Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi (ZCS-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. maja 2004.

V Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02-ZDU-1 in 110/02-ZGO-1) se doda nov 2. člen, ki se glasi:

Naloge carinske službe (v nadaljnjem besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.".

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:

Služba ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.".

Besedilo 3. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Naloge službe so:

1. opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga;
2. opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba (v nadaljevanju: carinski in trošarinski prekrški ter druga kazniva ravnanja) ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4. opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
5. kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva intelektualne lastnine;
6. kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7. pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev za sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba (v nadaljevanju: dajatve);
8. zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU;
9. izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
10. izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
11. opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2) Uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Skupnosti, zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) ter v skladu s tem zakonom.".

Za 3. členom se doda nov 4. člen, ki se glasi:

(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov.

(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani.".

Doda se nov 5. člen, ki se glasi:

(1) Carinski uradi se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tretjimi državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene ekonomske potrebe.

(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.".

Doda se nov 6. člen, ki se glasi:

(1) Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev, opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora ter izvajanje carinske kontrole imajo carinski uradi kot svoje notranje organizacijske enote izpostave.

(2) Izpostave ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.".

Doda se nov 7. člen, ki se glasi:

(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.

(2) Generalni direktor ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.".

Doda se nov 8. člen, ki se glasi:

(1) Carinski urad vodi direktor. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.

(2) Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.".

Doda se nov 10. člen, ki se glasi:

Generalni carinski urad opravlja naslednje naloge:

1. organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;

2. organizira in nadzira delo carinskih uradov;

3. zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov, predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno organizacijo notranjega trga za področje sladkorja ter drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;

4. izvaja nadzor nad pobiranjem, vključno s prisilno izterjavo, dajatev, ko odloča o obveznosti v upravnem postopku na prvi stopnji in obravnava zahtevke v okviru medsebojne upravne pomoči pri izterjavi v okviru mednarodnega sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;

5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;

6. izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter carinske preiskave;

7. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;

8. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;

9. skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;

10. skrbi za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;

11. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;

12. skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;

13. sodeluje in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi organizacijami kadar je tako določeno z veljavnimi predpisi;

14. daje soglasja za posege v prostor oziroma soglasja za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih prehodih;

15. daje založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z delovnega področja carinske službe;

16. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;

17. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;

18. vodi in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU;

19. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.".

Besedilo 11. člena se spremeni, tako da se glasi:

"Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor navodila za delo carinskih organov in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega področja službe.".

Doda se nov 12. člen, ki se glasi:

Carinski urad opravlja naslednje naloge:

1. izvaja carinjenje blaga;

2. sprejema prijave trošarinskih zavezancev, pobira trošarine, izvaja vračila trošarine ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;

3. pobira in prisilno izterjuje dajatve;

4. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;

5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;

6. izvaja carinsko in trošarinsko kontrolo ter inšpekcijski nadzor;

7. izvaja postopke prisilne izterjave dajatev, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU;

8. na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;

9. opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;

10. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;

11. vodi hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;

12. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na Generalni carinski urad;

13. izvaja hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov;

14. sodeluje z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami ter tujimi mejnimi organi;

15. zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU;

16. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.".

Besedilo 13. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega carinskega urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi:
– če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu,
– proti mladoletnim storilcem prekrškov.".

V prvem odstavku 14. člena se za besedilom "s tem in drugimi zakoni" doda besedilo "predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami".

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:

(1) Služba lahko na prošnjo mednarodne organizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb oziroma drugih predpisov sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih oziroma trošarinskih nalog. O opravljanju nalog v teh primerih odloča minister, pristojen za finance, uradnike za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje generalni direktor.

(2) Dejanje, ki ga stori uradnik organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije v okviru programa izmenjave uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja carinskih in trošarinskih uslužbencev, se šteje za dejanje carinskega organa Republike Slovenije, kateremu je bil ta uradnik dodeljen in pod nadzorom katerega opravlja ta dejanja.

(3) Minister, pristojen za finance, izdaja pisna pooblastila, s katerimi določi obseg in trajanje pooblastil ter naloge, ki jih lahko izvajajo uradniki organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije, kadar na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo v Republiki Sloveniji.".

