Na podlagi 171. člena v povezavi s točko 190. člena Zakona o urejanu prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet občine Prebold na podlagi 29. člena Statuta občine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99) na 17. seji dne 27. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih sestavinah dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje
1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec – za območje občine Prebold)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana kot spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986–2000. (Uradni list RS, št. 21/90) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98 in 49/99), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. v aprilu 2002.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana se skupaj s spremembami in dopolnitvami iz 1. člena tega odloka preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Prebold (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in Prostorske sestavine družbenega plana občine Prebold (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
3. člen
Dolgoročni plan sestavljajo tekstualni in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo naselja Prebold, Urbanistično zasnovo Latkove vasi, ureditvena območja drugih naselij s kartografsko dokumentacijo, vse v predpisanih merilih in obsegu.
Družbeni plan sestavljajo tekstualni in grafični del s posebnim poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične zasnove naselja Prebold (ki vključuje Programsko zasnovo Kovačev hrib, Programsko zasnovo Žvajga ter Programsko zasnovo Pod graščino) ter Urbanistične zasnove Latkove vasi (ki vključuje Programsko zasnovo Veltrag, Programsko zasnovo Groblja in SOC in Programsko zasnovo VOC).
II. DOLGOROČNI PLAN
1. Izhodišče
4. člen
Dolgoročni plan Občine Prebold je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
2. Območje prostorskega urejanja
5. člen
Dolgoročni plan Občine Prebold določa usmeritve za celotno področje občine. Vključuje ureditvena območja naselij: Prebold, Dolenja vas, Kaplja vas, Latkova vas, Marija Reka, Matke, Sv. Lovrenc in Šešče pri Preboldu ter načrtuje nova poselitvena območja: Lapurje in Brda.
Površina območja občine znaša 4070 ha 5 a 49 m2.
3. Skupni interesi in cilji razvoja
6. člen
Občina Prebold spada v Savinjsko regijo, ki je po velikosti z 11,8% celotne površine tretja v državi. z gostoto poselitve 108 prebivalcev na km2se regija kot celota uvršča na zgornjo mejo ruralnih regij. Po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih spada občina skupaj z občinami Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor v Spodnje Savinjsko skupino partnerstev.
Je ena izmed osmih od devetintridesetih občin v regiji, ki ne sodi v skupino ekonomsko šibkih območij, niti v skupino območij s strukturnimi problemi. Je tudi ena redkih regij, kjer se število prebivalcev, gledano v celoti, veča.
Občina hkrati pripada regiji, ki je po gospodarski moči v državi takoj za Osrednjeslovensko in podravsko regijo. Moč črpa iz novo nastalih srednjih in malih družb, ki v zadnjem desetletju predstavljajo najbolj dinamične segmente regijskega in lokalnega gospodarstva. Potencial, ki ga ima, daje občini ugodne možnosti za razvoj.
7. člen
Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja Spodnje Savinjske skupine v okviru regije upoštevajoč primerjalne prednosti Občine Prebold.
Strateški cilj razvoja je krepitev vloge v regiji, katere temeljna usmeritev je oblikovanje uspešne ter ljudem in okolju prijazne Savinjske regije v bodoči Evropi regij za kar je potrebno slediti naslednje cilje:
(1) Visoka stopnja produktivnosti, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je temeljna usmeritev gospodarskega razvoja. Z identifikacijo in pospešenim razvojem dejavnosti, kjer ima regija primerjalne prednosti bo povečala konkurenčnost, in sicer v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami in tudi evropskimi regijami, ter se tako aktivno vključila v širše sodelovanje.
(2) Usklajen gospodarski, socialni in prostorski razvoj regije bo omogočil najboljšo učinkovitost razvojnih potencialov na posameznih področjih. Razvoj regije bo temeljil na intenzivnejšem gospodarskem razvoju, ki se bo odražal v dinamični gospodarski rasti ob visoki ravni zaposlitve.
(3) Gospodarski razvoj ob visoki produktivnosti dela temelji na investicijah v človeški kapital, ki bo s svojo novo kvaliteto, znanjem, inovativnostjo in organizacijskimi potenciali omogočil tehnološki razvoj v tradicionalnih gospodarskih panogah ter jih okrepil s storitvenimi dejavnostmi in segmenti »nove ekonomije«. V okviru storitev se bo poleg poslovnih storitev pospešeno razvijal turizem, integrativna vez (katalizator) med vsemi propulzivnimi dejavnostmi. Storitve bodo zagotavljale nove možnosti zaposlitve in nove poslovne priložnosti ter internacionalizacijo.
(4) Hrbtenico regijskega razvoja bodo predstavljala uspešna in uveljavljena velika in srednja podjetja, katerih razvoj bo pospešen s tehnološko in ekološko komponento (tehnološkimi centri). ob njih, z njimi in iz njih pa bodo nastajala nova dinamična mikro in mala podjetja, temelječa na novem znanju in inovacijah, ki se bodo povezovala v podjetniške mreže in grozde. Proces rasti podjetij bo oblikoval fleksibilno in moderno ekonomsko strukturo regijskega gospodarstva.
(5) Prilagajanje gospodarstva mednarodni konkurenci na zunanjem in domačem trgu bo spodbudilo tudi razvoj nove ekonomije, kjer imajo pomembno funkcijo znanje, nova tehnologija in internacionalizacija poslovanja. Razvojno prestrukturiranje bo zahtevala novo in aktualizirano znanje zaposlenih, odpiralo nova delovna mesta ob ustvarjanju ugodnih pogojev za delovanje podjetij v regijski novi ekonomiji.
(6) Ob krepitvi konkurenčnosti podjetij bo ključnega pomena povezovanje podjetij v in izven regije. Gospodarski sektor se bo moral pripraviti na konkurenco in izkoristiti ugodnosti dostopa do mednarodnih trgov v procesu evropeizacije in internacionalizacije. Prilagajanje na spremembe in nova znanja so potrebne že sedaj, da bo gospodarstvo pripravljeno na članstvo Slovenije v Evropski uniji.
(7) Gospodarski razvoj regije se bo odvijal skladno s prostorskim razvojem in skrbi za varstvo okolja ugodno vplival na sonaravnost gospodarskega delovanja, ter na poseljenost podeželja oziroma revitalizacijo »izseljenih območij«.
8. člen
Za dosego strateških ciljev Občina Prebold skupaj z ostalimi subjekti v regiji določa naslednje primarne razvojne prioritete:
(1) Večja ekonomska raznolikost
Uspešnost gospodarstva v regiji je odvisna od poslovnega uspeha nekaj večjih podjetij in industrijskih sektorjev. Ekonomsko raznolikost bo omogočilo ugodno poslovno okolje in aktivnosti za ustanovitev in razvoj majhnih in srednje velikih podjetij. Treba bo omogočiti sodelovanje z večjimi podjetji in povezovanje manjših podjetij v konzorcije, mreže in grozde ter sodelovanje podjetij z izobraževalno raziskovalnimi institucijami.
(2) Razvoj človeških virov
Eden ključnih dejavnikov za razvoj regije je razvoj človeškega kapitala oziroma izobraževanje ljudi. Več sredstev je treba nameniti investicijam v znanje in omogočiti dvig izobrazbe ravni prebivalstva. Višja kvaliteta izobraževalnih storitev v regiji bo spodbudila odločitev ljudi za izobraževanje. Posebej bo treba spodbuditi strokovno usposabljanje in izobraževanje odraslih. Kvalitetna delovna sila je kreativna in vpliva na večjo fleksibilnost trga delovne sile, pa tudi večjo učinkovitost podjetij, kar bo pozitivno vplivalo na višjo regijsko konkurenčnost. Izboljšati bo treba raven tehnološkega znanja »know-how« v industrijskih podjetjih.
(3) Socialna kohezija
Socialni razvoj se odvija skladno z gospodarskim razvojem in omogoča ljudem vključenost v družbeno dogajanje. V okviru aktivne politike zaposlovanja je treba posvetiti posebno pozornost težje zaposljivim skupinam brezposelnih, starejšim in dolgotrajno brezposelnim. V okviru posebnih programov je treba bolj učinkovito zmanjševati brezposelnost mladine, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Brezposelnost, predvsem mladih, vodi v migracije delovne sile in predstavlja po drugi strani nove socialne probleme ter rast izdatkov za socialne transferje. Zmanjšati je treba izobrazbeno vrzel med potrebami gospodarstva in iskalci zaposlitve.
(4) Dostop do znanja
Ekonomski uspeh pogojuje dobro razvita formalna in neformalna izobraževalna infrastruktura in dostopnost do trgov. Velikega pomena je izboljšanje integracije trga delovne sile in okrepitve regijskih povezav v regiji sami kot tudi zunaj regije. V okviru izobraževalnega sistema je treba spodbuditi uvajanje visokošolskih programov, ki bodo prispevali k izboljševanju izobrazbene strukture v regiji. Taki programi bodo prispevali tudi h krepitvi raziskovalne dejavnosti v regiji.
(5) Uporaba informacijske tehnologije
Informacijska tehnologija je pomemben element razvoja na vseh ravneh življenja. Omogoča boljšo in učinkovitejšo izvedbo različnih produkcijskih, administrativnih in komunikacijskih procesov. Ne smemo je zanemariti, ampak jo je potrebno vključiti, kjer koli bi lahko prinesla pozitivne učinke. Je tudi generator nastajanja novih, agilnih podjetij, pri čemer pa ne gre pozabiti, da ravno izobraževanje in usposabljanje pomenita ključna elementa za doseganje višjih ravni IT. In obratno, IT prispeva k posodabljanju izobraževalnih procesov in izvajanju novih oblik izobraževanja, pri katerih oddaljenost ni več ovira (npr. izobraževanje na daljavo).
(6) Intenzivna internacionalizacija
Smiselno je, da se regija bolj poveže s sosednjimi regijami v državi in izven nje. Savinjska regija, ki meji na sosednji Avstrijo in Hrvaško premalo izkorišča svoj ugoden geografski položaj. Potrebno je vključiti regijo v projekte čezmejnega sodelovanja (crossborder) in skrbeti za izmenjavo znanj in izkušenj na različnih področjih. Intenzivnejši procesi medregijskega sodelovanja bodo postali pogostejši s članstvom Slovenije v Evropsko unijo.
(7) Ohranjanje naravnega in kulturnega okolja
Naravne danosti ter zgodovinske in kulturne znamenitosti predstavljajo bogastvo Savinjske regije, ki ga je potrebno ohraniti za bodoče rodove. Naravno bogastvo ima velik razvojni potencial in ga je možno uspešno tržiti v turizmu, v razvoju kmetijstva in drugih dejavnosti. Skrbeti je potrebno, da bo trajnostni razvoj krajine potekal sonaravno, kar prispeva k izboljšanju kvalitete življenja ljudi, ki tam živijo.
9. člen
Skladno strateškim ciljem bo Občina Prebold uveljavljala naslednje razvojne interese:
(1) povečevanje enotnosti regije navznoter in vplivnosti Savinjske regije navzven;
(2) dvigovanje kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem;
(3) povečevanje dostopnost kakovosti javnih storitev ter turističnih in rekreacijskih krajev;
(4) zagotavljanje usklajenega razvoja; zagotoviti rabo prostora, ki bo ob varovanju značilne krajine in ob upoštevanju zmožnosti prostora zagotavljala racionalnejšo poselitev glede na infrastrukturo in prometno mrežo, omogočala dinamičen razvoj gospodarstva in obeh urbanih središč, Prebolda in Latkove vasi;
(5) spodbujanje živahnejšega porajanja podjetij in povečevanje deleža tistih, ki preživijo;
(6) izboljšanje poslovnega položaja podjetij;
(7) prepoznavnost in uspešnost turistične Savinjske regije;
(8) povečanje zaposlenosti prebivalstva;
(9) izboljšanje sistema socialnega varstva;
(10) poseljeno in aktivno podeželje;
(11) ohranjanje kulturne krajine in naravnih pestrosti;
(12) doseganje višje kakovosti življenja v obeh pomembnejših naseljih in na podeželju.
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
10. člen
4.1. USMERITVE FUNKCIJ NASELIJ
4.1.1. Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledica spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del funkcij in ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Navkljub temu je ohranila ključne funkcije v lokalnem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Prebold in Latkovo vas.
Prebold predstavlja upravno, družbeno in gospodarsko središče gravitacijskega območja, zato se zanj določa izdelava urbanistične zasnove. Latkova vas predstavlja lokalno središče s poudarjeno industrijsko in drobnogospodarsko funkcijo, zato se tudi zanj določa izdelava urbanistične zasnove.
4.1.2. Naselje Prebold v smislu gravitacijskega središča tvori s primestnim naseljem Dolenja vas dolgoročno strnjeno mestno aglomeracijo, katere razvoj temelji na:
(1) poudarjanju upravne funkcije mesta v lokalnem pomenu;
(2) ohranjanju tradicije naselja kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti (prosta zemljišča tekstilne tovarne Prebold);
(3) krepitvi Prebolda kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (obnova Dvorca-graščine Prebold...)
(4) ohranjanju funkcije družbenega središča z izgradnjo knjižnice in večnamenske dvorane v naselju;
(5) uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično – rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer ter izvedbo naravnih pridobitev (izgradnja športne dvorane-telovadnice, obnova bazena in ureditev športnih igrišč ob njem),
(6) ureditvi infrastrukturnih omrežij objektov in naprav (kanalizacijskega omrežja itd.),
(7) krepitvi vloge trgovskega središča regije, kar mu omogoča ugodna lega ob tranzitnih prometnicah in težiščna pozicija v prostoru.
4.1.3. Naselje Latkova vas predstavlja lokalno središče, ki s prometno navezavo na avtocesto in obstoječo gospodarsko infrastrukturo tvori kvalitetno razvojno osnovo in kot tako zagotavlja funkcije:
(1) središče drobnega gospodarstva in gradbene proizvodnje;
4.1.4. Druga naselja v Občini Prebold imajo značaj vaških naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih se zagotavlja dobra lokalna oskrba in dobra infrastrukturna opremljenost.
4.1.5. Naselja v južnem delu občine, ki so oddaljena od prometnih tokov in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih grup poselitve.
11. člen
4.2. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE
Občina Prebold bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1) težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2) zaokroževala površine znotraj obeh urbanističnih zasnov tako, da bo načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo v okviru večine prostih površin, razvojno perspektivnih morfoloških celot, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo;
(3) poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnitve stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin;
(4) širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
(5) preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo ali tam načrtuje nova poselitvena območja;
(6) dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7) preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8) s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9) varovala obvodni prostor vodotokov reke Savinje in Bolske in hkrati varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi;
(10) ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
(11) s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12) dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor;
(13) dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti (Latkova vas...);
(14) planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo;
Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Občino Prebold sestavljajo štiri morfološke celote, ki so opredeljene glede na morfološke značilnosti, in sicer:
I. urbanistična zasnova naselja Prebold;
II. urbanistična zasnova Latkove vasi;
III. severni nižinski del in
IV. južni hriboviti del občine.
Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij naselij.
I. morfološka celota urbanistične zasnove naselja Prebold vključuje makrocelote Prebold – center, Dolenja vas, Bolska, Pod graščino, Nad tovarno, Gornji Prebold in Žvajga (glej preglednico 13).
II. morfološka celota urbanistične zasnove Latkove vasi vključuje makrocelote Vas, Veltrag, Hrastje in Ob Savinji (glej preglednica 16).
III. morfološka celota severnega nižinskega dela vključuje območja naselij Kaplja vas, Sv. Lovrenc, Šešče in novo poselitveno območje Lapurje.
IV. morfološka celota južnega hribovitega dela občine vključuje območje naselij Matke, Marija Reka in novo poselitveno območje Brda.
12. člen
4.3. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DEJAVNOSTI IN RABO PROSTORA
4.3.1. Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev.
Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij drugih naselij so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri obeh pomembnejših naseljih (Prebold, Latkova vas) pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij.
4.3.2. Usmeritve za dejavnosti so določene za:
(1) površine, ki niso namenjene za poselitev,
(2) površine na območjih gospodarske infrastrukture in
(3) površine na območju krajine.
(1) Površine, ki so namenjene poselitvi so razvrščene na:
1. območja stanovanj (S);
2. območja javne infrastrukture (D);
3. območja proizvodnih dejavnosti (P);
4. mešana območja (M);
5. območja športno-rekreacijskih in zelenih površin (Z);
(2) Površine na območjih gospodarske infrastrukture:
1. območja prometne infrastrukture (I);
2. območja telekomunikacijske infrastrukture (T);
3. območja energetske infrastrukture (E);
4. območja komunalne in okoljske infrastrukture (O);
(3) Površine na območju krajine:
1. območja vodnih površin (V);
2. območja mineralnih surovin (L);
3. območja kmetijskih zemljišč (K);
4. območja gozdov (G);
5. območja za potrebe obrambe (OB);
6. območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N);
V nekaterih primerih, ko je to strokovno utemeljeno se določa preplet kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
4.3.3. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti se določajo za večino zgoraj navedenih dejavnosti.
