Na podlagi 51. in 89. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) izdaja županja Mestne občine Ljubljana
O D R E D B O
o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v mestni upravi Mestne občine Ljubljana
1. člen
Ta odredba ureja poslovni čas in uradne ure organov in služb mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: organi mestne uprave) ter določa začetek in konec, trajanje ter razporeditev delovnega časa javnih uslužbencev v mestni upravi Mestne občine Ljubljana.
2. člen
Izrazi, ki se uporabljajo v tej odredbi, imajo naslednji pomen:
– poslovni čas je čas poslovanja organov mestne uprave z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti;
– uradne ure so čas poslovanja organov mestne uprave s strankami;
– delovni čas je vsak čas, v katerem javni uslužbenec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
V odredbi uporabljeni izrazi javni uslužbenec, predstojnik in župan zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Poslovni čas
3. člen
Med poslovnim časom mora biti zagotovljeno poslovanje vseh notranjih organizacijskih enot organov mestne uprave z drugimi organi, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti.
4. člen
Organi mestne uprave poslujejo pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek, razen mestnega redarstva v Inšpektoratu, ki posluje šest dni v tednu, in sicer od ponedeljka do sobote.
Župan lahko v primeru, da je to nujno potrebno za izvajanje uradnih ur s strankami ali za opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, odredi, da organ mestne uprave oziroma notranja organizacijska enota organa, začasno posluje v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan.
5. člen
Poslovni čas v mestni upravi Mestne občine Ljubljana se začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8. uri in konča ob 15. uri, v sredo se začne ob 8. uri in konča ob 16. uri, v petek pa se začne ob 8. uri in konča ob 14. uri.
Uradne ure
6. člen
V organih mestne uprave so uradne ure za neposredno poslovanje s strankami v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure ter v petek od 8. do 12. ure.
Uradne ure v mestni inšpekciji v Inšpektoratu so v ponedeljek in sredo od 8. do 10. ure.
7. člen
Uradne ure v sprejemnih pisarnah organov mestne uprave so v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 16. ure in v petek od 8. do 14. ure.
8. člen
Mestna uprava ima v času uradnih ur tudi uradne ure po telefonu ali elektronskih medijih.
9. člen
Glede na naravo nalog delovnega področja posameznega organa mestne uprave oziroma posamezne notranje organizacijske enote, ali glede na posebnosti posameznega obdobja v koledarskem letu, lahko župan za celotno mestno upravo oziroma za posamezne notranje organizacijske enote določi druge dneve uradnih ur ter njihov začetek in konec.
10. člen
Razpored uradnih ur mora biti objavljen in na viden način označen v poslovnih prostorih mestne uprave Mestne občine Ljubljana.
Vsaka sprememba razporeda uradnih ur mora biti objavljena in na viden način označena v poslovnih prostorih najmanj štirinajst dni pred začetkom njene uveljavitve.
Delovni čas
11. člen
Polni delovni čas v mestni upravi je 40 ur na teden in se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice javnih uslužbencev do odmorov in počitkov.
Polni delovni čas v mestni upravi je razporejen z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev in z določitvijo začetka in konca delovnega časa v mestnem redarstvu v Inšpektoratu.
Med dnevnim delom ima javni uslužbenec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v poln delovni čas.
12. člen
Premakljiv začetek delovnega časa je vse delovne dneve med 7. in 8. uro, premakljiv konec delovnega časa pa je v ponedeljek, torek in četrtek med 15. in 17. uro, v sredo med 16. in 18. uro ter v petek med 14. in 16. uro.
Čas obvezne prisotnosti javnih uslužbencev na delu je v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 16. ure in v petek od 8. do 14. ure.
13. člen
Polni delovni čas v mestnem redarstvu v Inšpektoratu se razporedi od ponedeljka do sobote.
Javni uslužbenec, ki dela v soboto, nadomesti ta dan s prostim dnevom v naslednjem tednu v skladu z razporedom, ki ga pripravi za najmanj mesec dni vnaprej vodja mestnega redarstva v soglasju s predstojnikom.
14. člen
V mestnem redarstvu v Inšpektoratu se zaradi boljše organizacije dela opravljanje nalog organizira od ponedeljka do petka v dveh izmenah, v soboto pa v eni izmeni.
V dopoldanski izmeni je začetek delovnega časa ob 6.30 in konec delovnega časa ob 14.30, v popoldanski izmeni pa je začetek delovnega časa ob 13.30 in konec delovnega časa ob 21.30.
V soboto je začetek delovnega časa ob 6.30 in konec delovnega časa ob 14.30.
Dežurna služba
15. člen
Kolikor mestni predpisi, s katerimi Mestna občina Ljubljana ureja zadeve iz svoje pristojnosti, to določijo, se v organu mestne uprave oziroma posamezni notranji organizacijski enoti organa organizira dežurna služba ali drugačna oblika pripravljenosti za delo tako, da je zagotovljeno opravljanje nalog vse dni v tednu.
Glede na obseg dela, prostorske in tehnične pogoje se dežurstvo izvaja na sedežu organa oziroma notranje organizacijske enote.