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Pooblaščene uradne osebe iz 14. člena tega zakona so:

1. carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja, zbira in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU ter preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;
2. inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad delom notranjih organizacijskih enot, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah ter v drugih zadevah, za izvajanje katerih je pristojna služba, vodi postopek za prekrške prekrškovnega organa za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave dajatev.".
V drugem odstavku se črta besedilo "v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki".

Besedilo 21. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Cariniki oziroma inšpektorji na celotnem območju Republike Slovenije ter tudi zunaj območja Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, izvajajo:

– carinski nadzor,
– carinsko kontrolo,
– trošarinski nadzor,
– trošarinsko kontrolo,
– inšpekcijski nadzor,
– carinske preiskave.
(2) Inšpekcijski nadzor in carinske preiskave se izvajajo na podlagi sklepa generalnega direktorja ali direktorja.
(3) Pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi njihova prisotnost ovirala učinkovitost izvajanja ukrepa.
(4) Če pri izvajanju preiskave zastopnik ali pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri katerem se carinska preiskava izvaja pa njuno navzočnost zahteva, se začetek dejanj oziroma ukrepov do njegovega prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V tem času se prekine z vsemi dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje dokazov o nepravilnostih pri poslovanju.".

Za 21. členom se dodajo novi 21.a, 21.b, 21.c in 21.č člen, ki se glasijo:

(1) Carinski nadzor se izvaja s splošnimi ali posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev istovetnosti blaga in preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi pravilna in pravočasna pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, pravilna predložitev blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.

(2) Carinska kontrola pomeni izvajanje katerihkoli aktivnosti, kot so opredeljene v carinskih predpisih ter drugih predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih poročil in kontrole podatkov poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na podlagi tega zakona ter zakona o državni statistiki.

(1) Trošarinski nadzor je nadzor nad pravilnim izvajanjem trošarinskih predpisov, ki se izvaja v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega trošarinske kontrole in splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje pravilnega izvajanja trošarinskih predpisov.
(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kot trošarine, preverjanje zahtevkov za vračila, odpuste in oprostitve plačila trošarine, preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina, preverjanje popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine.
(3) Trošarinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor.

(1) Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(2) Delo inšpekcije vodi direktor inšpekcije, ki je uradnik Generalnega carinskega urada.
(3) Direktor inšpekcije tekoče spremlja delo inšpekcije, pripravlja letni plan inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale organizacijske enote službe o svojih ugotovitvah in jim daje posamezna priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski nadzor v najzahtevnejših zadevah, pripravlja letna poročila o delu ter koordinira posamezni zahtevnejši inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4) Inšpekcijski nadzor se praviloma opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog direktorja inšpekcije.

(1) Carinska preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski in drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Dejanja in ukrepi carinske preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(3) Carinska preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.".

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Carinik in inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave. Navedena oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene dokumente pregledujeta in tudi reproducirata.".

Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: "Enako lahko postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju.".

V prvem odstavku 25. člena se besedi "Inšpektor ima" nadomestita z besedilom "Inšpektor in carinik imata", besedi "inšpekcijskih pregledov" pa nadomestita z besedama "carinske preiskave". Na koncu odstavka se dodata nova stavka, ki se glasita: "Rok iz prejšnjega stavka se pri izvajanju ukrepa carinske preiskave v obsežnih in dolgotrajnih primerih lahko podaljša na do skupno 90 dni. Podaljšanje roka odredi oseba, ki je odredila carinsko preiskavo.".

V prvem odstavku 26. člena se besedi "inšpekcijski pregled" nadomestita z besedama "carinsko preiskavo".

V prvem odstavku 27. člena se v 1. točki pred besedo "ustavita" doda beseda "spremljata,".
4. točka se spremeni, tako da se glasi:

"4. ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov, zaradi zasega pa odrejata črpanje označenega mineralnega olja iz rezervoarja ter njegovo čiščenje.".

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(5) Vse kar je predmet pregleda iz prejšnjega odstavka, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.".