(1) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, javne infrastrukture, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, kvartarne dejavnosti, pri čemer se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost; V območjih za sekundarna bivališča (SP) se bo vzdrževalo obstoječe stanje namembnosti in izrabe z možnostjo smiselnega zaokroževanja površin stavbnih zemljišč;
(2) V območja javne infrastrukture (D) se bodo usmerjale dejavnosti varstva, vzgoje, izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti;
(3) V območja proizvodnih dejavnosti (P) se bodo usmerjale proizvodne dejavnosti in servisne dejavnosti (obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za namensko in občasno oskrbo, storitvene dejavnosti);
(4) V območja mešanih dejavnosti (M) se bodo usmerjale stanovanjske, trgovske, proizvodne in storitvene dejavnosti (oskrbne in storitvene dejavnosti, turizem in gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti oziroma bo centralna dejavnost dopolnilna dejavnost že sedaj uveljavljeni proizvodnji);
V območja za turizem se bodo usmerjale dejavnosti turizma, gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih) objektov za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni možno
(5) V območja športno-rekreacijskih in zelenih površin se bodo usmerjale dejavnosti namenjene za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene površine (športna igrišča, javne zelene površine, urejeni javni vrtovi, pokopališča); V območjih pokopališč (ZK) se bo ohranjala in razvijala izključno primarna dejavnost z možnostjo ureditve parkovnih (zelenih) površin in kompatibilnih spremljajočih programov; V območja za rekreacijo v naravnem okolju (ZS) se načeloma usmerja rekreativne programe. Izvajajo se športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja. V nekatera območja za rekreacijo prekrivajoče rabe (kjer se osnovna raba ne spremeni), se bo usmerjala rekreacija ter dejavnosti prostega časa. Mestne zelene površine in parke (ZP in ZD) se bo urejalo v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin in vanje usmerjalo dejavnosti prostega časa;
(6) V območja intenzivne kmetijske proizvodnje (KI) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja se namenijo izključno za kmetijsko proizvodnjo. (V primeru posamičnih kmetij je možno tudi bivanje, kot sestavni del kmetije, kar sodi v stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi – SK.)
Na površinah razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča izven območij urejanja se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti, namembnost teh površin je stanovanjska, kmetijska, možne pa so tudi turizem, gostinstvo, oskrba in storitve, za posamezne površine razpršene gradnje so opredeljene podrobnejše usmeritve glede dejavnosti.
13. člen
4.4. USMERITVE ZA REALIZACIJO RAZVOJA DEJAVNOSTI
Za realizacijo načrtovanih dejavnosti, ki jih opredeljuje 12. člen, dolgoročni plan določa organizacijo dejavnosti v za to opredeljena območja. Definirana so območja urbanističnih zasnov naselja Prebold in Latkova vas znotraj katerih so opredeljene dejavnosti usmerjanja poselitve in površine, ki se ne namenjajo poselitvi z družbenim planom. Določena so ureditvena območja drugih naselij z opredeljeno prevladujočo dejavnostjo, ki je običajno stanovanjska in opredeljena območja stanovanjske gradnje.
V Občini Prebold se bodo dejavnosti usmerjale v prostor na podlagi opredelitve območij urejanja.
MORFOLOŠKIH CELOT IN OBMOČIJ UREJANJA
Preglednica (1)
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| Ime morfološke | Zap. | Oznaka | Ime podobmočja |
| enote | številka | makrocelote | |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| URBANISTIČNA | P1 | Prebold center | S1 Zelenica |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| ZASNOVA | | | S2 Prebold vzhod |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| NASELJA | | | S3 Marinc |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| PREBOLD | | | S4 Prečna |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | S5 Terasa |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | D1 Občina |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | D2 Cerkev |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | D3 Šola |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | D4 Graščina |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | K1 Njive – vzhod |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | K2 Njive – vrtovi|
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | K3 Njive – zahod |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | M1 Pošta |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | M2 Jedro |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | M3 Trgovina |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | M4 Hotel |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | Z1 Vrtovi |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | I1 Ob stari |
| | | | strugi |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | I2 Regionalka |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | I3 Trg |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | P2 | Pod Graščino | K1 Travnik |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | M1 Trikotnik |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
| | | | P1 Fabrika |
+---------------------+---------------+-------------------+-------------------+
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |P3 |Nad tovarno |G1 Nad tovarno-gozd |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S1 Nad tovarno-vzhod |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S2 Globačnik |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S3 Nad tovarno – sever |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S4 Nad tovarno – zahod |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K1 Njive |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |P4 |Gornji Prebold |S1 Gornji Prebold- sever |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S2 Gornji Prebold- Vzhod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S3 Druškovič |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S4 Mala Reka |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S5 Širše 1 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S6 Širše 2 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S7 Kovač |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S8 Širše 3 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S9 Gornji Prebold–zahod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S10 Kovačev hrib |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K1 Njive |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K2 Kovačev hrib |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K3 Druškovič ribnik |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K4 Jug |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |G1 Huš |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M1 Gornji Prebold – vzhod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M2 Gornji Prebold – sever |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M3 Kovačev hrib |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |Z1 Pokopališče |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |I1 Regionalka |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |I2 Parkirišče |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |P5 |Žvajga |S1 Pod smučiščem |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M1 Pod smučiščem |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M2 V kotu |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z1 Graščinski travniki |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z2 Žvajga – jug |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z3 Smučišče |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z4 Žvajga – sever |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z5 Ribnik |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |D1 Gaj |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |D1 |Dolenja vas |S1/1 Dolenja SV |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S1/2 Dolenja SZ |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |S2 Dolenja jug |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |I1 Cesta zahod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |I2 Regionalka |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |I3 Cesta – vzhod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K1 Njive -sever |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K2 Njive – jug |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |K3 Njive – vzhod |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M1 Trgovina |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M2 Kamp |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M3 Križišče |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M4 Dolenja V – sever |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M5 Dolenja V – jug |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |M6 Servis |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |B1 |Boljska |V1 Boljska 1 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |V2 Boljska 2 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |V3 Boljska 3 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |V4 Boljska 4 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |VI1 Most 1 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |VI2 Most 2 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| | | |VI3 Most 3 |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
|II. |L1 |Vas |S1 Latkova – vzhod |
|URBANISTIČNA | | +---------------------------------+
|ZASNOVA | | |S2 Latkova – jug |
|LATKOVE VASI | | +---------------------------------+
| | | |S3 Latkova – zahod |
| | | +---------------------------------+
| | | |S4 Ob gostišču |
| | | +---------------------------------+
| | | |M1 Gostišče |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K1 Polje |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |I1 Regionalka |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |L2 |Veltrag |S1 Veltrag 2 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S2 Center sever |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S3 Center jug |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M1 Center |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M2 Veltrag 1 – vzhod |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M3 Veltrag 1 – zahod |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M4 Veltrag 2 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z1 Ob cesti 1 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |Z2 Ob cesti 2 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |I1 Regionalka |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K1 Polje |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |L3 |Hrastje |S1 Hrastje 1 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S2 Hrastje sever |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S3 Hrastje 2 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |S4 Hrastje 3 |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K1 Njive – zahod |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K2 Njive – ob cesti |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |K3 Njive – sever |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |M1 Hrastje |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
| |L4 |Ob Savinji |S1 Groblja |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |P1 Cestna baza |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |P2 Sam |
+----------------+ | +---------------------------------+
| | | |P3 VOC |
+----------------+---+------------------+---------------------------------+
+--------------------------------+--+-----------+-------------------------+
| | | |P4 Schiedel |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |P5 Industrija |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |D1 Šport |
+--------------------------------+--+-----------+-------------------------+
| | | |P6 Cona (SOC) |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |I1 Krožišče |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |I2 Zbirna cesta |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |I3 Regionalka |
+--------------------------------+ | +-------------------------+
| | | |K1 Polje |
+--------------------------------+--+-----------+-------------------------+
|II. |S |Nižine |Kaplja vas |
|SEVERNI | | +-------------------------+
|NIŽINSKI | | |Sv. Lovrenc |
|DEL | | +-------------------------+
| | | |Šešče |
| | | +-------------------------+
| | | |Lapurje |
+--------------------------------+--+-----------+-------------------------+
|IV. |J |Hribi |Matke |
|JUŽNI HRIBOVITI DEL | | +-------------------------+
| | | |Marija Reka |
| | | +-------------------------+
| | | |Brda |
+--------------------------------+--+-----------+-------------------------+
14. člen
4.5. USMERITVE ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Občina Prebold si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rahabilitacijo ali renaturacijo.
4.5.1. Varstvo kulturne dediščine
Kot obvezno izhodišče upošteva zasnove varstva pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejših območij kulturne dediščine pri čemer je izhajati iz:
(1) načel celostnega varstva;
(2) upoštevanja naravnih in kulturnih značilnosti prostora pri načrtovanju posegov v prostor;
(3) optimalnega varovanja dediščine na krajih, kjer se nahaja;
(4) stališč ohranjanja kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
Na področju varstva prostorskih površin geosfere, hidrosfere, rastlinstva in živalstva, ekosistemov in habitatnih tipov je, po posameznih področjih potrebno:
(1) geosfera
– izogibati se posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanje naravnih virov v ožjem vplivnem območju objektov in območij naravne in kulturne dediščine.
(2) hidrosfera
– predvsem je treba upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno, kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike voda.
(3) antropogeno okolje
– poleg KD upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva;
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki se načenjajo;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine;
– za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije.
Na področju varovanja kulturne dediščine na območju Občine Prebold se varujejo v nadaljevanju naštete zvrsti kulturne dediščine, tako, da se prispeva k njeni trajni ohranitvi ter se ob zagotavljanju njene vizuelne in prostorske integritete stremi za tem, da se ohrani njeno kulturno vrednost in pomen.
Naselbinska dediščina
Preglednica (2)
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
|K1.01|Prebold – Naselje|81/02|KD| |Celje 24|
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
Arheološka dediščina
Preglednica (3)
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.01|Griže – Arheološko najdišče Bezovnik (del) |10395 |KS|3|Celje 25, |
| | | | | |35 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.02|Sveti Lovrenc – Prazgodovinske gomile na |10396 |KS|3|Celje 25 |
| |Gmajni | | | | |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.03|Matke – Prazgodovinska naselbina Hom |10399 |KS|3|Celje 35 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.04|Prebold – Grajska razvalina Libenštajn na |10400 |KS|3|Celje |
| |Tolstem vrhu | | | |33,34 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.05|Sveti Lovrenc- Grajska razvalina Žaženberk |10409 |KS|3|Celje 34 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.06|Šešče pri Preboldu – Prazgodovinsko gomilno |10402 |KS|3|Celje 25, |
| |grobišče | | | |35 |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.07|Šešče pri Preboldu – Arheološko najdišče |620/00|KS|3|Celje 25 |
| |Gmajna | | | | |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+-+-----------+
Sakralna stavbna dediščina
Preglednica (4)
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.01|Marija Reka – Cerkev Marijinega vnebovzetja|3153 |KS|5|Celje 33|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.02|Matke – Cerkev sv. Marije Magdalene |3221 |KS|5|Celje 35|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.03|Prebold – Cerkev sv. Pavla |1125 |KS|5|Celje 24|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.04|Sveti Lovrenc – Cerkev sv. Lovrenca |3220 |KS|5|Celje 24|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.05|Šešče pri Preboldu – Znamenje |10442|KS|5|Celje 25|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
Profana stavbna dediščina
Preglednica (5)
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.01|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 167|419/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.02|Latkova vas – Hiša Latkova vas 222|420/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.03|Prebold – Dvorec s parkom |1124 |KS|5|Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.04|Prebold – Hiša Graščinska 1 |416/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.05|Prebold – Hiša Hmeljarska 2 |417/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.06|Prebold – Hiša Hmeljarska 5 |418/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.07|Prebold – Hiša Trg 1 |413/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.08|Prebold – Hiša Trg 6 |414/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.09|Prebold – Hiša Trg 7 |415/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.10|Prebold – Hiša Trg 14 |10419 |KS|5|Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
Profana stavbna dediščina – etnološka dediščina
Preglednica (6)
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|01|Dolenja vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Dolenja |3/02 |KD| |Celje |
| |vas 15 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|02|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 15 |4/02 |KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|03|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 16 |5/02 |KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|04|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 20 |6/02 |KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|05|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje I. na domačiji |7/02 |KD| |Celje |
| |Dolenja vas 20 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|06|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje II. na domačiji |8/02 |KD| |Celje |
| |Dolenja vas 20 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|07|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 36 |9/02 |KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|08|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 41 |10/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|09|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Dolenja |11/02|KD| |Celje |
| |vas 41 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|10|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 47 |12/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|11|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 61 |13/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|12|Dolenja vas – Kozolec Dolenja vas 61 |14/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|13|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 68 |15/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|14|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 11 |16/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|15|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 13 |17/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|16|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 21 |18/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|17|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 22 |19/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|18|Kaplja vas – Sušilnica za hmelj na domačiji |20/02|KD| |Celje |
| |Kaplja vas 24 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|19|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 25 |21/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|20|Kaplja vas – Kozolec s sušilnico na domačiji Kaplja |22/02|KD| |Celje |
| |vas 30 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|21|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja |23/02|KD| |Celje |
| |vas 31 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|22|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 31 |24/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|23|Kaplja vas – Hiša Kaplja vas 32 |25/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|24|Kaplja vas – Hiša Kaplja vas 34 |26/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|25|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja |27/02|KD| |Celje |
| |vas 34 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|26|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 34 |28/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|27|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja |29/02|KD| |Celje |
| |vas 42 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|28|Kaplja vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Kaplja vas |30/02|KD| |Celje |
| |45 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|29|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 45 |31/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|30|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja |32/02|KD| |Celje |
| |vas 47 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|31|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 47 |33/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|32|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja |34/02|KD| |Celje |
| |vas 48 | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|33|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 48 |35/02|KD| |Celje |
| | | | | |23 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|34|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 20 |36/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|35|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova |37/02|KD| |Celje |
| |vas 21 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|36|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 26 |38/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|37|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 27 |39/02|KS|-|Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|38|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 45 |40/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|39|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova |41/02|KD| |Celje |
| |vas 46 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|40|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 47 |42/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|41|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 50 |43/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|42|Latkova vas – Hiša Latkova vas 113 |44/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|43|Latkova vas – Gospodarsko poslopje s sušilnico na |45/02|KD| |Celje |
| |domačiji Latkova vas 113 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|44|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 113 |46/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|45|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 121 |47/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|46|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova |48/02|KS|-|Celje |
| |vas 122 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|47|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 122 |49/02|KS|-|Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|48|Latkova vas – Hiša Latkova vas 210 |50/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|49|Latkova vas – Kozolec pri hiši Latkova vas 210 |51/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|50|Latkova vas – Kašča na domačiji Latkova vas 219 |52/02|KS| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|51|Latkova vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Latkova |53/02|KD| |Celje |
| |vas 219 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|52|Marija Reka – Gospodarsko poslopje na domačiji Marija |54/02|KD| |Celje |
| |Reka 24 | | | |34 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|53|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 36 |55/02|KD| |Celje |
| | | | | |43 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|54|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 41 |56/02|KD| |Celje |
| | | | | |43 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|55|Marija Reka – Gospodarsko poslopje na domačiji Marija |57/02|KS|-|Celje |
| |Reka 48 | | | |42 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|56|Marija Reka – Kašča na domačiji Marija Reka 48 |58/02|KS|-|Celje |
| | | | | |42 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|57|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 53 |59/02|KD| |Celje |
| | | | | |42 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|58|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 61 |60/02|KD| |Celje |
| | | | | |43 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|59|Marija Reka – Kašča na domačiji Marija Reka 64 |61/02|KD| |Celje |
| | | | | |43 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|60|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 66 |62/02|KD| |Celje |
| | | | | |44 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|61|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 69 |63/02|KD| |Celje |
| | | | | |44 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|62|Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija |64/02|KD| |Celje |
| |Reka 69 | | | |44 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|63|Matke – Mlin na domačiji Matke 2 |65/02|KD| |Celje |
| | | | | |35 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|64|Matke – Kozolec na domačiji Matke 55 |66/02|KD| |Celje |
| | | | | |35 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|65|Matke – Kašča na domačiji Matke 55 |67/02|KD| |Celje |
| | | | | |35 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|66|Matke – Mlin na domačiji Matke 55 |68/02|KS|-|Celje |
| | | | | |35 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|67|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 13 |69/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|68|Sveti Lovrenc – Hiša z gospodarskim poslopjem Sveti |70/02|KD| |Celje |
| |Lovrenc 15 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|69|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 18 |71/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|70|Sveti Lovrenc – Hiša z gospodarskim poslopjem na |72/02|KD| |Celje |
| |domačiji Sveti Lovrenc 37 | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|71|Sveti Lovrenc – Kozolec domačije Sveti Lovrenc 37 |73/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|72|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 40 |74/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|73|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 43 |75/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|74|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 84 |76/02|KD| |Celje |
| | | | | |24 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|75|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 10 |77/02|KD| |Celje |
| | | | | |25 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|76|Šešče – Hiša Šešče 36 |78/02|KD| |Celje |
| | | | | |25 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|77|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 43 |79/02|KD| |Celje |
| | | | | |25 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|78|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 68 |80/02|KD| |Celje |
| | | | | |25 |
+--+-------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
Memorialna dediščina
Preglednica (7)
+-----+------------------------------------------------+------+--+-+--------+
|1 |2 |3 |4 |5|6 |
+-----+------------------------------------------------+------+--+-+--------+
|K6.01|Matke – Spomenik žrtvam NOB |43/01 |KS|4|Celje 35|
+-----+------------------------------------------------+------+--+-+--------+
|K6.02|Prebold – Spomenik žrtvam NOB |42/01 |KS|4|Celje 24|
+-----+------------------------------------------------+------+--+-+--------+
|K6.03|Šešče pri Preboldu – Spominska plošča žrtvam NOB|221/01|KS|4|Celje 25|
+-----+------------------------------------------------+------+--+-+--------+
Stolpci:
1. oznaka enote dediščine, ki sestoji iz zavodove interne šifre vrste dediščine in tekoče številke,
2. ime enote iz zbirnega registra dediščine,
3. evidenčna številka dediščine (EŠD) oziroma številka predloga za vpis v register dediščine,
4. valorizacija dediščine,
5. status enote in šifra varstvene skupine
6. lega na karti TTN 5.
