Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 15. člena statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na 13. seji dne 12. 5. 2004 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Benedikt (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja javne službe, način oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe,
6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
7. nadzor nad izvajanjem javne službe ter
8. kazenske in prehodne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe,
2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz skupnega snovnega toka komunalnih odpadkov,
3. zagotoviti obdelavo in predelavo ostankov komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,
4. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
5. zagotoviti v največji meri obdelavo, predelavo in ponovno uporabo kosovnih odpadkov,
6. zagotoviti v največji meri odstranjevanje nevarnih frakcij,
7. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”,
8. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec občine in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine ter povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi ter sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju občine.
3. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«.
Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov.
5. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke.
7. Nevarni odpadki (nevarne frakcije) so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemičnih ali kužnih lastnosti lahko prispevajo ali imajo za posledico ogrožanje zdravja, če niso izolirani iz okolja, ki neposredno ali posredno učinkujejo na organizme zaradi njihove izpostavljenosti ali nalaganja v njih preko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali drugače. Odpadki se štejejo za nevarne, dokler ni dokazano nasprotno.
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
9. Zbiranje komunalnih odpadkov je pobiranje teh odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem komunalnih odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
10. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
11. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.
12. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
13. Zbirno mesto ostankov komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščeni zabojniki ali vrečke, v katere povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov neovirano odlagajo te odpadke. Zbirno mesto ostankov komunalnih odpadkov je običajno na zasebni površini.
14. Prevzemno mesto ostankov komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe ostanke komunalnih odpadkov v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto ostankov komunalnih odpadkov se za posamezno stavbo določi ob začetku uporabe storitev javne službe.
15. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za prevzemanje in hranjenje posameznih ločenih frakcij opremljen prostor.
16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji kosovnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem ostankov komunalnih odpadkov. Povzročitelj kosovnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit in za sprejemanje ter začasno skladiščenje posameznih nevarnih frakcij ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji nevarnih frakcij izvajalcu javne službe te odpadke.
18. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, ki po vnaprej dogovorjenem urniku kroži po naseljenih območjih, in je urejeno za prevzemanje nevarnih frakcij. Premična zbiralnica je tudi ustrezno opremljen prostor v naseljenem območju, ki se ga za krajši čas po vnaprej dogovorjenem urniku uredi v začasno zbiralnico nevarnih frakcij.
19. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.

Občina zagotavlja javno službo z dodelitvijo koncesije.

Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. Ostanki komunalnih odpadkov:
– zbiranje ostankov komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za ostanke komunalnih odpadkov in
– oddajanje prevzetih ostankov komunalnih odpadkov za obdelavo, predelavo in odstranjevanje.
2. Ločeno zbrane frakcije:
– zbiranje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih ločenih frakcij in v zbiralnicah ločenih frakcij,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– zbiranje ločenih frakcij, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, na prevzemnih mestih in
– oddaje prevzetih ločenih frakcij za predelavo.
3. Kosovni odpadki:
– zbiranje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov,
– prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– občasno zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji kosovnih odpadkov prepuščajo te odpadke in
– oddajanje prevzetih kosovnih odpadkov za obdelavo, predelavo in odstranjevanje.
4. Nevarne frakcije:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov oddajajo v zbiralnicah nevarnih frakcij ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij in
– oddajanje prevzetih nevarnih frakcij za odstranjevanje.
5. Ostala dela javne službe:
– nabava in vzdrževanje zabojnikov, v katerih povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov,
– nabava in prodaja tipiziranih vrečk za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov ter odpadne plastike,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih,
– izdelava programov zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij,
– obračun storitev javne službe uporabnikom teh storitev,
– vodenje registra prevzemnih mest komunalnih odpadkov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju ravnanja z odpadki (letna poročila).

Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
Komunalne odpadke prevzema izvajalec javne službe tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.