V prvem odstavku 28. člena se besedi "inšpekcijskega pregleda" nadomestita z besedama "carinske preiskave".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Pri izvajanju carinske preiskave se lahko z dovoljenjem osebe, pri kateri se ta ukrep izvaja, pregledajo tudi stanovanjski prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstaja utemeljen razlog za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali da bodo pri pregledu stanovanjskega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru, ki so predmet carinske preiskave, ugotovljene druge kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.".

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda "poslovnih" nadomesti z besedo "teh", črta se besedilo "po prvem odstavku tega člena" ter na koncu odstavka doda stavek, ki se glasi: "Vse, kar je predmet pregleda, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.".

Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Če cariniki ali inšpektorji pri izvajanju ukrepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena naletijo na fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno pričakujejo, lahko zahtevajo pomoč policije.

(2) Če oseba, pri kateri se opravlja pregled prostorov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, temu nasprotuje, se pregled teh prostorov lahko opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča v skladu z določbami Zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka izvedbi pregleda še vedno nasprotuje ali se to utemeljeno pričakuje, se lahko zahteva pomoč policije.
(4) Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena carinske preiskave.".

Za 29. členom se dodata nova 29.a in 29.b člen, ki se glasita:

(1) Pooblaščena uradna oseba lahko zadrži tistega, ki ga zaloti pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s samovoljnim odhodom s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko traja do prihoda policije oziroma najdlje 2 uri.

(2) Pooblaščena uradna oseba zadržano osebo takoj seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.

(3) Pooblaščena uradna oseba lahko zadržano osebo brez posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu ali preda policiji, da izvede ustrezne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili.

(1) Pooblaščena uradna oseba lahko pri opravljanju nalog uporabi sredstva za vklepanje, fizično silo, palico in sredstva za pasivizacijo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo, kadar je osebo treba zadržati, pa se temu upira ali kadar je to potrebno zaradi odvrnitve napada na pooblaščeno uradno osebo.
(3) Pri izbiri prisilnega sredstva mora pooblaščena uradna oseba paziti, da se ne uporabi hujše sredstvo, če se isti namen lahko doseže z blažjim. Pri uporabi prisilnih sredstev je potrebno spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo.
(4) Način uporabe prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.".

V prvem odstavku 30. člena se besedi "inšpekcijskega pregleda" nadomestita z besedama "carinske preiskave".

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

(1) Posameznik, ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v roku 30 dni od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na Generalni carinski urad.

(2) Podrobnejši postopek za reševanje pritožb predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.".

V prvem odstavku 33. člena se besedilo "Organi policije so dolžni" nadomesti z besedilom "Policija je dolžna".

V tretjem odstavku 34. člena se besedilo "na podlagi zahteve pooblaščene uradne osebe" nadomesti z besedo "brezplačno".

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

(1) Služba lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti.

(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov v okviru pooblastil, ki jih je opredelila služba in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja osebnih in drugih podatkov.

(3) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, mora osebne in druge podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti službi, v naslednjih primerih:

1. v primeru spora med službo in pogodbenim obdelovalcem;

2. v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;

3. na podlagi zahteve službe.

(4) V vseh navedenih primerih, mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe službe, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba službe osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih službe za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.

(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi službe tudi vse morebitne kopije osebnih in drugih podatkov, ki jih je pogodbeni obdelovalec pogodbeno obdeloval. Služba te podatke komisijsko uniči.

Besedilo 35. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Služba upravlja zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog službe v zvezi z izvajanjem carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in vzdržujejo delavci službe, in sicer:

1. evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter inšpekcijskih nadzorov;
8. evidenca uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor;
12. evidenca trošarinskih dokumentov;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o posameznih poslih;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah;
17. evidenca imetnikov licence za zastopanje v carinskih zadevah;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev;
19. evidence, predpisane z drugimi predpisi, predpisi Skupnosti ter mednarodnimi pogodbami.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke fizičnih oseb:
1. osebno ime;
2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država);
3. spol;
4. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča;
5. enotno matično številko občana;
6. davčno številko;
7. državljanstvo;
8. izobrazbo;
9. številko osebne listine: potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica;
10. vse potrebne službene ali domače kontaktne telefonske številke.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, evidence iz prvega odstavka tega člena vsebujejo naslednje skupne podatke:
1. davčno številko;
2. matično številko;
3. firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, država);
4. vse potrebne službene ali domače kontaktne številke telefonov in telefaksov;
5. osebno ime ter rojstne podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka in enotno matično številko občana (EMŠO) odgovornih oseb;
6. naslov službene kontaktne elektronske pošte.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se lahko pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali iz evidenc drugih organov v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi pogodbami.".