Prostorsko se varujejo tudi vse kapelice in znamenja ter kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej opredeljena. Prav tako se varuje vrsta objektov memorialne dediščine, ki še niso vpisani v register. Strokovne podlage varstva kulturne dediščine veljajo v upravnih postopkih in sicer glede na določila sedaj veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki so izdelani na osnovi planskega dokumenta, ki je predmet sprememb in dopolnitev. Do uskladitve vseh izvedbenih aktov veljajo za področje varstva kulturne dediščine določila strokovnih podlag, ki so izdelane za spremembe in dopolnitve obravnavanega planskega dokumenta občine.
4.5.2. Ohranjanje narave
(1) Ekološko pomembna območja so območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Poleg tega so to območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje. To so tudi selitvene poti živali in območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst.
(2) Ker je območje Občine Prebold še slabo raziskano, se pričakuje odkritje naravnih vrednot na celotnem območju občine. Glede na dosedanje poznavanje terena lahko pogostejša odkritja pričakujemo v hribovitem delu občine. Predvidevamo, da bodo večji del na novo odkritih naravnih vrednot predstavljali habitatni tipi, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, poleg tega pa se pričakuje še odkritje ostalih naravnih vrednot.
(3) Pregled naravnih vrednot na področju občine Prebold:
Preglednica (8)
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
| Ime |Oznaka|Status varovanja| Pravna podlaga |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Mrzlica | *KP1 |Krajinski park –|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
| | |predlog |prostorskih sestavin dolgoročnega |
| | | |in srednjeročnega družbenega plana |
| | | |Republike Slovenije (Uradni list |
| | | |RS, št. 11/99) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Mrzlica | *NS |Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
| | 192 |– predlog |prostorskih sestavin dolgoročnega |
| | |(botanična |in srednjeročnega družbenega plana |
| | |naravna |Republike Slovenije (Uradni list |
| | |dediščina) |RS, št. 11/99) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Kočetov kostanj |**NS 2|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
| | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Gradišekova |**NS 3|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|lipa | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Otavnikov |**NS 4|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|kostanj | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Vrba žalujka |**NS 5|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|pod Žvajgo | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Hruška v Sv. |**NS 6|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|Lovrencu pri | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
|Preboldu | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Hribarjeva tisa |**NS 7|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|1 | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Hribarjeva tisa |**NS 8|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|2 | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Ahačičev |**NS 9|Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|mokovec | | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Breznikarjeva | **NS |Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|bodika | 10 | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Dežnikarjeva | **NS |Naravni spomenik|Odlok o spremembah in dopolnitvah |
|lipa | 11 | |odloka o razglasitvi dendroloških |
| | | |spomenikov in spomenikov |
| | | |oblikovane narave v občini Žalec |
| | | |(Uradni list RS, št. 78/98) |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Potok Kolja s |NS 12 |Naravni spomenik| Kategorizacija pomembnejših |
|pritoki | |– predlog |vodotokov po naravovarstvenem |
| | | |pomenu, Zavod Republike Slovenije |
| | | |za varstvo naravne in kulturne |
| | | |dediščine, Ljubljana 1994 |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Potok Jelenca s |NS 13 |Naravni spomenik| Kategorizacija pomembnejših |
|pritoki | |– predlog |vodotokov po naravovarstvenem |
| | | |pomenu, Zavod Republike Slovenije |
| | | |za varstvo naravne in kulturne |
| | | |dediščine, Ljubljana 1994 |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Mala reka s |NS 14 |Naravni spomenik| Kategorizacija pomembnejših |
|pritoki | |– predlog |vodotokov po naravovarstvenem |
| | | |pomenu, Zavod Republike Slovenije |
| | | |za varstvo naravne in kulturne |
| | | |dediščine, Ljubljana 1994 |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Potok Reka s |NS 15 |Naravni spomenik| Kategorizacija pomembnejših |
|pritoki | |– predlog |vodotokov po naravovarstvenem |
| | | |pomenu, Zavod Republike Slovenije |
| | | |za varstvo naravne in kulturne |
| | | |dediščine, Ljubljana 1994 |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Kregarjeva peč |NV 16 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Lokanova jama |NV 17 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Burkeljčeva |NV 18 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|jama 1 | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Burkeljčeva |NV 19 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|jama 2 | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Luknja na |NV 20 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|travniku | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Uplaznikova |NV 21 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|jama | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Uplaznikovo |NV 22 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|brezno | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Medvedova jama |NV 23 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|1 | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Medvedova jama |NV 24 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|2 | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Savinja – logi |NV 25 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|in gmajne | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Gnezdo črne |NV 26 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|štorklje na | | | |
|Goljavi | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
|Gnezdo štorklje |NV 27 |Naravna vrednota|Evidenca zavoda |
|v Preboldu | | | |
+----------------+------+----------------+-----------------------------------+
– (*) obvezno republiško izhodišče (ORI)
– (**) obvezno občinsko izhodišče
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za sprememb in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana Občine Prebold«, št. NC: 558/00, november 2000, št. 02-3972/2-00, izdelal: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, enota narava, in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu občine Prebold.
15. člen
4.6. USMERITVE ZA VARSTVO PRED HRUPOM
(1) V območjih javne infrastrukture (D), za območja počitniških hiš (SP), v območju za rekreacijo (ZS), za parkovne površine (ZP) in za pokopališča (ZK) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2) V območjih za stanovanja (S), za območja trgovskih in poslovnih stavb (MB), turistična območja (MT) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodnjo (P), v mešanih območjih – oskrbni sistemi, obrt in malo gospodarstvo ter transport so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
16. člen
4.7. USMERITVE ZA UREJANJE VODOTOKOV
Pri urejanju in načrtovanju poselitve je upoštevati vodnogospodarske omejitve:
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.
(3) Pri načrtovanju dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati, da zunanja meja prioblanega zemljišča ob vodotokih sega najmanj 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih I. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (osnovne struge vključno z bregom do prve izrazite geomorfološke spremembe). Na območju Občine Prebold je vodotok I. reda Savinja, vsi ostali spadajo med vodotoke II. reda. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Pri odvajanju padavinskih vod s poselitvenih območij je potrebno upoštevati zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z utrjenih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(5) Ukrepi, prepovedi in omejitve z namenom zavarovanja količine in kakovosti vodnega telesa, ki je namenjeno javni oskrbi s pitno vodo, se urejajo skladno z veljavnimi prostorskimi akti območja.
(6) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se morajo pri načrtovanjih posegov v prostor upoštevati omejitve skladno z Zakonom o vodah.
(7) V sklopu izdelave prostorskih izvedbenih aktov in prostorskih ureditvenih pogojev za območja VOC, Groblja in SOC ter Gradnja Žalec je potrebno izdelati strokovne podloge v katerih bo opredeljena ureditev odvoda zalednih in padavinskih vod in možnost odvoda morebitnih poplavnih vod ob ekstremnih poplavah. Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno na zahodni strani mostu na regionalni cesti Ljubljana–Celje predvideti prostor za možno dodatno inundacijsko odprtino in povezavo le-te s strugo Savinje.
17. člen
4.8. USMERITVE ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA
Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev naselij ter drugih naravnih vrednot.
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejen odsek ali območje.
Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
18. člen
4.8.1. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja
4.8.1.1. Državne ceste (ORI)
Preglednica (9)
+-------------------------------+------+----------+
|Regionalne ceste |Stanje|Plan |
+-------------------------------+------+----------+
|R2 – 427 Latkova vas – Trbovlje| * | R |
| | |(1. etapa)|
+-------------------------------+------+----------+
| R2 – 447 Ljubljana – Celje | * | N |
| | |(krožišče)|
| | | 1. etapa |
+-------------------------------+------+----------+
4.8.1.2. Občinske ceste (OOI)
Preglednica (10)
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
| Lokalne ceste |Dolžina cest|Stanje|Plan|
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490030 Kaplja vas – Dolenja vas – Griže – Kasaze | 7.133 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490080 Zabukovica – Matke | 3.487 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490100 Šempeter – Šešče – Matke – Griže | 3.948 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490130 Marija Reka | 9.300 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490220 Dolenja vas – Prebold (gaj) – Sv. Lovrenc | 2.640 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490240 Gomilsko – Grajska vas – Kaplja vas | 781 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 490280 Hrastje – Orla vas | 992 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 423280 Podmeja – Mrzlica | 680 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
|LC 423290 Klek – Vrhe – Podmeja | 2.621 m| * | |
+-----------------------------------------------------+------------+------+----+
Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v občini je 31.582 m.
Preglednica (11)
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
| Zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ) |Dolžina cest|Stanje| Plan |
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
|LZ 490230 Prebold (Cesta v gaj – Trg) | 472 m| * | |
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
|LZ 490550 Prebold (Na zelenici – TT Prebold) | 546 m| * | |
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
|LZ 490560 Prebold (blagovnica – VVZ – | 346 m| * | |
|graščina) | | | |
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
|LZ latkova vas (Groblja) | 930 m| Ø | N |
| | | |(1. etapa)|
+-----------------------------------------------+------------+------+----------+
Skupna dolžina zbirnih cest (LZ) v občini je 2294 m.
Preglednica (12)
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
| Javne poti (JP) |Dolžina |Stanje| Plan|
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991760 ceste Dolenja vas | 391 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991770 Kapla vas – Selo | 1.337 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991780 Sv. Lovrenc – žaga | 140 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991790 Sv. Lovrenc – cerkev | 77 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991800 Sv. Lovrenc – Burkelčev hrib – Prebold | 1.822 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991810 Sv. Lovrenc – vzhod | 195 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991820 Marija Reka – Urankar | 3.943 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991830 Kranjčev mlin – Otavnik | 4.816 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991920 Prebold – Tolsti vrh – Šmiglova zidanica | 3.004 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991840 Prebold – Na zelenici | 499 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991850 Prebold – Graščinska cesta | 164 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991860 Prebold – Na bazen | 190 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991870 Prebold – Skozi gaj | 189 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991880 Prebold – Prečna pot | 133 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991890 Prebold – Na terasi | 180 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991900 Prebold – Nad tovarno | 398 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991910 Prebold – Soseska | 150 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991940 Prebold – Na dobravo | 196 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991930 Prebold – Trg – Reška cesta | 249 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991950 Prebold – Reška cesta | 1.185 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991960 Latkova vas – Lapurjev most | 1.096 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991970 Groblja – Latkova vas – kapela | 1.296 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991980 Groblja – Gradnja – Latkova vas | 1.014 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 991990 Latkova vas – 447 (Huš, Jančič) | 1.862 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 993050 Hrastje | 1.081 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992180 cesta na Golavo | 2.614 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992190 Lajnarjev hrib | 1.329 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992200 cesta v Gmajno | 740 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992210 cesta Ramšak | 2.263 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992220 cesta na Hom | 500 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992230 Krk – Mrkulj | 683 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992240 Cestnik – Kač | 541 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992250 Zagožen – Velar | 301 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992260 Bezovnik – Jazbinšek | 854 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 992370 Miklavž – Kisovar – Grajska vas | 5.196 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 993060 Sv. Lovrenc – Matke | 921 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
|JP 993130 Zg. Prebold – Sv. Lovrenc | 850 m| * | |
+--------------------------------------------------------+--------+------+-----+
Skupna dolžina javnih poti (JP) v občini je 42.399 m.
19. člen
4.8.2. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
(1) varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
(2) dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja,
(3) izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter menjave dotrajanih materialov,
(4) zgraditev primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja za novonačrtovana območja poselitve.
Občina bo v nadaljnem zavarovala oziroma zaščitila vodovarstvena območja zajetih virov pitne vode (zajetje Podmrzlica, zajetje Prebold). Prav tako bo pripravila zavarovanje za potencialne vodne vire.
Predvidene gradnje na vodovodih na območju občine Prebold so:
– obnova sekundarnih vodov in izgradnja krajših odsekov,
– izgradnja zajema pitne vode v Marija Reki in priključnega cevovoda,
– rekonstrukcija črpališča Prebold,
– izgradnja vodovoda za oskrbo naselja nad TT Prebold (po Žvajgo),
– rekonstrukcija vodovoda Kaplja vas – Dolenja vas.
Skladno s sanacijskimi programi obnov in rekonstrukcij lokalnnih vodovodov bo potrebno prevzemati te vodovode v javne vodovode in opravljati nadzor nad kvaliteto pitne vode.
20. člen
4.8.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Javno kanalizacijsko omrežje na obravnavanem območju je zgrajeno v mešanem sistemu (odvod fekalnih in meteornih vod skupaj).
Do izgradnje kanalizacije in na območju, kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se morajo fekalne odpadne vode odvajati ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje (Uradni list RS, št. 35/96). Po priključivi na javno omrežje se obstoječe greznice opustijo – obvezno očistijo, dezinficirajo in zasujejo.
Čiste meteorne in zaledne vode je potrebno odvajati v površinske odvodnike ali ponikalnice, onesnažene meteorne vode pa je potrebno predhodno voditi preko lovilcev olj.
Tehnološke vode je potrebno pred izpustom očistiti. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) je potrebno odvajati v vodotesne jame na izpraznjevanje in se ne smejo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
(1) izgradnja ločenega sistema kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih vod (na desnem bregu Savinje), prednostno na območjih brez urejenega omrežja;
(2) ohranitev in obnova obstoječega kanalizacijskega omrežja mešanega tipa;
(3) izgradnja nove centralne ČN Prebold ali izgradnja več manjših čistilnih naprav ali izgradnja kolektorja ter priklop na obstoječo čistilno napravo Kasaze;
(4) ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod;
(5) sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin.
21. člen
4.8.4. Usmeritve za področje energetike
Na območju Občine Prebold ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih daljnovodov.
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
(1) ohranjati obstoječe sisteme in vire oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev);
(2) občina v dolgoročnih usmeritvah ne podpira gradnje energetskih novih objektov na vodotokih kolikor je interes izgradnje v nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine;
(3) oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji;
(4) na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov;
(5) na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri;
Usmeritve na področju oskrbe s plinom so:
(1) na območju naselja Prebold, Dolenja vas in Latkova vas izvesti plinifikacijo v obsegu, ki bo v celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja javne infrastrukture (D) in mešana območja (M) ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove Prebold in Latkova vas;
(2) težiti k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih delih poselitve občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka;
(3) ohranjati in izboljšati nivo oskrbe s plinom območij za proizvodnjo in obrt;
(4) za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora, ki se nahajajo v 2 × 100 m nadzorovanem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje za gradnjo od upravljalca plinovodnega omrežja. Skladno z zakonodajo je za visokotlačne plinovode potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02). Za srednjetlačne plinovode veljajo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02).
