve še ni pridobil, se ponovno knjigovodsko odprejo pri nosilcu terjatve. Pri vzpostavljanju dejanskega stanja terjatev in ugotavljanju poplačil sodelujejo vse službe, ki razpolagajo z ustreznimi informacijami.
Za vse insolventne postopke, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika že zaključeni, pa dejansko stanje še ni ugotovljeno, morajo do ugotovitve dejanskega stanja pri vzpostavljanju sistema vodenja terjatev RS v skladu s tem pravilnikom sodelovati vse službe, ki razpolagajo z ustreznimi informacijami.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.