Besedilo 36. člena se spremeni, tako da se glasi:

"(1) Poleg skupnih osebnih in drugih podatkov, vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:

1. evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti dovoljenja;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov: podatki o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski organ, vrsta in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum začetka poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o količinah trošarinskih izdelkov na zalogi oziroma o odobrenih količinah trošarinskih izdelkov, podatki o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja: podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ, vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu kotla za žganjekuho in prostornini kotla ter podatki o površini vinograda;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o kršiteljih; podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o začetih postopkih o prekršku po uradni dolžnosti, podatki o podanih predlogih za vodenje postopka o prekršku, podatki o vloženih obdolžilnih predlogih; izrečene sankcije za prekršek, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso pristojni; podatki o sankcioniranju kršiteljev, kadar o tem ne odloča carinski organ in je podal predlog za postopek o prekršku ali obdolžilni predlog oziroma je odstopil podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij: podatki o informaciji, kraju dogodka, odhodnem in namembnem kraju, blagu in poti blaga, pošiljatelju in prejemniku blaga, razlogih za pregled, organu, kateremu je bila informacija poslana, povratnih informacijah, narodnosti, vzdevku in fizičnih posebnostih oseb, na katere se informacije nanašajo, transportnem sredstvu, registrski oznaki in številki vozila ter podjetju, fotografije in ostala dokumentacija, ki se nanaša na informacijo, podatki o opravljenih analizah pridobljenih informacij, podatki o prejetem klicu na anonimni telefon, vključno z zvočnim zapisom prejetega klica;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter inšpekcijskega nadzora: podatki o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja ukrepa, o osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki so predmet kontrole, nadzora oziroma carinske preiskave ter poteku in ugotovitvah le-teh;
8. evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi, ki je uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno ter ocena uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev: podatki iz carinskih deklaracij in obračunov, upravnih odločb in trošarinskih obračunov, ki se nanašajo na obračun dolga; datum vročitve obračuna oziroma odločbe, podatke, ki jih je dolžan voditi carinski organ za knjiženje carin in trošarin, podatki o povračilu, odlogu ali odpustu dolga, podatki o plačilu dolga iz instrumenta zavarovanja;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga: podatki o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu, znesek, veljavnost in rok vnovčitve instrumenta zavarovanja;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor: podatki o prenesenih količinah sladkorja v naslednje tržno leto, podatki o količinah proizvedenega sladkorja;
12. evidenca trošarinskih dokumentov: podatki iz trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni v trošarinskih predpisih;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine: skupna površina zemljišč po katastrskih kulturah, podatki o računu, znesek vrnjene trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot (v nadaljnjem besedilo: PE), podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba: datum zavezanosti, prvega poročanja in prenehanja poročanja, vrednost mesečne trgovine z državami članicami glede na tok blaga; podatek ali ima podjetje aktivno ali pasivno trgovino; velikost podjetja; dejavnost podjetja po Splošni klasifikaciji dejavnosti, status podjetja glede na statistični prag; ali PE opravlja posle oplemenitenja, prioriteta PE; posebne zabeležke v zvezi s podjetjem in njegovo trgovino; način poročanja; značilne napake v posredovanih podatkih; podatek, ali podjetje trguje s tretjimi državami ali samo znotraj EU ali oboje, podatki o kontaktnih osebah;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o posameznih poslih: podatki o imetniku trošarinskega skladišča v drugi državi članici, podatki o dobavah trošarinskih izdelkov, podatki o instrumentu zavarovanja;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: seznam pooblaščenih oseb za podpisovanje carinskih deklaracij;
17. evidenca imetnikov licence za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: firma družbe v kateri je imetnik licence zaposlen oziroma družbe, ki ga je pooblastila za podpisovanje carinskih deklaracij;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev: podatki iz sklepov o prisilni izterjavi dajatev, podatki o plačilih ter o poteku postopka prisilne izterjave dajatev.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
1. iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi, za carinske preiskave iz 7. točke pa po zaključku preiskave;
2. iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
3. iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1. v evidencah iz 1., 2., 7., 9., 10., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona v skladu s carinskimi predpisi in predpisi o trošarinah;
2. v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov oziroma do pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z uporabo strelnega orožja;
3. v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
4. v evidencah iz 6., 11. in 14. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do pet let;
5. v evidencah iz 3., 4., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dokler traja trošarinski nadzor.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(5) Arhivsko gradivo, ki vsebuje tajne podatke iz evidenc, določenih v 35. členu tega zakona, ki ga služba preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, je v državnih arhivih dostopno po 75-ih letih od njihovega nastanka, razen, če ni z zakonom drugače določeno.".