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripradajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu, ki sega v obravnavano območje in pridobiti soglasja upravljalca. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno 26. členom zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00) ali na podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana;
(5) preko območja Občine Prebold poteka plinovod R25 C (od M2 v km 55 + 769 – MRP Prebold, stacionaža 2200 m, premer 100 m, tlak 50 bar) in MRP Prebold.
22. člen
4.8.5. Usmeritve na področju telekomunikacij
Usmerite za telekomunikacije so:
(1) povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov;
(2) izgrajevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju naselja Prebold;
(3) dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija);
(4) širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex;
(5) vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo;
(6) predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet;
(7) zaradi vpeljave tretje generacije mobilne telefonije bo potrebno povečati število baznih postaj;
(8) nove in obstoječe bazne postaje bodo potrebovale večjo pasovno širino, zato bo potrebno do njih pojačati kabelsko omrežje (večinoma nadgraditi optiko);
(9) tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku;
(10) pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravlje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
23. člen
4.9. USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA TER DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije urbanistične zasnove naselja Prebold in celotne občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebo zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbno središče, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Ureditve okolja, ki spodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (poljavne površine) in zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
24. člen
4.10. USMERITVE ZA PODROČJE JAVNE HIGIENE IN RAVNANJE Z ODPADKI
Usmeritve Občine Prebold so:
(1) še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;
(2) spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov;
(3) zagotovitev lokacije zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov;
(4) zagotoviti več lokacij ekoloških otokov ločenega zbiranja odpadkov;
(5) s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov;
(6) zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
(7) za deponiranje gradbenih odpadkov povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin;
(8) skupaj s svojimi službami sprotno odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
25. člen
4.11. USMERITVE ZA SANACIJO DEGRADIRANIH OBMOČIJ
Usmeritve za sanacijo so:
(1) izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni razred;
(2) z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč);
(3) s sistemom plinifikacije izboljšati stanje zraka;
(4) s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati odprte kope gramoza.
26. člen
4.12. USMERITVE NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN
Na območju občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin. Registrirani opuščeni ali občasno aktivni površinski kopi so predvsem na širšem območju Marije Reke, opuščena gramoznica pri Latkovi vasi in opuščeni glinokop pri Gornji vasi pa sta že v celoti sanirana.
Podatki za posamezne površinske kope (nahajališča):
(1.) Lokalnost Marija Reka / b
Okoli 500 m severovzhodno od planskega doma in cerkve Sv. Marija pod Reško planino je nad križiščem lokalnih asfaltnnih cest občasno aktivni površinski kop pretežno zlepljenega pobočnega grušča oziroma breče. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v širšem lokalnem okolju.
Površinski kop predstavlja potencialni prostor pridobivanja kamnine predvsem za lokalne potrebe z obvezno sanacijo po končani eksploataciji.
(2.) Lokalnost Pod Reško planino
Okoli 400 m vzhodno od križišča cest pri opuščeni domačiji Popel na jugozahodnem delu občine, je nad lokalno makadamsko cesto manjši občasno aktivni površinski kop pobočnega grušča oziroma beče. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v lokalnem prostoru. Na severnem robu tega površinskega kopa je telefonski vod, odkopavanje je doslej bilo med dvema drogovoma tega telefonskega voda.
Nadaljnje izkoriščanje nahajališča ni predvideno. Za obstoječe območje površinskega kopa je predvidena sanacija.
(3.) Lokalnost Marija Reka / c
Okoli 200 m vzhodno od domače Kobac, proti domačiji Otavnik je južno od lokalne ceste manjši, verjetno občasno aktivni kamnolom dolomita. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v zelo lokalnem prostoru.
Površinski kop (kamnolom – tehničnega kamna) predstavlja potencionalni prostor organiziranega pridobivanje z obvezno končno sanacijo.
27. člen
4.13. USMERITVE ZA OBRAMBO
Na območju občine se v k.o. Matke nahaja območje objektov zvez – Mrzlica, ki predstavlja obvezno izhodišče s področja obrambe in zaščite.
28. člen
4.14. USMERITVE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
5. Zasnova namenske rabe
29. člen
5.1. ZASNOVA NAMENSKE RABE
Dolgoročni plan občine Prebold upošteva dejansko in načrtovano namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj obeh urbanističnih zasnov.
Na območju občine sta opredeljeni dve urbanistični zasnovi s katerima se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju naselja Prebold in Latkove vasi, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (IPA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja za katerega je izdelana. Domet obeh je zato predvsem v določevanju globalnega ustroja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja celotno podobo ustroja naselja Prebold in naselja Latkove vasi.
30. člen
5.2. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA PREBOLD
5.2.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove naselja Prebold
5.2.1.1. Uvod
Naselje Prebold do sedaj ni imelo izdelane urbanistične zasnove. S tokratno zasnovo se uvaja koncept usklajenega razvoja naselja v katerega je vključena tudi Dolenja vas kot logični del morfološke celote ter površine z razpršeno gradnjo v neposredni okolici naselja, ki tvorijo dolgoročni obseg razvoja pomembnejšega naselja v občini. Urbanistična zasnova naselja Prebold obsega 162 ha 95 a 89 m2 zemljišč, od tega jih je z družbenim planom namenjenih stavbnih zemljiščem 143 ha 36 a 70 m2.
Oblikovanje urbanistične zasnove izhaja iz spoznanja dolgoročne ureditve naselja ne kot disperzne strukture pogojene zgolj s tržnim principom rabe zemljišč marveč kot modelom kompaktnega mesta z jasno členitvijo in hierarhijo v grajenem prostoru ob hkratnem varovanju značilnih kvalitet specifičnih, vrednejših ambientov in ohranjanja značilne krajine. Koncept daje poudarek vsebinskemu razvoju somestja s krepitvijo centralnih in bivalnih funkcij ter transformaciji izključno industrijskega območja v funkcijsko polivalentno središče.
5.2.1.2. Prostorski obseg urbanistične zasnove naselja Prebold
Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje središčno naselje Prebold in Dolenjo vas na severu; poleg tega vključuje tudi vodotok Bolsko v odseku, ki poteka skozi naselje.
Meja zasnove poteka po zunanjih obodih perspektivno opredeljenih območij širitve naselij in vključuje vmesna območja, ki so zaradi svojih značilnosti interesantna za dolgoročni razvoj naselja. Pri načrtovanju so upoštevane izrazite naravne ločnice v prostoru ter meje sprememb namenskih rab.
Razvojne površine naselja so razdeljene na posamezne prostorske makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer.
V okviru urbanistične zasnove naselja Prebold so določene sledeče prostorske makrocelote:
PREGLEDNICA MAKROCELOT UZ NASELJA PREBOLD
Preglednica (13)
+----------+--------------+---------------+
|ZAPOREDNA |OZNAKA |IME MAKROCELOTE|
|ŠTEVILKA |MAKROCELOTE | |
+----------+--------------+---------------+
|01 |P1 |PREBOLD CENTER |
+----------+--------------+---------------+
|02 |P2 |POD GRAŠČINO |
+----------+--------------+---------------+
|03 |P3 |NAD TOVARNO |
+----------+--------------+---------------+
|04 |P4 |GORNJI PREBOLD |
+----------+--------------+---------------+
|05 |P5 |ŽVAJGA |
+----------+--------------+---------------+
|06 |D1 |DOLENJA VAS |
+----------+--------------+---------------+
|07 |B1 |BOLSKA |
+----------+--------------+---------------+
5.2.2. Vloga in pomen naselja Prebold
Prebold predstavlja gravitacijsko središče makroobmočja. Zgodovinske danosti in lega v prostoru mu dajeta posebno vlogo v širšem gravitacijskem območju. Predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče območja, prebivalstvo območja urbanistične zasnove tvori 72 % prebivalstva celotne občine.
Za tako središče je opredeljen koncept širitve naselja, ki upošteva vse okoljske, demografske, ekonomske, krajinske idr. dejavnike, ki prispevajo k izboljševanju kvalitete bivalnega okolja, vključevanju naravnega okolja v strukturo naselja, varovanju okolja, ustvarjanju pogojev za uravnotežen prostorski razvoj in varovanju in rabi območij in objektov zavarovane dediščine.
Za naselje je značilno, da je 43% dnevnih migrantov, kar predstavlja najmanjši delež med vsemi naselji v občini. Značilna je tudi nizka izobrazbena struktura s sorazmerno majhnim (5,5%) deležem kmečkih gospodinjstev.
Z razvojem območij drobnega gospodarstva in obrti ter s sočasnim zagotavljanjem ustreznih površin za poselitev, ki jih naselje sedaj ni imelo bo omogočen usklajen razvoj. S poselitvenega vidika je lokacija naselja atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti do regijskega središča, hkrati pa od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta zaradi česar je še naprej pričakovati rast teh naselij in zaokroževanje v skupno aglomeracijo. Z izgradnjo avtocestne povezave pod Trojanami, bo naselje in celotna občina postala zanimivejša tudi za populacijo ljubljanskega poselitvenega bazena.
5.2.3. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problem
5.2.3.1 Splošne značilnosti
Naselje s primestjem se je v zadnjih desetletjih spreminjalo dokaj počasi. Določena obdobja so naselju dajala zagon, nekatere faze obstoja pa kažejo na popolno stagnacijo.
Splošne značilnosti prostorskih posledic urbanizacije in dosedanjega razvoja poselitve na širšem območju naselja Prebold lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
(1) naselje Prebold se je širilo predvsem na račun ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč na zunanjem obroču in vzdolž cestnih komunikacij (tekstilna tovarna, Dolenja vas, smer Zasavje);
(2) intenzivnost rabe tal in gostota naselitve v širšem območju mesta sta vse manjši, saj je šlo v preteklem obdobju zlasti za družinsko gradnjo stanovanjskih hiš kot prevladujoče vrednote statusne predstavitve posameznikov, ki predstavlja hkrati rezultat neučinkovitosti družbenih usmeritev;
(3) dvoje naselij (Prebold in Dolenja vas) se je z rastjo združilo v sklenjeno zazidalno območje;
(4) nove zazidalne površine so se oblikovale v glavnem stihijsko z izdelavo lokacij ali na podlagi parcialnih zazidalnih načrtov, časovno ter prostorsko neusklajeno;
– pojavljajo se razlike v opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, saj nekdaj sprejeta načela policentričnega razvoja v prostoru niso dajala usklajenih rezultatov v poselitveni strukturi naselja;
(5) gradnja večjih poselitvenih struktur (Nad tovarno, Zelenica) se zaradi zaostrene prostorske zakonodaje ni realizirala v celoti, čemur je sledil deficit centralnih (oskrbnih) dejavnosti;
(6) modifikacije družbeno dogovorjenih namenskih rab poselitve preko robov stavbnih zemljišč prostora, ki so strukturno spremenile možnost uravnoteženega prostorskega razvoja celotne urbanistične zasnove.
5.2.3.2. Demografske značilnosti
Prebivalstvo območja urbanistične zasnove Prebold predstavlja 46,6% prebivalstva celotne Občine Prebold, od tega, jih 74% živi v Preboldu, 26% pa v Dolenji vasi.
Na splošno se je število prebivalstva v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, le v zadnjem desetletju je v Dolenji vasi rahlo upadlo. Prebivalci se največ zaposlujejo v sekundarnem sektorju, imajo končano osnovnošolsko izobrazbo. Veliko je dnevnih migrantov in naselja nimajo veliko gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. Število prebivalstva na tem območju raste.
(1) rast prebivalstva; v obeh naseljih, je število prebivalcev od leta 1961 do leta 1991 poraslo, v leto 2001 pa se je v Preboldu še vedno večalo, v Dolenji vasi pa malo upadlo. Indeks rasti prebivalstva od leta 1961 do 2001 je 183.
(2) selitveni prirast / upad; Selitveno gibanje prebivalcev je bilo od leta 1991 do leta 2000 za celotno območje pozitivno. Vendar je bilo v Dolenji vasi odseljevanje večje od priseljevanja, tako, da je prirast posledica priseljevanja v naselje Prebold.
(3) naravni upad / prirast; območje je v letih 1991 – 2000 beležilo naravni upad. Naselje Prebold je sicer beležilo naravni prirast, vendar je bil v Dolenji vasi upad tako velik, da za celotno območje prikaže upadanje.
(4) dnevne migracije na delo; Leta 1991 je 69% prebivalstva naselij UZ Prebold predstavljalo dnevne migrante. Hkrati je Prebold naselje, kjer je najvišji odstotek zaposlenih – 34%. S 16% se prebivalci vozijo na delo v Celje, s 14% v Latkovo vas ter z 12% v Žalec. V Dolenji vasi je zaposlenih 5% prebivalstva.
(5) pretežno nekmečka gospodinjstva; predvsem zaradi Prebolda, ima območje majhen odstotek gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom – 10,5%. V Dolenji vasi je delež kmečkih gospodinjstev skoraj 50%, v Preboldu pa le 5%.
(6) zaposlovanje v sekundarnem sektorju; prebivalci naselij Urbanistične zasnove Prebold se s 65% zaposlujejo v sekundarnem sektorju (popis 1991). Na tem območju se ljudje največ zaposlujejo v predelovalnih dejavnostih.
Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 85,7%. Samostojnih podjetnikov je 4,9%, zaposlenih pri zasebnikih pa 9,4%. Zasebniki in samostojni podjetniki se največ ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi.
(7) prebivalstvo z osnovnošolsko izobrazbo; največ prebivalstva je končalo osnovno šolo, sledi končana poklicna šola ter štirje do sedem razredov osnovne šole.
(8) gradnja stanovanjskih hiš; celotno območje urbanistične zasnove beleži največjo rast med leti 1971 – 1980.
Primerjava obeh naselij, Prebolda in Dolenje vasi, pokaže, da se struktura prebivalstva razlikuje. Prebold, ki je občinsko središče, beleži konstantno rast prebivalstva, ima nizek odstotek gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, ima tudi visok odstotek zaposlenih v naselju. Dolenja vas, ki jo od Prebolda loči le cesta, pa zadnja leta beleži rahel upad prebivalstva, večji odstotek dnevnih migrantov ter skoraj polovica gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi.
5.2.4. Interesi in cilji razvoja
Urbanistična zasnova naselja Prebold temelji na splošnih razvojnih dolgoročnih cilji občine, strategiji zasnove varstva okolja in urejanja prostora, na usmeritvah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem pa na napovedi rasti gibanja prebivalstva ter na projekcijah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so bili konfrontirani z urbanističnimi standardi in normativi ter razporejeni v prostor. Globalna opredelitev urbanistične zasnove Prebold kot celote je razvoj znotraj obstoječega mestnega tkiva in postopna preobrazba mestnega tkiva od znotraj navzven.
Poglavitna usmeritev naselja Prebold je v optimalizaciji izkoristka vseh možnosti zgostitve, v varovanju človekovega okolja (odnos do zelenih površin, rekreacijskih con, zmanjšanje stopnje onesnaženosti zadostni odmiki zgradb med seboj). Kot trajna naloga se določa tudi prenova neustrezno in nesmoterno izoblikovanega tkiva (naselja). Čeprav ne moremo računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij, v smislu rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda pa si moramo prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in grajenih struktur.
Osnova usmeritev prometne zasnove je izboljšanje človekovega bivalnega in delovnega okolja.
Bistvene spremembe, ki jih uvaja urbanistična zasnova so v širitvi površin za dolgoročno zadovoljitev potreb po stanovanjski (tako individualni kot blokovni) gradnji, povečanju površin za športnorekreacijske dejavnosti, uvajanju fleksibilnega odnosa dejavnosti do sedaj izključno industrijskih območij (prepleti s centralnimi, obrtnimi in poslovnimi dejavnostmi) ter v dobri organizaciji prometne infrastrukture.
Seveda so upoštevani večinoma vsi tisti dosedanji elementi trajnejšega razvoja mesta, ki jih določajo dosedanji planski dokumenti in za katere se je ugotovilo, da jih ni potrebno spreminjati.
Za dosego načrtovanega razvoja je potrebno spremeniti del obstoječih namenskih rab (gozd, kmetijske površine) v stavbna zemljišča.
5.2.5. Prostorske omejitve
Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti dejavnosti tolikšna, da je potrebno favoriziranje za razvoj pomembnejše funkcije. Največkrat gre za primere širjenja stanovanjskih območij. V večini ostalih primerov razvoj upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj tako specifičen, da ni možna kompenzacija z izravnalnimi ukrepi.