Seznam javnih uslužbencev, sodelujočih v dežurstvu, razpored dežurstva za najmanj mesec dni vnaprej ter kraj izvajanja dežurstva določi direktor mestne uprave Mestne občine Ljubljana na predlog predstojnika organa, v katerem se uvede dežurstvo.
Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa
16. člen
Župan ali po njegovem pooblastilu druga oseba lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora javni uslužbenec opraviti v posameznem tednu več oziroma manj kot 40 ur na teden.
Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa je mogoča pri opravljanju dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali dela v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev ali smotrnejša izraba delovnega časa.
Iz razlogov začasne prerazporeditve iz prejšnjega odstavka lahko župan ali po njegovem pooblastilu druga oseba v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda javnega uslužbenca z dela.
17. člen
Začasno prerazporeditev delovnega časa odredi župan ali po njegovem pooblastilu druga oseba s pisno odredbo, v kateri določi čas trajanja začasne prerazporeditve delovnega časa in tedensko obveznost javnega uslužbenca, da dela več oziroma manj kot 40 ur na teden.
O začasni prerazporeditvi morajo biti javni uslužbenci obveščeni najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa posameznega javnega uslužbenca oziroma tri dni pred razporeditvijo delovnega časa več kot desetih javnih uslužbencev.
18. člen
V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.
Pri začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost zaposlenega v obdobju največ šestih mesecev.
Razporejanje polnega delovnega časa
19. člen
Javni uslužbenec lahko razporeja polni delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 50 ur in ne manj kot 35 ur.
20. člen
Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu.
V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur.
Javnemu uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, predstojnik organa mestne uprave določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja.
Predstojnik organa mestne uprave izjemoma lahko javnemu uslužbencu odobri, da prenese v naslednji mesec večji presežek ur, kot je določen v tretjem odstavku tega člena, in hkrati določi obdobje, po potrebi tudi uro začetka in konca delovnega časa, v katerem mora javni uslužbenec presežek izkoristiti. Pri tem mora upoštevati potrebe delovnega procesa in druge okoliščine, ki so vplivale na odklon od polnega delovnega časa.
21. člen
Javni uslužbenec ima pravico izkoristiti dovoljeni presežek ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa, izjemoma pa tudi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni.
Koriščenje presežka ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni odobri javnemu uslužbencu predstojnik organa mestne uprave, s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces, predstojniku organa mestne uprave in direktorju mestne uprave pa župan.
22. člen
Javni uslužbenec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje števila opravljenih ur in do mesečnega pisnega izpisa števila opravljenih ur.
Delo preko polnega delovnega časa
23. člen
Delo prek polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi z zakonom.
Nadurno delo odredi javnemu uslužbencu direktor na predlog predstojnika organa mestne uprave s pisno odredbo praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisno odredbo pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Nadurno delo se opravlja praviloma v poslovnih prostorih mestne uprave in mora biti evidentirano na enak način kot druga prisotnost na delu.
24. člen
Za javne uslužbence, ki imajo polni delovni čas razporejen z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisne odredbe opravljene ure dela pred začetkom ali po koncu delovnega časa.
Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisne odredbe opravljene ure dela pred premakljivim začetkom in po premakljivem koncu delovnega časa.
25. člen
Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača pri mesečni plači, javni uslužbenec pa lahko nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
Koriščenje nadurnega dela v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti odobri javnemu uslužbencu predstojnik organa mestne uprave, ob predhodnem soglasju neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces, predstojniku organa mestne uprave in direktorju pa župan.
Število opravljenih nadur se koristi v obliki prostih ur oziroma prostih dni glede na dejansko opravljene ure v času nadurnega dela.
Evidentiranje prisotnosti oziroma odsotnosti
26. člen
Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnosti med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi.
Evidentiranje je obvezno za vse javne uslužbence.
Evidentiranje prihodov na delo in odhodov z dela, način ugotavljanja števila ur prisotnosti na delu in odsotnosti z dela ter druga vprašanja v zvezi z razporejanjem delovnega časa javnih uslužbencev mestne uprave podrobneje uredi direktor mestne uprave z navodilom.
27. člen
V delovno obveznost se štejejo:
– ure prisotnosti na delu,
– letni dopust,
– državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
– ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače.
Ure izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana ali direktorja mestne uprave, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko mestna uprava ne posluje, se obračunajo kot ure prisotnosti na delu.
28. člen
Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
– iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva v takšnih primerih ter zdravniških in specialističnih pregledov, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa, v trajanju največ enega delovnega dne oziroma 8 ur na leto, pri čemer se omejitev ne nanaša na iskanje nujne zdravstvene pomoči,
– darovanja krvi,
– opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalne skupnosti,
– sodelovanja v nadzornih organih in organih upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja,
– opravljanja dela sodnika porotnika,
– sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
– izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
– opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah ipd.),
– drugih primerov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za javni sektor.
29. člen
V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot deset ur dnevno.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja.
Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.
30. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v mestni upravi Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 1/99 in 64/01).
31. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 151-5/2003-3
Ljubljana, dne 21. maja 2004.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Danica Simšič l. r.