Četrti odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(4) V primeru, da je novi kraj opravljanja dela v primeru razporeditve za določen čas od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 150 km, v primeru razporeditve za nedoločen čas pa več kot 100 km, je mogoče delavca razporediti le z njegovim soglasjem.".

V petem odstavku se beseda "šest" nadomesti z besedo "dvanajst".

V prvem odstavku 54. člena se za besedami "ne sme opravljati" črta besedilo "naknadnih preverjanj carinskih deklaracij po carinskem zakonu,", besedi "inšpekcijskih pregledov" pa se nadomestita z besedilom "inšpekcijskih nadzorov, carinskih preiskav".

Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi:

(1) Pooblaščenim uradnim osebam, ki so iz poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v carinski službi, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.

(2) Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih razlogov premeščen na delo v carinsko službo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.".

61. člen se črta.

Besedilo 70. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Uvedba disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in kršitve, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja, zastara v šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za hujšo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti in za storilca, oziroma v devetih mesecih od dneva, ko je bila hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti storjena.".

Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Posamezniki, državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.

(2) Samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev.
(3) Z globo v višini od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti in samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo v višini od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.".

V prvem odstavku 74. člena se besedilo "Posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost" nadomesti z besedilom "Samostojni podjetnik posameznik", besedi "denarno kaznijo" pa se nadomestita z besedo "globo".
2. in 3. točka se spremenita tako, da se glasita:

"2. onemogoči izvedbo izterjave, carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora, tako da ne dovoli vstopa, je neopravičeno nedosegljiva ali se izogiba v zvezi z drugim odstavkom 16. člena, prvim odstavkom 26. člena ter 28. členom tega zakona;

3. ne zagotovi oziroma ne omogoči pogojev za nemoteno opravljanje carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena tega zakona;".
V 4. točki se za številko "27." postavi vejica ter doda številka "29.b".
V drugem in tretjem odstavku se besedi "denarno kaznijo" nadomestita z besedo "globo".

Četrti in peti odstavek 75. člena se spremenita tako, da se glasita:

"(4) Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti pa z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev.

(5) Odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika in pravne osebe, ki storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznujeta za prekršek z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev.".

(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) je naloga službe tudi vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških ter prekrških po tem zakonu na prvi stopnji, ki jih vodi carinski urad.
(2) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe ZP-1 v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, kot sledi:
1. za prekršek iz 73. člena zakona se kaznuje:
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, državne organizacije ali lokalne skupnosti in posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev;
2. za prekrške iz 74. člena zakona se kaznuje:
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od 400.000 do 4,000.000 tolarjev;
– pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev;
– posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev;
3. za prekrške iz 75. člena zakona se kaznuje:
– posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev;
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.

Podzakonski akti po tem zakonu ter akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega urada in carinskih uradov se izdajo oziroma uskladijo s tem zakonom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(1) Inšpekcijski pregledi, ki so bili odrejeni pred uskladitvijo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Do uveljavitve določb o inšpekcijskem nadzoru v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se inšpekcijski nadzor opravlja kot inšpekcijski pregled po dosedanjih predpisih.

Določba 11. točke 12. člena ter 13. člen zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZP-1.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.