5.2.6. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti
5.2.6.1. Razvojni cilji z zasnovo organizacije dejavnosti
Občina Prebold si je z urbanistično zasnovo začrtala usklajen razvoj dejavnosti v prostoru. Na področju stanovanjske gradnje načrtuje razvoj individualne in blokovne gradnje na več novih lokacijah s čimer krepi naselje in teži k uravnoteženju poselitvenega vzorca. Tako določa območja intenziviranja stanovanjskih aglomeracij na južnem delu zasnove z zaokroževanjem makrocelote Gornji Prebold, zapolnjevanjem še prostih površin makrocelote Dolenja vas ob Bolski ter nadaljevanjem začete gradnje na zahodnem delu makrocelote Prebold jedra. Gozdne površine se bodo spreminjale (krčile) v minimalnem obsegu, transformirale v večnamenska rekreativna območja pa v okviru makrocelote Žvajga.
Stanja na področju industrijske proizvodnje narekuje transformacijo obstoječih področij v mešana območja z uvajanjem centralnih, obrtnih in poslovnih dejavnosti (obstoječe in novopredvidene cone makrocelote Pod graščino in Prebold center).
Na področju komunalne infrastrukture si bomo prizadevali posodobiti, dograditi in na novo lokacijo vzpostaviti kvalitetne sisteme oskrbe in odvajanja odplak s težnjo po izboljšanju stanja onesnaženosti tal, zraka in voda.
5.2.7. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti
5.2.7.1. Usmeritve prostorskega razvoja
Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v prostoru.
Urbanistična zasnova določa naslednji razvoj posameznih dejavnosti.
5.2.7.1.1. Kmetijstvo
Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove naselja Prebold kmetijstvo v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč razdeljene na:
– najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane (K1) in
– druga kmetijska zemljišča, ki v naravi predstavljajo manj kvalitetna zemljišča z vidika eksplatacije vendar jih v urbanistični zasnovi ohranjamo kot površine, ki se jim namenska raba v načelu ne spreminja, lahko pa se prepleta z drugo specifiko a kompatibilno rabo (rekreacija v naravnem okolju, golf, smučišče).
V območju urbanistične zasnove se nahaja 16 ha 25 a 03 m2 kmetijskih zemljišč. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo tudi stavbna zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne sme spreminjati. Z urbanistično zasnovo se določa možnost dolgoročne spremembe območja kmetijskih zemljišč na jugu in centru naselja, ki pa je vezana na uskladitev in verifikacijo s strani MKGP. Zemljišča se namenjajo stanovanjski gradnji, mešanim dejavnostim, širitvi pokopališča, stanovanjski gradnji s kmetijskimi gospodarstvi.
5.2.7.1.2. Gozdarstvo
V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje so gozdovi načeloma razporejeni na varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z dolgoročnim planom širimo obseg gozdov na pobočju ob graščini, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba.
V območju urbanistične zasnove se nahaja 3 ha 34 a 16 m2 gozdnih površin ter 22 ha 68 a 84 m2 gozdov, ki se jim določa preplet funkcij z rekreacijo v naravi (Žvajga).
5.2.7.1.3. Razporeditev stanovanj
V območju urbanistične zasnove se opredeljuje 55 ha 20 a 00 m2 površin na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna funkcija območja. Stanovanjske površine so opredeljene tudi v mešanih območjih.
Stanovanjska gradnja predstavlja enega od največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanju imajo številne značilnosti – poleg tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agregatnega in naselbinskega prebivalstva.
Postopek planiranja stanovanjskih potreb izhaja iz:
– analize obstoječega stanja,
– ocene trenutno nezadovoljenih stanovanjski potreb,
– projekcije bodočih stanovanjskih potreb,
– ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb (ki pa je pri vrednotenju stanovanjskih potreb nismo upoštevali zaradi nezadostnih podatkov).
Na površinah mestne zasnove se je v preteklosti najintenzivnejša gradnja formirala v zahodnih predelih, ki je poudarjala izgradnjo večstanovanjskih bivalnih enot v strnjeni povezavi z velikim faktorjem izkoristka razpoložljivih zemljišč (Zelenica) in individualnih objektov (Nad tovarno, Dolenja vas).
Razporeditev omrežja stanovanj bo poudarjala enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove (individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano a nedokončno realizacijo večstanovanjske gradnje na Zelenici pri čemer bo poudarjala manjšo gostoto poselitve od obstoječe oziroma v preteklosti načrtovane. Sočasno z intenziviranjem robnih pozidav bo posebno pozornost posvetiti notranji oživitvi naselja z izrabo neustrezno eksploatiranih stavbnih zemljišč v središču naselja še posebej pa zagotovitvi pogojev za prenovo starega jedra z neposredno okolico (prostorska makrocelota Prebold jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makrocelote je potrebno:
(1) urediti prometni režim in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo parkirnih mest;
(2) zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske (fizikalne) in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi;
(3) zvišati bivanjske kvalitete v središču kot posledica prej opisanih funkcionalnih usmeritev ob kvalitetni nadgradnje ambientov, arhitekture in ureditev prostora;
(4) oblikovati zaključene prostore z ustvarjanjem mestnega ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov;
(5) odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja tako, da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja, da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja in velike generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj uravnotežen značaj sedanjega naselja.
5.2.7.1.4. Razporeditev proizvodnih in mešanih dejavnosti
Urbanistična zasnova naselja Prebold vključuje 12 ha 92 a 89 m2 površin za proizvodne dejavnosti ter 19 ha 57 a 58 m2 površin mešanih dejavnosti. Nekdanji razvoj industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad potreb po enovrstnih namembnostnih območij. Zato urbanistična zasnova določa preplet proizvodnih dejavnosti s kompatibilnimi dejavnostmi.
5.2.7.1.5. Razporeditev javne infrastrukture (družbenih dejavnosti)
Ključne dejavnosti ostajajo v centru naselja. V makroceloti Prebold center (P1) je koncentrirano večina– javne infrastrukture (družbenih dejavnosti), in sicer:
P1 D1 – Občina
P1 D2 – Cerkev
P1 D3 – Šola
P1 D4 – Graščina
5.2.7.1.6. Razvoj rekreacije, športa in turizma
Za uravnotežen razvoj naselja je potrebno zagotoviti ustrezne površine za šport in rekreacijo. Urbanistična zasnova določa širitve športno-rekreativnega centra P5 D1 Gaj in razvoj celotnega področja makrocelote Žvajga ter parkovne površine pod graščino P1 Z1 Vrtovi. Širi se turistična dejavnost avtokampa Dolina.
5.2.7.1.7. Razvoj infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
(1) Prometni sistem
Cestni sistem UZ in njenega širšega območja tvorijo regionalna cesta R2-427 Latkova vas – Trbovlje ter notranja prometna mreža. Hrbtenica prometnega sistema ostaja povezava sever-jug ter vzhod-zahod (Sv. Lovrenc – Kaplja vas).
(2) Ostale infrastrukturne ureditve
Komunalna infrastruktura naselja se izvaja na osnovi detajlnih planov posameznih nosilcev vzdrževanja in razvoja sistema infrastrukture ter v skladu z generalnimi koncepti usmeritev dolgoročnega plana Občine Prebold.
5.2.7.2. Usmeritve za razporeditve dejavnosti v prostoru
Urbanistična zasnova določa razmestitev dejavnosti v prostoru. Opredeljuje jih po prevladujoči namenski rabi ter definira območje možnega prepleta prevladujočih dejavnosti.
PREGLEDNICA RAZPOREDITVE DEJAVNOSTI V OKVIRU UZ NASELJA PREBOLD
Preglednica (14)
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| Zap. | Oznaka | Ime podobmočja | Prevladujoča dejavnost |
| številka | makrocelote | | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|P1 |Prebold center |S1 Zelenica |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S2 Prebold vzhod |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |S3 Marinc |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |S4 Prečna |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |S5 Terasa |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |D1 Občina |Javna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |D2 Cerkev |Javna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |D3 Šola |Javna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |D4 Graščina |Javna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |K1 Njive |Kmetijske površine |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |I1 Ob stari strugi |Prometna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |I2 Regionalka |Prometna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |I3 Trg |Prometna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |Z1 Vrtovi |Zelene površine – park |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M1 Pošta |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Storitvena dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovna dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M2 Jedro |Stanovanjska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Storitvena dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovna dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M3 Trgovina |Trgovska dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M4 Hotel |Turistično območje z |
| | | |nastanitvijo |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|P2 |Pod Graščino |K1 Travnik |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M1 Trikotnik |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Storitvena dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovna dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |P1 Fabrika |Proizvodna dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Obrtne dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|P3 |Nad tovarno |G1 Nad tovarno gozd |Gozd |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K1 Njive |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S1 Nad tovarno – |Stanovanjska dejavnost |
| | |vzhod | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S2 Globačnik |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S3 Nad tovarno – |Stanovanjska dejavnost |
| | |sever | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S4 Nad tovarno – |Stanovanjska dejavnost |
| | |zahod | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|P4 |Gornji Prebold |S1 Gornji Prebold – |Stanovanjska dejavnost |
| | |sever | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S2 Gornji Prebold – |Stanovanjska dejavnost |
| | |vzhod | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S3 Druškovič |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S4 Mala Reka |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S5 Širše 1 |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S6 Širše 2 |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S7 Kovač |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S8 Širše 3 |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S9 Gornji Prebold – |Stanovanjska dejavnost |
| | |zahod | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S10 Kovačev hrib |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K1 Njive |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K2 Kovačev hrib |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K3 Druškovič ribnik |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K4 Jug |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |G1 Huš |Gozdne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M1 Gornji Prebold – |Stanovanjska dejavnost |
| | |vzhod | |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovna dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Obrtne dejavnosti |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M2 Gornji Prebold – |Obrtna dejavnost |
| | |sever | |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |M3 Kovačev Hrib |Javna infrastruktura |
| | | +---------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
| | | +---------------------------+
| | | |Poslovna in storitvena |
| | | |dejavnost |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |I1 Regionalka |Prometna infrastruktura |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |I2 Parkirišče |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|P5 |Žvajga |S1 Pod smučiščem |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M2 V kotu |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Turistična dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M1 Pod smuščiščem |Turistična dejavnost |
+-----------+----------------+ +---------------------------+
| | | |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |D1 Gaj |Športne dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |Z1 Graščinski |Športne dejavnosti |
+-----------+----------------+travniki +---------------------------+
| | | |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |Z2 Žvajga – jug |Rekreacija |
+-----------+----------------+ +---------------------------+
| | | |Gozdne površine |
+-----------+----------------+ +---------------------------+
| | | |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |Z3 Smučišče |Športne-dejavnosti |
+-----------+----------------+ +---------------------------+
| | | |Kmetijske površine |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |Z4 Žvajga – sever |Rekreacija |
| | | +---------------------------+
| | | |Gozdne površine |
| | +--------------------+---------------------------+
| | |Z5 Ribnik |Turistična dejavnost |
| | | +---------------------------+
| | | |Gozdne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|D1 |Dolenja vas |S1/1 Dolenja SV |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S1/2 Dolenja SZ |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |S2 Dolenja – jug |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |I1 Cesta – zahod |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K1 Njive – sever |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M1 Trgovina |Trgovska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M2 Kamp |Turistična dejavnost |
+-----------+----------------+ +---------------------------+
| | | |Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M3 Križišče |Mešane dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M4 Dolenja vzhod – S|Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovne in storitvene |
| | | |dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M5 Dolenja vzhod – J|Stanovanjska dejavnost |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | | |Poslovne in storitvene |
| | | |dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |M6 Bencinski servis |Storitvene dejavnosti |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K2 Njive – jug |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |K3 Njive – vzhod |Kmetijske površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |I2 Regionalka |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |I3 Cesta vzhod |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
|B1 |Boljska |V1 Boljska 1 |Vodne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |V2 Boljska 2 |Vodne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |V3 Boljska 3 |Vodne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |V4 Boljska 4 |Vodne površine |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |VI1 Most 1 |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |VI2 Most 2 |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
| | |VI3 Most 3 |Prometna infrastruktura |
+-----------+----------------+--------------------+---------------------------+
5.2.8. Opredelitve za uresničevanje zasnove
5.2.8.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta
S to urbanistično zasnovo se določa območja kompleksne graditve za katera je potrebna izdelava prostorskega izvedbenega načrta.
Preglednica (15)
+--------+-------------+------+---------+--------+
|Zap. št.|Ime dokumenta|Oznaka|Vrsta PIN|Etapnost|
+--------+-------------+------+---------+--------+
|1. |KOVAČEV HRIB |(P4/4)|ZN |I. |
+--------+-------------+------+---------+--------+
|2. |POD GRAŠČINO |(P2/2)|ZN |I. |
+--------+-------------+------+---------+--------+
Za območja kompleksne graditve se z družbenim planom opredelijo programske zasnove.
Za infrastrukturne objekte, naprave in omrežja, ki jim v dolgoročnem planu še ni možno precizirati potekov se prav tako opredeli izdelava lokacijskih načrtov.
5.3. URBANISTIČNA ZASNOVA LATKOVE VASI
31. člen
5.3.1.0. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove latkove vasi
5.3.1.1. Uvod z opisom razvoja in obsega urbanistične zasnove Latkove vasi
Ureditveno območje Urbanistične zasnove Latkove vasi obsega naselje in njegovo neposredno zaledje do Savinje in treh kmetijskih zemljišč.
Urbanistično naselje z gručastimi starim jedrom v južnem delu in novejšim delom ob nekdanji magistralni cesti je krajevno središče.
Naselje predstavlja po številu prebivalcev po populacijskem zaledju in po opremljenosti z oskrbnimi storitvami in obrtnimi oziroma proizvodnimi dejavnostmi v omrežju naselij občine Prebold pomembno lokalno središče.
Poseben (širši regionalni) pomen daje naselju dejavnost proizvodnje in gradbenih trgovskih oskrbovalnih centrov v prometnem vozlišču.
Razvojne površine naselja so razdeljene na posamezne prostorske makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer.
V okviru urbanistične zasnove naselja Latkova vas so določene sledeče prostorske makrocelote:
Preglednica (16)
+-----------+--------------+--------------+
|Zaporedna |Oznaka |Ime |
|številka |makrocelote |makrocelote |
+-----------+--------------+--------------+
|01 |L1 |VAS |
+-----------+--------------+--------------+
|02 |L2 |VELTRAG |
+-----------+--------------+--------------+
|03 |L3 |HRASTJE |
+-----------+--------------+--------------+
|04 |L4 |OB SAVINJI |
+-----------+--------------+--------------+
5.3.1.2. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi
Pomembnejši razvojni problemi, kot značilnost dosedanjega razvoja se v urbanistični zasnovi kažejo v naslednjem:
– potrebe in možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja poselitve v ureditvenem območju za gradnjo obrtnih in trgovskih objektov, stanovanj in spremljajočih dejavnosti je potrebno podrediti varovanju in razvoju naravnih lastnosti prostora, kar zahteva ustrezno razmestitev teh dejavnosti s čim manjšimi negativnimi vplivi na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja, torej v okolje med reko in naselje ter ob regionalno cesto Ljubljana – Celje;
– dejavnost obstoječe proizvodnje se je prostorsko razvijala dokaj strnjeno, z izrabo obstoječega stavbnega fonda. Relativna zgoščenost objektov in pa neposredna soseščina drugih dejavnosti zahtevajo zagotovitev novih potrebnih površin ter prenovo in ustrezno ureditev obstoječega območja na vzhodu UZ;
– opremljenost naselja z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi glede na velikost naselja, gravitacijsko zaledje in razdaljo do drugih oskrbnih centrov ni zadovoljiva;
– prometna dostopnost naselja ne predstavlja posebnega problema, pomanjkljivost je tranzitni promet in prometna varnost, še posebej za pešce in kolesarje;
– nezadovoljiva komunalna opremljenost kraja zahteva izboljšanje stanja in dograditev sistema za nadaljnji razvoj. V ta namen je potrebna ureditev celotnega območja naselja s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih voda ter obnovitev vodovodnega omrežja za potrebe vodooskrbe in gašenja požarov.
5.3.1.3. Demografske značilnosti
Prebivalstvo območja urbanistične zasnove Latkova vas predstavlja 17,26% prebivalstva celotne Občine Prebold.
Število prebivalstva se je v drugi polovici prejšnjega stoletja v naselju večalo in je takoj za Preboldom drugo največje naselje po številu prebivalstva ter tudi drugo naselje z največjim porastom prebivalstva od leta 1961 do 2001. Prebivalci se največ zaposlujejo v sekundarnem sektorju, imajo končano osnovnošolsko izobrazbo. Veliko je dnevnih migrantov in naselja nimajo veliko gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi.
1. rast prebivalstva; Iz popisov prebivalstva od leta 1869 do leta 1991 je opaziti konstantno rast števila prebivalcev, večje povečanje predvsem v letu 1961, v letu 2001 pa se število rahlo zmanjša. Indeksov rasti prebivalstva za leta popisov od 1961 do 2001 znaša 126,7.
2. naravni upad; od leta 1991 do leta 2000 v naselje beleži naravni upad, ki, če gledamo linearno krivuljo vrednosti pada. V desetih letih je bil naravni upad skupaj –5, v povprečju torej na leto –0,5
3. selitveni prirast; Za leta od 1991 do leta 2000 je bil skupno zabeležen selitveni prirast 24, na leto torej 2,4.
4. dnevne migracije na delo; delež zaposlenih dnevnih migrantov je leta 1991 predstavljal 73% prebivalcev. Po podatkih o strukturi prebivalcev glede na aktivnost za leto 1981 je bilo 8% prebivalcev zaposlenih v naselju stalnega bivališča, v drugem naselju iste občine je bilo zaposlenih 64% prebivalcev, v drugi občini 16%, 12% pa so predstavljali šolarji vozači in študenti.
5. pretežno nekmečka gospodinjstva; po podatkih iz leta 1991 je bilo v naselju zabeleženih 250 gospodinjstev, od tega jih ima 74 – 29,6% kmečko gospodarstvo.
6. zaposlovanje v sekundarnem sektorju; prebivalci, ki imajo v naselju stalno bivališče, so večinoma zaposleni v sekundarnih predelovalnih dejavnostih, sledi pa še trgovina.
Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 80%. Samostojnih podjetnikov je 10%, zaposlenih pri zasebnikih pa 10%. Zasebniki in samostojni podjetniki se največ ukvarjajo s prometom, skladiščenjem ter z gradbeništvom in predelovalnimi dejavnostmi.
7. prebivalstvo z osnovnošolsko izobrazbo; največ prebivalcev ima končano osnovno šolo, ki ji sledi poklicna srednja šola.
8. gradnja stanovanjskih hiš; starost zgradb v naselju kaže gradnjo skozi celo prejšnje stoletje. Precej zgradb (28%) je bilo zgrajenih pred letom 1946. V letu 1991 je v zgradbi živelo približno po eno gospodinjstvo (1,03 gospodinjstva na zgradbo).
5.3.1.4. Interesi in cilji razvoja
Naselje Latkova vas bo tudi v bodoče lokalno središče (vodilno naselje), ki bo služilo širšemu gravitacijskemu zaledju.
Za razvoj dejavnosti in naselij v ureditvenem območju so konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve;
1. Nadaljnji razvoj naselja uravnavati skladno z njegovo osnovno funkcijo.
2. Naselje se je začelo razvijati s proizvodno in prodajno dejavnostjo in ta ga opredeljuje še danes.
3. Število prebivalstva se je drugi polovici dvajsetega stoletja ustalilo in trenutno šteje 793 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je bilo naselje deležno zopet rahlega porasta. Na osnovi povprečja indeksov I(povp.)=106,25 predvidevamo še nadaljnjo rast populacije vezano predvsem na doseljevanje.
4. Ohranjati je potrebno sedanjo kultivirano podobo naravnega okolja, funkcijo gozdov ob vodotoku in ostalih ekosistemov (močvirja, polja, vodotoki), kmetijskih zemljišč, naravno in kulturno dediščino.
5. Razvoj poselitve mora zagotoviti potrebno število stanovanj in spremljajočih dejavnosti. Za planirano število prebivalcev je potrebno zagotoviti zadostno število stanovanj. Zaradi značaja naselja predpostavljamo gradnjo 25% stanovanj v večstanovanjskih objektih, 75% v organizirani obliki individualne gradnje. Za dopolnitev oskrbnih in družbenih dejavnosti, je potrebno zagotoviti prostor za dodatno trgovsko in servisno dejavnost. Novo načrtovana poselitev mora zagotoviti boljšo izrabo že poseljenih območij, širitev naselja pa skrbno upoštevati potrebe, ki jih narekuje gospodarska rast in lega ob AC s selektivnim upoštevanjem naravnih lastnosti.
5.3.1.5. Prostorske omejitve
Urbanistična zasnova Latkove vasi izhaja iz vodilnega položaja matičnega naselja v prostoru in je zasnovana na dolgoročnem zaokroževanju v skupno prostorsko celoto. Omejitev oboda urbanistične zasnove temelji na funkcionalno opredeljeni razmejitveni črti naselja, ki jo določa preplet vsebin druge in tretje razmejitvene črte.
Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni severni predel občine.
Druga, širša je meja funkcionalnih zemljišč vezanih na katastrske občine, kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in še posebej hmeljišč z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove.
Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč osnovnega naselja in razpršene gradnje, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja. Vključuje tudi del kmetijskih površin naselja.
5.3.2.0. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti
Za razvoj naselja so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:
( kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja
Dolgoročni plan občine Prebold določa Latkovo vas tudi v bodoče kot lokalno središče, ki bo služilo ne samo prebivalcem širšega zaledja marveč s svojo trgovsko in proizvodno dejavnostjo tudi spodnjesavinjski podregiji.
Glede na sedanje število prebivalstva, ki uvršča Latkovo vas na drugo mesto med naselji v občini, in ugoden naravni in selitveni prirast, je ob načrtovanih stavbnih zemljišč nujno okrepiti oskrbne, storitvene in ostale centralne funkcije naselja;
( preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega »zunanjega« v ti. »notranji razvoj«, ki pomeni intenziviranje rabe znotraj urbanistične zasnove naselij in njihove kvalitativne izboljšave
S kmetijskimi in vodnimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej narekoval Latkovi vasi spremenjeno urbanistično politiko, v smislu intenziviranja že poseljenih območij in optimalnega posega v zemljišča, ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi domiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem kot funkcijskem oziru. Takšne prostorske možnosti obstojajo za različne oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo, vendar pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru, da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali da bi uvedli druge ukrepe, bi se odprle širše možnosti tovrstne gradnje;
( funkcionalne dopolnitve naselja s proizvodnimi in obrtnimi dejavnostmi
Ugodna lega, prometne zveze in razmere ter njihov pričakovani razvoj narekujejo, da se celotno območje še intenzivneje vključi v tovrstno ponudbo;
( vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih
Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo naselja, oživitev starih trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd.;
( varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh
( razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru elementarnih in drugih nesreč
5.3.3.0. Podrobnejša zasnova namenske rabe
5.3.3.1. Območja na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča
Urbanistična zasnova Latkove vasi vključuje 98 ha 68 a 60 m2 zemljišč, od tega jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem 81 ha 38 a 48 m2. V nadaljevanju so v preglednici prikazana območja urejena z oznako in poimenovanjem območja.
Preglednica območij urejanja v urbanistični zasnovi Latkove vasi:
Preglednica (17)
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
| Zap. | Oznaka |Ime podobmočja | Prevladujoča dejavnost |
| Številka | makrocelote | | |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
|L1 |Vas |S1 Latkova |Stanovanjska dejavnost |
| | |vzhod | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S2 Latkova jug |Stanovanjska dejavnost s |
| | | |kmetijskimi gospodarstvi |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S3 Latkova |Stanovanjska dejavnost s |
| | |zahod |kmetijskimi gospodarstvi |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S4 Ob gostišču |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M1 Gostišče |Storitvena dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Gostinska dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K1 Polje |Kmetijske površine |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |I1 Regionalka |Prometna infrastruktura |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
|L2 |Groblja |S1 Veltrag 2 |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S2 Center – |Stanovanjska dejavnost |
| | |sever | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S3 Center – jug|Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M1 Center |Mešane dejavnosti |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M2 Veltrag 1 – |Stanovanjska dejavnost |
| | |vzhod +---------------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Storitvena in poslovna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M3 Veltrag 1 – |Stanovanjska dejavnost |
| | |zahod +---------------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
| | | |Storitvena in poslovna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M4 Veltrag 2 |Stanovanjska dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Storitvena in poslovna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |Z1 Ob cesti |Zelene površine |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |Z2 Ob cesti |Zelene površine |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |I1 Regionalka |Prometna infrastruktura |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K1 Polje |Kmetijske površine |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
|L3 |Hrastje |S1 Hrastje 1 |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S2 Hrastje – |Stanovanjska dejavnost |
| | |sever | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S3 Hrastje 2 |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |S4 Hrastje3 |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K1 Njive – |Kmetijske površine |
| | |zahod | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K2 Njive – ob |Kmetijske površine |
| | |cesti | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K3 Njive – |Kmetijske površine |
| | |sever | |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |M1 Hrastje |Stanovanjska dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Storitvena in poslovna dejavnost |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
|L4 |Ob Savinji |S1 Groblja |Stanovanjska dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P1 Cestna baza |Posebno območje |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P2 Sam |Proizvodna dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Trgovska dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Storitvena dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P3 VOC |Mešane dejavnosti |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P4 Schiedel |Proizvodna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P5 Industrija |Proizvodna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |P6 Cona (SOC) |Obrtna dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Proizvodna dejavnost |
| | | +---------------------------------+
| | | |Skladiščna dejavnost |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |D1 Šport |Javna infrastruktura – šport |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |I1 Krožišče |Prometna infrastruktura |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |I2 Zbirna cesta|Prometna infrastruktura |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |I3 Regionalna |Prometna infrastruktura |
| | +---------------+---------------------------------+
| | |K1 Polje |Kmetijske površine |
+-----------+---------------+---------------+---------------------------------+
5.3.3.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja in ohranja prvotno rabo (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem).
Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo Latkove vasi a niso namenjene poselitvi so:
– najboljša kmetijska zemljišča
5.3.4.0. Opredelitve za uresničevanje zasnove
5.3.4.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta
Urbanistična zasnova Latkova vas ima pretežni del površin, ki so opredeljene kot stavbna zemljišča, že pozidanih, preostala območja pa ureja s prostorskimi izvedbenimi načrti in sicer:
Preglednica načinov urejanja:
Preglednica (18)
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| Zap. št. | Ime dokumenta| Oznaka | Vrsta PIN | etapnost |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| 1. | Veltrag 1 | L2/2 | ZN | I. |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| 2. | Veltrag 2 | L2/3 | ZN | I. |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| 3. | Cona SOC | L4/6 | ZN | I. |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| 4. | Krožišče | L4/4 | LN | I. |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
| 5. | Gradnja Žalec| L4/1 | Sprememba ZN | I. |
+-------------+--------------+---------------+--------------+--------------+
5.3.4.2. Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
Za območja, ki so pretežno že realizirana, oziroma se jim ohranja prvotna namenska raba, se opredeljuje izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
Za celostno urbanistično zasnovo z izjemo območij iz točke 5.3.4.1. morajo biti izdelani prostorski ureditveni pogoji.
5.3.4.3. Urbanistično – oblikovalske usmeritve
Kvalitetne zelene površine naselja ob vodotoku ter s tem povezano dendrološko dediščino je potrebno še posebej ohranjati. Prav tako je posebno pozornost posvetiti oblikovanju dopolnilnih gradenj ter pri oblikovanju poselitve še nepozidanih območij kompleksne graditve upoštevati principe sonaravnega urejanja prostora ter prilagoditve že zgrajeni, oblikovno kvalitetni arhitekturni neposrednega okolja.
5.4.4.4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
V območju urbanistične zasnove Latkova vas je varovati območja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega se je zavzemati za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe gozdnih in kmetijskih robov ter značilnosti urbanističnega in arhitekturnega stavbnega oblikovanja.
6. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
32. člen
6.1. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA PROSTORA S PROSTORSKIMI AKTI
Dolgoročni plan podrobnejše usmeritve za način urejanja prostora v okviru obeh urbanističnih zasnov navaja v poglavjih 5.2. in 5.3. tega odloka.
Za celotno območje Občine Prebold pa se določajo naslednji načini urejanja prostora:
6.1.1. Prostorski ureditveni pogoji
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se urejajo:
(1) morfološki enoti III. Severni nižinski del in IV. Južni hriboviti del občine;
(2) območja znotraj morfoloških enot I. Urbanistična zasnova naselja Prebold in II. Urbanistična zasnova Latkove vasi v kateri ni določena kompleksna graditev oziroma za katera je zaradi njihovih specifičnih funkcij ali namenske rabe določena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (UN, ZN, LN)
Preglednica (19):
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
|Morfološka |Ime dokumenta | Oznaka | Vrsta PIN | etapnost |
|celota | | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
|I. UZ |Dolenja vas – | D1/1 | Sprememba PUP | I. |
|PREBOLD |S | | | |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Dolenja vas – | D1/2 | Sprememba PUP | I. |
| |J | | | |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Dolenja vas – | D1/3 | Sprememba PUP | I. |
| |V | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Stanovanjska | P1/1 | PUP | I. |
| |soseska | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Stanovanjska | P1/2 | PUP | I. |
| |soseska Terasa| | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Fabrika | P2/1 | PUP | Veljavni |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Pošta | P1/3 | PUP | Veljavni |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Prebold – V | P1/4 | PUP | Veljavni |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Nad tovarno | P3/1 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Nad tovarno 2 | P3/2 | PUP | Veljavni |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Nad tovarno 3 | P3/3 | Sprememba PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Druškovič | P4/1 | Sprememba PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Pokopališče | P4/2 | Sprememba PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Gornji Prebold| P4/3 | Sprememba PUP | I. |
| |V | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Gaj | P5/1 | PUP | Veljavni |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Golf | P5/2 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Trim steza | P5/3 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Kmečki turizem| P5/4 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Smučišče | P5/5 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Rekreacija v | P5/6 | PUP | I. |
| |gozdu | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Ob ribniku | P5/7 | PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Razpršena | | PUP | Veljavni |
| |poselitev | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
|II. UZ |Latkova vas – | L1/1 | Sprememba PUP | I. |
|LATKOVA VAS |Z | | | |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Latkova vas – | L1/2 | Sprememba PUP | I. |
| |J | | | |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Latkova vas – | L1/3 | Sprememba PUP | I. |
| |V | | | |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Center | L2/1 | PUP | Veljavni |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Hrastje 1 | L3/1 | Sprememba PUP | I. |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |Hrastje 2 | L3/2 | PUP | Veljavni |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |SAM | L4/3 | PUP | Veljavni |
| +--------------+------------------+-----------------+----------+
| |VOC | L4/5 | PUP | I. |
| +--------------+------------------+----------------------------+
| |Groblja | L4/7 | Sprememba PUP | I. |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
|III. |V celoti | | Sprememba PUP | I. |
|SEVERNI | | | | |
|NIŽINSKI | | | | |
|DEL | | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
|IV. JUŽNI |V celoti z | | Sprememba PUP | I. |
|HRIBOVITI |izjemo območij| | | |
|DEL |mineralnih | | | |
| |surovin | | | |
+--------------+--------------+------------------+-----------------+----------+
6.1.2. Prostorski izvedbeni načrti
S prostorskimi izvedbenimi načrti občina Prebold ureja območja, ki so predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor in zahtevajo kompleksen pristop k načrtovanju izrabe prostora. Za posamezne načrtovane posege se izdelajo prostorsko izvedbeni načrti, in sicer:
(1) zazidalni načrti za nova naselja ali posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za industrijska območja zunaj ureditvenih območij naselij;
(2) ureditveni načrti za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno sanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev;
(3) lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave, skladno konceptu razvoja oziroma zahtevam, ki se pojavljajo tekom realizacije dolgoročnega plana.
Preglednica(20):
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
|Morfološka | Oznaka | Ime PIN | Vrsta PIN |
|celota | | | |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
|I. UZ PREBOLD | P2/2 | Pod graščino | ZN |
| +-------------+---------------------+------------------------+
| | P4/4 | Kovačev hrib | ZN |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
|II. UZ LATKOVA| L2/2 | Veltrag 1 | ZN |
|VAS +-------------+---------------------+------------------------+
| | L2/3 | Veltrag 2 | ZN |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
| | L4/1 | Gradnja Žalec | Veljavni ZN |
| | | | (sprememba dela ZN) |
| +-------------+---------------------+------------------------+
| | L4/2 | Cestna baza | Veljavni ZN |
| | | | |
| +-------------+---------------------+------------------------+
| | L4/4 | Krožišče | LN |
| +-------------+---------------------+------------------------+
| | L4/6 | SOC | ZN |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
|III. SEVERNI | / | / | / |
|NIŽINSKI DEL | | | |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
|IV. JUŽNI | Rudnine in | Marija Reka / b | UN |
|HRIBOVITI DEL | mineralne +---------------------+------------------------+
| | surovine | Pod Reško planino | UN (sanacija) |
| | | (sanacija) | |
| | +---------------------+------------------------+
| | | Marija Reka / c | UN |
+--------------+-------------+---------------------+------------------------+
6.1.3. Uskladitev pojmov
Prostorsko izvedbeni načrti ZN, UN, LN se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) štejejo za lokacijske načrte.
33. člen
6.2. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA POMEMBNEJŠA OBMOČJA KOMPLEKSNE GRADITVE
Dolgoročni plan določa za območja pomembnejše kompleksne graditve, za katera se realizacija predvideva v prvi etapi izvajanja dolgoročnega plana, izdelavo programskih zasnov.
Preglednica(21):
+-------------+---------------+-----------+
|Oznaka |Ime programske |Način |
|programske |zasnove |urejanja |
|zasnove | | |
+-------------+---------------+-----------+
|I. A/ |KOVAČEV HRIB |ZN |
+-------------+---------------+-----------+
|I. B/ |ŽVAJGA |PUP |
+-------------+---------------+-----------+
|I. C/ |POD GRAŠČINO |ZN, PUP |
+-------------+---------------+-----------+
|II. A/ |VELTRAG |ZN |
+-------------+---------------+-----------+
|II. B/ |GROBLJA IN SOC |PUP, ZN |
+-------------+---------------+-----------+
|III. C/ |VOC |PUP |
+-------------+---------------+-----------+
34. člen
6.3. MERILA ZA ODSTOPANJA PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV OD DOLGOROČNEGA PLANA
S prostorskimi izvedbenimi akti (IPA) se usmeritve iz prostorskega plana občine Prebold podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v IPA so dopustna odstopanja:
I. glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin;
II. glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
1. za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
2. za dozidavo k obstoječemu objektu,če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
3. kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500 m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo;
III. za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo;
IV. glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
35. člen
6.4. KRITERIJI ZA DOPOLNJEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega dolgoročnega plana Občina Prebold:
1. ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana, ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega dokumenta;
2. ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere;
3. ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine;
4. ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
36. člen
6.5. PROGRAM DODATNIH ANALIZ, RAZISKAV IN ŠTUDIJ
Občina Prebold bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila utemeljen program dodatnih analiz, raziskav in študij, ki so potrebne na območju občine.
37. člen
6.6. PROGRAM NALOG, KI JIH MORA LOKALNA SKUPNOST OPRAVITI SKUPAJ S SOSEDNJIMI OBČINAMI
Občina Prebold bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila program skupnih nalog na področju urejanja prostora in varstva okolja s sosednjimi občinami.
III. DRUŽBENI PLAN
1. Izhodišče
38. člen
Družbeni plan Občine Prebold opredeljuje konkretizacijo srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa izdelavo programskih zasnov.
2. Programske zasnove
39. člen
Skladno določilom 33. člena se za območja kompleksne prenove oziroma novogradnje izdelajo sledeče programske zasnove:
I. Urbanistična zasnova naselja Prebold,
I. A/ programska zasnova območja Kovačev hrib,
I. B/ programska zasnova območja Žvajga,
I. C/ programska zasnova območja Pod graščino,
II. Urabnistična zasnova Latkove vasi:
II. A/ programska zasnova območja Veltrag,
II. B/ programska zasnova območja GROBLJA
in SOC,
II. C/ programska zasnova območja VOC,
40. člen
I. A/ PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA KOVAČEV HRIB
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje programske zasnove Kovačev hrib se nahaja v južnem delu urbanistične zasnove naselja Prebold in je vpeto med prometnico Prebold–Trbovlje na vzhodu, kmetijske površine na jugu in območje programske zasnove Žvajga, ki je namenjeno športu in rekreaciji na zahodu.
Meja območja je razvidna iz grafičnega dela. Vse parcelne številke se nahajajo v k.o. Prebold.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnove razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja logično funkcionalno zaokrožitev središča, saj v južnem delu zapolnjuje prostorske vrzeli med razpotegnjenim tipom naselja ob cesti Zasavje, v severnem delu, osrednjem delu pa povezuje obstoječe naselje s širšim športno-rekreativnim območjem na zahodu ter šolskim in trgovskim kompleksom na severu.
Območje združuje več podobmočij, ki so opredeljena v urbanistični zasnovi naselja Prebold.
Glede na mikroconiranje je območje razdeljeno na več funkcionalnih celot, in sicer:
FC S1 – Zahodne površine troje stanovanjskih sklopov individualne gradnje z vmesnima zelenima preduhoma,
FC S2 – vzhodne površine prav tako troje stanovanjskih sklopov individualne gradnje vezanih na obstoječo stanovanjsko strukturo,
FC S3 – osrednja stanovanjska celota ob robu kmetijskih zemljišč na jugu, obkrožena z zelenimi cezurami,
FC D1 – osrednje površine združevalnih dejavnosti celotnega območja s funkcijo družbenih ali centralnih dejavnosti,
FC S4 – severni del južnega kraka območja, sestavljen iz dvoje sklopov objektov individualne stanovanjske gradnje,
FC S5 – južni del južnega kraka območja, ki predstavlja zgolj popolnitve obstoječega stavbnega fonda neposredno ob prometnici proti Zasavju in
FC I1 – notranje prometnice območja, ki se nahajajo znotraj zelenih cezur območja.
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
FC S1 – funkcionalna celota je namenjena stanovanjski poselitvi. Sestavljena je iz troje sklopov novogradenj in sicer Fe S1/1, Fe S1/2 in Fe S1/3 ter obstoječega sklopa Fe S1/4 na skrajnem severu funkcionalne celote,
FC S2 – funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje združuje troje sklopov novogradenj (Fe S2/1, Fe S2/2 in Fe S2/3 ter del obstoječe gradnje na vzhodu z oznako Fe S2/4),
FC S3 – funkcionalna celota predstavlja težiščno lego v območju z osmimi individualnimi stanovanjskimi objekti v dveh nizih,
FC D1 – prostorski fokus območja, ki se mu detajlni namen družbenih oziroma centralnih dejavnosti določi z izdelavo prostorskega izvedbenega načrta,
FC S4 – funkcionalna celota dveh sklopov novogradenj, ki so gručasto razporejene ter deljena z zeleno cezuro določa gradnja samostojnih objektov individualne stanovanjske gradnje,
FC S5 – funkcionalna celota, ki obsega plombe v še prostih vrzelih stanovanjske gradnje,
FC I1 – funkcionalna celota, ki obsega tako osrednje zelene površine območja kot ključne interne prometnice v območju.
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje urejanja v večjem obsegu predstavlja še nepozidane površine, kjer je pogoj kompleksno urejanje, zato se določa izdelava zazidalnega načrta.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Lokacija območja nalaga izdelovalcu zazidalnega načrta občutljiv pristop do vseh robnih predelov območja.
Posebno pozornost je posvetiti oblikovanju vstopnega dela v območje s severa. Prav tako je težiti k oblikovanju mehkih prehodov funkcionalnih sklopov bivalnih enot na zahodu v gozdne in športno rekreativne površine območja Žvajga z obvezno sanacijo robov zajed oziroma zagotovitvijo potrebnih izravnalnih ukrepov.
V območju funkcionalne celote FC I1 zagotoviti zadostne koridorje za izvedbo obcestnih zelenic, kolesarskih in peščevih površin.
V območjih FC S3 in FC S4 ter še posebej FC S5 je prilagoditi oblikovanje objektov okoliški že grajeni strukturi.
4.0. INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo in v bodoče rekonstruirano lokalno cesto, ki povezuje rekreativne površine naselja z glavno prometnico. Osrednji prometnici, ki potekata v smeri sever-jug sta hkrati glavni zbirni cesti območja.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Širitev makrocelote P4 Gornji Prebold na obravnavanem zemljišču zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dograde. Kanalizacijsko se območje priključuje na načrtovan primarni zbiralnik s končno dispozicijo v novi čistilni napravi.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje ne zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja zato se določa izgradnja nove trafopostaje. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko.
Določa se planifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje; določa se izvedba nove TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Ureditveno območje se nahaja v bližini kvalitetnih naravnih vrednot. Pri posegih je potrebno pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posegov ter sobivanje naravnega habitata in stanovanjske soseske.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje Kovačev hrib se nahaja na področju kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva ter eventualno nevarnost plazenja terena.
41. člen
I B./ PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA ŽVAJGA
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Urbanistična zasnova naselja Prebold vključuje tudi območje športno-rekreativnih in turističnih površin z imenom Žvajga. Območje urejanja se nahaja v osrednjem južnem delu urbanistične zasnove in je navezano na troje makrocelot naselja in sicer neposredno na P1 Prebold center, P3 Nad tovarno in P4 Gornji Prebold, ki vse leže severno, zahodno (P3) in vzhodno (P4) ter na gozdne površine višjeležečega južnega dela občine.
Površine, ki so predmet programske zasnove so razvidne iz grafičnega dela, vse pa se nahajajo k.o. Prebold
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Prevladujoča dejavnost celotnega predela Žvajge je športno-rekreativna s prepletom turističnih programov. Severni del predstavlja intenzivnejši športni sklop, preostali pa preplete prej omenjenih.
Z vidika tipologije programov in specifike krajine v katero so umeščeni se območje deli na naslednje funkcionalne celote:
FC S – individualna stanovanjska gradnja,
FC ŠR, T1 – predstavlja severno funkcionalno celoto parkovne ureditve, bazenskega in teniškega kompleksa in zunanjih športnih igrišč,
FC ŠR, T2 – predstavlja funkcionalno celoto obstoječih ribnikov na vzhodu območja z objekti namenjenim turizmu,
FC ŠR 1 – predstavlja osrednje zelene travnate površine, na katerih se uredi igrišče za golf s spremljajočimi programi,
FC ŠR 2 – predstavlja gozdne površine v katerih je urejena športno-rekreativna trim steza,
FC ŠR 3 – predstavlja funkcionalno celoto smučišča,
FC S, T1 – predstavlja funkcionalno celoto prepleta turističnih in stanovanjskih površin znotraj naravnega okolja in
FC R 1 – zaokrožuje rekreacijski potencial znotraj urbanistične zasnove s prepletom rekreativnih dejavnosti v naravnem, gozdnem okolju.
2.2. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Ker gre za rekreativne in športne površine, katerih vpliv nima intenzivnejših vplivov na bivanje in delo v okolju ter za programe, ki jih je možno realizirati etapno, pretežno neodvisno enega od drugih se določa izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Značilnost območja so na eni strani kvalitetne zelene površine odprtega prostora centralnega in južnega dela in primerno urejene parkovne površine in podobmočje oblikovanih športnih objektov na severu ob potoku Izvirnica. Upoštevati je izhodišča ohranjanja naravnega okolja ter usklajenega razvoja turističnih in športno-rekreativnih programov pri čemer je obstoječo razpršeno poselitev usmerjati v turistično ponudbo z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda (FC S,T1, FC ŠR,T2). Rešitve programskih zasnov upoštevajo tip krajine in oblikovanega prostora, njegove morfološke, funkcijske in okoljske značilnosti. Težiti je k ohranjanju naravna podobe ribnikov in potoka Izvirnica vključno z meandriranjem, ki ga je vključiti kot kvalitetni naravni element tudi v območju golf igrišča.
4.0. INFRASTRUKURNO UREJANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
Prometna infrastruktura
Območje se prometno navezuje na preostali del naselja z obstoječo prometnico, ki se rekonstruira v celotnem poteku in je navezana na naselje na severozahodu in vzhodu. V poteku mestnega parka se premakne proti jugu.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Območja širitve Žvajga se tako kot obstoječe naselje napaja iz obstoječih kapacitet mestnega vodovodnega omrežja.
Znotraj območja je omrežje zasnovano v krožnem sistemu in dimenzionirano za zadovoljevanje potreb razširjenega dela športnih programov (FC ŠR, T1; FC ŠR 1), hkrati pa so ugotovljene zadostne količine protipožarne vode iz hidrantnega omrežja.
Določen je sistem odvajanja odplak, ki se navezujejo na predvideno omrežje s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Določa se ločen sistem odvoda odpadnih voda, kjer se vse odpadne vode iz objektov ločeno vodijo v novopredvideno ČN, padavinske vode s streh, zelenic in čistih zunanjih površin pa direktno v potok Izvirnico, ki poteka po območju urejanja.
Energetika
Električno energijo se dovaja iz obstoječe RTP, pri čemer se obstoječe elektroomrežje ustrezno dogradi. Novi priključki, omrežje in povezave ter mreža javne razsvetljave se izvajajo kabelsko pri čemer je preveriti ustreznost obstoječega omrežja, objektov in naprav.
Toplotna oskrba sicer maloštevilnih objektov v območju se določa s sistemom plinovodnega omrežja naselja Prebold. Do realizacije omrežja se dovoljuje ogrevanje preko lokalnih virov s postavitvijo internih plinskih cistern, ki se po uvedbi sistema planifikacije obvezno odstranijo.
Telekomunikacije
Za potrebe telekomunikacijske oskrbe območja se določa izgradnja TK omrežja s priključkom na obstoječo ATC. Celotno omrežje območja se izvaja z zemeljskim kablovodom.
Javna higiena
Določa se sistem ločenega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov (ekološki otoki) po za to pooblaščeni komunalni organizaciji. Zbiranje odpadkov se vrši na za to posebej določenih lokacijah, ki so v območju.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
V območju Žvajga ni evidentiranih posebnih objektov naravnih vrednot ali kulturne dediščine. Zaradi specifike okolja pa je smiselno varovati specifične entitete naravnega okolja ter posebno pozornost posvečati varovanju gozdnih robov.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Glede na specifiko območja se določa sedem funkcionalnih celot, ki so časovno med seboj neodvisne, vezane le na izgradnjo usklajene infrastrukturne opremljenosti (sočasna gradnja tistih elementov komunalne opreme, ki je nujna za nemoteno in kvalitetno funkcioniranje posamezne celote).
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
V nižje ležečih predelih območja na severu je potrebno upoštevati možne nevarnosti poplavnih vod vodotoka oziroma pred realizacijo objektov zagotoviti vse potrebne ukrepe za eliminacijo nevarnosti poplavnih voda oziroma podtalnice.
42. člen
I. C/ PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA POD GRAŠČINO
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje programske zasnove Pod graščino se nahaja med makrocelotami P3 Nad tovarno na jugu, P1 Prebold center na vzhodu in ga deloma deli B1 Bolska na zahodu se nahajajo površine obstoječe tekstilne tovarne Prebold. Površine, ki so predmet programkse zasnove so razvidne iz grafičnega dela, vse pa se nahajajo v k.o. Prebold.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja zapolnitev dela enklave kmetijskih zemljišč znotraj strnjenega naselja Prebold. Z načrtovanimi rešitvami se določa mikroorganizacija dejavnosti, ki združuje dejavnosti na obeh bregovih Bolske, in sicer: specifična območja dejavnosti D1S2 (stanovanjska dejavnost), B1V2 (vodotok Bolska), S, C, MG in S, C, (dejavnost obrti, trgovin in gostinstva ter stanovanj), vključuje pa tudi obstoječe dejavnosti kmetijstva, ki se ohranja (P2 K1). V delu območja pod gradom se v vedutni osi določa parkovne površine.
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
V skladu s konceptom urejanja območja ter izhajajoč iz razmejitev prevladujočih dejavnosti, kot jih določa urbanistična zasnova je območje Pod graščino razdeljeno na pet funkcionalnih celot. Generalno sicer območje deli vodotok Bolska, ki predstavlja funkcionalno ločnico (severni del območja je izključno stanovanjski, južni del pod vodotokom pa funkcijsko polivalenten. Delitev po posameznih funkcionalnih celotah je sledeča:
FC S, MG,C – funkcionalna celota prepleta stanovanjskih dejavnosti v robnih predelih ob nekdanji strugi potoka in reguliranem vodotoku z dejavnostmi obrti, gostinstva in trgovine v središčnem delu funkcionalne celote, ta se trikotno vklinja med desni breg Bolske in obstoječo blokovno gradnjo,
FC ŠR – funkcionalna celota neposredno pod čelnim markantnim objektom graščine Prebold, ki je zaradi svoje vedutne lege pred spomeniško varovanim objektom namenjena parkovnim ureditvam.
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje urejanja Pod graščino predstavlja večinoma nepozidane površine, kjer je pogoj kompleksno urejanje, zato se določa izdelava zazidalnega načrta ureditev parkovnih površin pa s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Lokacija območja nalaga izdelovalcu zazidalnega načrta občutljiv pristop do robnih predelov območja na jugu (stik z graščino) ter osrednjem delu ob vodotoku.
Kot je že določeno v prejšnjih poglavjih se predpisuje pas zelene cezure ob reki, ki se kontinuirano nadaljuje vzdolž celotnega poteka Bolske skozi urbanistično zasnovo naselja Prebold.
Oblikovanje sosesk sledi konceptu formiranja zaključenih prostorskih enot med pasovi zelenja in internih prometnic. Ob vodotoku se določa izvedba kolesarske steze, ki se navezuje na kolesarsko stezo ob lokalni cesti, povsod ob cestišču pa tudi obojestranski hodniki za pešce.
4.0. INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječe lokalne ceste. Osrednja prometnica, ki poteka preko območja je hkrati glavna zbirna cesta območja.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Širitev naselja zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo.
Kanalizacijsko se bo območje priključevalo na predviden kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje ne zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko. Določa se plinifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje, določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se opravlja na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Ureditveno območje se nahaja v bližini vedutno izpostavljenih arhitekturnih poudarkov graščine. Območje je snovati tako, da se blaži poglede na naselje z ustreznimi zelenimi (parkovnimi) ureditvami.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje Pod graščino se nahaja na področju, kjer razen visokih voda ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva z zagotovitvijo zadostnih odmikov med objekti in prečno razporeditvijo prometnic.
Posebno pozornost je posvetiti varovanju območja pred nevarnostjo poplav, za kar je ustrezno zagotoviti varovalne ukrepe tako znotraj območja (višinska regulacija pritličnih objektov, varovalni visokovodni nasipi) kot gorvodno (izgradnja ustreznih zadrževalnikov).
43. člen
II. A/ PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA VELTRAG
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Z IZHODIŠČI
Stanovanjsko-centralni kompleks, ki zaokrožuje proste površine Latkove vasi znotraj njene urbanistične zasnove se nahaja na njenem severozahodnem delu, v predelu, ki ga povezuje regionalna cesta Ljubljana-Celje, vzhodno od glavnega križišča regionalnih cest. Lega območja omogoča razvoj vseh centralnih funkcij naselja ter v robnih predelih prehod v stanovanjsko gradnjo, ki se nadaljuje v obstoječo gradnjo naselja.
Ureditveno območje je razvidno iz grafičnega dela, vsa zemljišča se nahajajo v k.o. Latkova vas.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega naselja, južno od ceste s kontinuiteto obstoječega stanja prepleta stanovanjskih, obrtno-storitvenih, predvsem pa trgovsko-poslovnih dejavnosti. Tako se v območju urejanja nahajajo dejavnosti po podobmočjih kot jih določa urbanistična zasnova Latkove vasi in sicer L2 S, C, MG, 1 (obrtno-proizvodne, poslovno-trgovske in stanovanjske dejavnosti).
2.2. ORGANIZACIJA RAZMEIJTVE DEJAVNOSTI
Organizacija dejavnosti v prostoru izhaja iz logične potrebe nadaljevanja začetih aktivnosti gradnje individualne stanovanjske pozidave ter potrebe po zagotovitvi zadostnih površin za centralne dejavnosti v prepletu z ekološko nesporno obrtno dejavnostjo.
Podrobna razmejitev dejavnosti organizira območje urejanja Veltrag v šest funkcionalnih celot:
FC S1 – funkcionalna celota zapolnitve še nepozidane vrzeli znotraj naselja Latkova vas v južnem delu območja Veltrag; celota je namenjena gradnji dvoje sklopov strnjene vrste stanovanjske gradnje;
FC S2 – funkcionalna celota zapolnitve še nepozidane vrzeli v južnem delu območja Veltrag; celota je namenjena stanovanjski gradnji;
FC S3 – funkcionalna celota zapolnitve na nepozidane vrzeli v zahodnem delu območja Veltrag; celota je namenjena stanovanjski gradnji;
FC C, S, MG1 – funkcionalna celota centralnega dela novooblikovanega jedra Latkove vasi, ki združuje polivalentnost centralnih, obrtnih in stanovanjskih funkcij; oblikovno je dvoje podobmočij z notranjimi jedri, poudarjeno centralno funkcijo v smeri proti regionalki na severu ter prehodom v intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo na jugu; možna je večetažna gradnja objektov;
FC MG – funkcionalna celota zapolnitve še nepozidane vrzeli v zahodnem delu območja Veltrag; celota je namenjena mešani stanovanjsko obrtni gradnji;
FC I, Z (FeIZ1) – funkcionalna celota regionalne prometne povezave Ljubljana – Celje z obrežnim obcestnim zelenim pasom, ki hkrati predstavlja varovalni koridor ceste in zeleno cezuro med raznovrstnimi namembnostmi v območju.
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Ker gre za izrazito kompleksno gradnjo se določa izdelava zazidalnega načrta oziroma večih ZN, ki podrobneje opredelijo meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoje za oblikovanje in urejanje, merila in pogoje za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Območje Veltrag predstavlja zaključek naselbinskega tkiva Latkove vasi, ki hkrati jasno začrtuje mejo med območjem poselitve in strnjenimi kmetijskimi površinami. Temu primerno je podrejen koncept oblikovanja.
Območja prepleta dejavnosti predstavljajo primarni center Latkove vasi z ustrezno komunalno in oskrbno infrastrukturo. Tipologija objektov je prilagojena namembnostim, objekti so v načelu nižji, maksimalni gabariti do K+P+M, objekti izključno centralnih dejavnosti, ki tvorijo fokuse dogajanj so lahko nižji (K+P do K+P+1) razen osrednjih s poudarjeno stanovanjsko funkcijo v etažah, ki so lahko višji.
Območja pretežno stanovanjskih dejavnosti predstavljajo drugo linijo in so temu primerno gabaritno prilagojena. Gabariti, oblikovanje in zasnova so prilagojeni kvalitetnim bivalnim pogojem sodobnih stanovanjskih sosesk, ki upoštevajo tudi kvalitete odprtega prostora zunanjih trgov in parkov.
Mirujoči promet je načeloma umaknjen v podzemne etaže, v delih individualne gradnje (FC S2 in FCS3) pa v zunanje parkovne površine ali v garaže objektov.
4.0. INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto Ljubljana – Celje, ki je direktno priključena na novooblikovano krožišče. Iz regionalne ceste je izvedenih maksimalno pet prečnih povezav pri čemer krožišče predstavlja v nadaljevanju vzhodno vpadnico, ki se končuje na južnem delu naselja Prebold.
Komunalna infrastruktura
Komunalna infrastruktura je konceptualno grajena za celoten kompleks.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Komunalno opremljanje do območje je deloma zagotovljeno in deloma že izvedeno. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dograde. Kanalizacijsko se bo območje priključevalo na načrtovani kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje ne zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko; pred realizacijo je dodatno preveriti ustreznost omrežja, objektov in naprav. Določa se planifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje, določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Lokacija ne zahteva posebnih usmeritev z navedenega področja.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje Veltrag se nahaja na področju, kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva.
44. člen
II. B/PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA GROBLJA IN SOC
1.0.OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Zaokrožitev organizacije prostora severovzhodnega dela Latkove vasi uvaja v prostor nova razmerja v organizaciji prostora tudi na površinah, ki so bile do sedaj že opredeljene kot stavbna zemljišča. Opredeljuje tudi sklop dejavnosti v dosedanji industrijski coni med reko Savinjo in regionalno cesto Latkova vas – Prebold.
Ureditveno območje GROBLJA se nahaja južno od novo določenega krožišča dveh regionalnih cest in priključka notranje zbirne ceste naselja. S severa in vzhoda je omejeno s traso slednje, z zahoda s cestno povezavo Latkova vas -Prebold ter vzhodnimi robovi obstoječe stavbne strukture stanovanjskega naselja, na jugu pa s kmetijskimi zemljišči.
Površina programske zasnove Groblja in SOC je razvidna iz grafičnega dela, vse pa se nahajajo v k.o. Latkova vas.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Lega območja Groblja in Soc v prostoru, konfiguracija terena in vnos zbirne ceste v prostor so bistvene determinante za organizacijo razmestitve dejavnosti.
Konceptualno je območje programske zasnove deljeno na dvoje temeljnih namenskih rab, in sicer na večinsko podobmočje dejavnosti z oznako L4, P6 in drugo manjše z oznako L4 S1, ki se nahaja v severozahodnem predelu v stiku z obstoječo stanovanjsko gradnjo.
Razporeditev dejavnosti se v konkretnem primeru izraža v opredelitvi štirih funkcionalnih celot:
FC P1 – površine obrtno – proizvodnih dejavnosti
FC S, C1 – površine obstoječega stavbnega fonda ob regionalni cesti Latkova vas – Prebold, kjer se poleg površin za stanovanja opredeljuje tudi možnost centralnih dejavnosti in
FC Z1 – zelene površine znotraj območja
FC I1 – površine prometne infrastrukture
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
Za posamezne funkcionalne celote je možno podrobnejšo zasnovo razporeditve dejavnosti. V nadaljevanju so te precizirane po sklopih:
FC P1 – funkcionalna celota med interno in zbirno cesto v smeri severozahod-jugovzhod je namenjena objektom in funkcionalnim zunanjim površinam za razvoj obrtno proizvodnih dejavnosti in skladiščenja.
FC S, C1 – funkcionalna celota, ki glede na izpostavljeno stopnjo vstopne lege v območje iz smeri naselja na vzhodu določa možnost nadgradnje obstoječih dejavnosti s centralnimi;
FC Z1 – funkcionalna celota, ki je sestavljena iz dvoje sklopov: prvi predstavlja delni zeleni obcestni koridor na jugu, drugi pa zelene površine ob prečnem vstopu med interno in zbirno cesto območja;
FC I1 – funkcionalna celota prometne infrastrukture, je sestavljena iz prečne ceste in vzporedne ceste.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Prehod iz naselja v stanovanjski del območja narekuje kvalitetno oblikovanje soseske, ki mora temeljiti na usklajenih zasnovah stavbnih mas, enotnosti naklonov in enotnih materialih ter barvah streh. Del območja, ki je namenjen tudi obrtni dejavnosti mora zagotavljati upoštevanje enotnega urbanističnega rastra, kar omogoča optimalnost izrabe funkcionalnih zemljišč, dostopov in dovozov ter ustrezno požarno varnost. Konkretizacija območja SOC se predpiše v prostorskem izvedbenem načrtu, pogoji in merila urejanja območja GROBLJA pa v prostorskih ureditvenih pogojih.
4.0. INFRASTRUKTURNA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Cestno omrežje
Dejavnosti območja in značilnosti terena narekujejo ločene dostope do dejavnosti na severu in jugu. Območje je zasnovano tako, da se ločeno napaja (preko obstoječe komunikacije) stanovanjsko-poslovna cona na severu ter ločeno (preko dveh priključkov na zbirno cesto) južna obrtna industrijska cona.
Energetika
Območju se zagotavlja potrebna električna energija preko dograjene obstoječe trafopostaje. Do območja in po območju se razvodi izvedejo v kablirani zemeljski izvedbi.
Območje je za potrebe ogrevanja vezano na sistem plinifikacije Latkove vasi.
Kanalizacijsko in vodovodno omrežje
Za potrebe funkcioniranja dejavnosti stanovanjske cone se izvede ustrezno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Severna cona (del, ki se nahaja v območju ob krožišču na severu) se navezuje na obstoječe (rekonstruirane) sisteme infrastrukture na severu, oziroma se za južni del ustrezno dogradi.
Telekomunikacije
Določa se izvedba telekomunikacijskega omrežja z navezavo na ATC, oziroma variantno na razpoložljive vode ob severnem delu območja.
Javna higiena
Odpadki se ločujejo glede na dejavnost v conah. V stanovanjski coni se odpadki ločeno zbirajo in odvažajo po pooblaščeni organizaciji na deponijo komunalnih odpadkov. V podobmočju obrtno proizvodnih dejavnosti se odpadki še dodatneje ločujejo na komunalne (ločeno zbiranje po vrsti odpadkov), tehnološke in eventuelno posebne odpadke. Za slednje dve skupini se v prostorskem izvedbenem aktu določijo pogoji in merila ter način odvoza ter shranjevanja.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Skladno lokaciji in iz tega izhajajočih omejitev se varujejo in blago zaokrožujejo vzhodni robovi, sonaravno urejajo zelene površine ob prometnicah na vzhodu in izvede zeleno cenzuro na zahodnem delu ter v optimalni možni meri ohranja avtohtona vegetacija. Glede na dejansko stanje območja je v hortikulturnih ureditvah obvezno intenzivirati zelene preduhe ter vmesne vložke drevesne vegetacije.
6.0. ETAPNOST REALIZACIJE
Obe, tako severna kot južna, coni sta časovno med seboj povsem neodvisni. Etapnost je pogojena zgolj znotraj posamezne cone, in sicer za ukrepe za zagotovitev usklajene komunalne infrastrukture.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH ALI DRUGIH NESREČ
Pri realizaciji območja je potrebno zagotoviti vse ukrepe v zvezi z eventualno nevarnostjo visokih voda reke Savinje ter višine podtalnice ter ukrepe zagotovitve statično kvalitetne gradnje. Pred pričetkom je obvezno pridobiti geomehanska in hidrološka poročila o stanju terena.
45. člen
II. C/ PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA VOC
1.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje, ki je predmet urejanja s temi programskimi zasnovami leži v delu naselja Latkova vas, ki je na vzhodu omejeno z varovalnim nasipom reke Savinje, na severu z regionalno cesto Ljubljana-Celje, na katero se v severozahodnem vogalu s krožiščem priključuje zbirna cesta katero je območje omejeno na zahodu; na jugu je območje omejeno z na novo realiziranimi športnimi površinami, ki hkrati predstavljajo tudi zeleno cezuro med ostalimi proizvodnimi in obrtnimi dejavnostmi na jugu.
Ureditveno območje je razvidno iz grafičnega dela, vsa zemljišča pa se nahajajo v k.o. Latkova vas.
2.0. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja preplet dejavnosti, ki je v urbanistični zasnovi Latkove vasi opredeljeno z oznako FC S, C MG; IP1. Gre za površine, ki predstavljajo zgolj dve funkcionalni celoti, pri čemer največja, ki predstavlja domala celotno območje združuje tako trgovino, poslovnost, obrt, proizvodnjo in parkirišča ter v delih, ki mejijo na zelene površine tudi možnost izgradnje stanovanj v etažah nad pritličjem; druga funkcionalna celota FC I, Z1 predstavlja vstopni del v območje in zeleni koridor na zahodu, ki se razteza vzdolž celotnega poteka zbirne ceste.
2.2. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje se bo glede kompleksnost dejavnosti urejajo po posebnih določbah prostorskih ureditvenih pogojev.
3.0. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Lega območja, ki je izpostavljeno pogledom s severa in zahoda (obe prometnici ob robu) zahteva kvalitetno oblikovanje teh dveh robov območja z načelnim opredeljevanjem centralnih dejavnosti (z možnostjo stanovanj); pozornost je posvetiti hortikulturni obdelavi vedutno izpostavljenih delov, predvsem koridorja ob zbirni cesti.
Koncept urejanja v načelu sledi enostavnemu tipu pozidave zahodno ob območju preko zbirne ceste, a ga v sredinskem delu nadgrajuje s prej omenjenimi sklopi prostorskih enot. Stremeti je k oblikovanju mehkih prehodov funkcionalnih sklopov proizvodnih enot na vzhodu in jugu v parkovne površine z obvezno prilagoditvijo robov zajed oziroma zagotovitvijo potrebnih peš prehodov.
4.0. INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na bodočo vstopno cesto iz krožišča na severozahodu. Osrednja prometnica, ki vstopa v območje z zahoda (podaljšek povezovalke preko območja PZ GROBLJA in SOC) je hkrati glavna zbirna cesta območja.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Ureditveno območje VOC zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Kanalizacijsko se območje dolgoročno priključuje na enega od zbiralcev s končno dispozicijo v čistilni napravi.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektoomrežje zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvajajo kabelsko; pred realizacijo je dodatno preveriti ustreznost omrežja, objektov in naprav. Določa se planifikacija območja v celoti.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
Ureditveno območje predstavlja vedutno izpostavljene površine z regionalne ceste. Območje je snovati tako, da se blaži poglede nanj z severa in zahoda z ustreznimi zelenimi (parkovnimi) ureditvami.
6.0. ETAPNOPST REALIZACIJE
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave.
7.0. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
Ureditveno območje VOC se nahaja na področju, kjer poleg obveznih varovanj pred visokimi vodami reke Savinje in podtalnico ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva z zagotovitvijo zadostnih odmikov med objekti in prečno razporeditvijo prometnic.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
S sprejetjem odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec – za območje Občine Prebold) prenehajo veljati Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986–2000. (Uradni list RS, št. 21/90) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98 in 49/99).
49. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Prebold so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska 3, Prebold.
50. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03/03/2004-04
Prebold, dne 27. maja 2003.
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak, univ. dipl. inž. gradb. l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.