Zbiranje ostankov komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v zabojnikih velikosti 120, 240 in 1100 litrov.
Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo te odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri ti odpadki nastajajo ali na željo uporabnika storitve javne službe, če sta v gospodinjstvu le dva člana.

Najmanjše število prevzemov ostankov komunalnih odpadkov je 14-dnevno, z zabojnikom volumna 120 l ali tipizirano vrečko, če je pobiranje redno, ki ga je odobril izvajalec javne službe zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe ali na željo uporabnika storitve javne službe, če sta v gospodinjstvu le dva člana.
Največje število prevzemov ostankov komunalnih odpadkov je enkrat tedensko.
Velikost in število zabojnikov lahko uporabniki storitev javne službe menjajo vsak mesec, na svoje stroške.
Informacijo o številu prevzemov in datumih prevzemov ostankov komunalnih odpadkov v vsakem naselju prejmejo občani v obliki koledarja odvoza v mesecu decembru za naslednje leto.
Če imajo občani občasno več ostankov komunalnih odpadkov, morajo le-te odložiti v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe in to na dan njihovega prevzema ob zabojnik za prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov.

Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na storitve javne službe, dobi v uporabo zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov, ki ga želi, izvajalec javne službe pa mu je ob predaji dolžan svetovati.
Število in volumen zabojnikov v stavbah z več gospodinjstvi določi izvajalec, če pa do dogovora ne pride, ga določi pristojna inšpekcija.

V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice:
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke,
– stekla, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– drobne odpadne kovine, vključno z odpadno embalažo iz kovine in
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike.
Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu javne službe v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami.
Več izvajalcev proizvodne ali storitvene dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredi skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.

Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji ločenih frakcij prepuščajo le-te mora biti na posameznem območju občine sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.

Prevzemanje in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij se zagotavlja tudi v enem zbirnem centru, ki ga zagotovi občina.

Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno s prodajno embalažo iz stekla,
– drobno plastiko,
– odpadke iz plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– drobne odpadke iz kovin,
– druge odpadke iz kovin vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– les, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– doze za razpršila (aerosoli),
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki, in
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– kosovne odpadke.

V okviru zbiranja ločenih frakcij v zbirnem centru se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno prevzemanje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij.
V zbirnem centru se izvaja prevzemanje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
Odpremo kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali v zbirnem centru ter njihovo obdelavo, predelavo in odstranjevanje zagotovi izvajalec javne službe.

Občasno zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih, ki so določena za prevzem teh odpadkov, izvaja izvajalec javne službe enkrat letno.

Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se njihovim povzročiteljem zagotavlja na najmanj 6 mestih.
Občasno prevzemanje nevarnih frakcij se zagotavlja enkrat letno na vsakem od mest iz prejšnjega odstavka.

Zbiranje in prevzemanje komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnem centru ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.

Izvajalec javne službe prazni zabojnike in nalaga tipizirane vrečke tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje zabojnikov.

Če pri prevzemu ostankov komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– redno pobiranje tipiziranih vrečk z zbranimi ostanki komunalnih odpadkov,
– oddajo prevzetih ostankov komunalnih odpadkov za obdelavo, predelavo in odstranjevanje,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov z novimi,
– nabavo novih zabojnikov za nove uporabnike storitev prevzemanja ostankov komunalnih odpadkov,
– zamenjavo zabojnikov z zabojniki drugih velikosti na željo lastnika ali upravitelja objekta in ob spremenjenih količinah nastajanja ostankov komunalnih odpadkov v objektu,
– nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe in
– nabavo in vzdrževanje vozil za prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe v sodelovanju s pristojnim organom občine.

Izvajalec javne službe opravlja zbiranje komunalnih odpadkov po kategoriziranih občinskih cestah in javnih poteh ter temu primerno na letni čas prilagodi obremenitev in opremo vozila za zbiranje komunalnih odpadkov.

Prevzemno mesto za ostanke komunalnih odpadkov je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov.
Prevzemno mesto za ostanke komunalnih odpadkov mora biti dostopno vozilom za odvoz teh odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 5 m.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za ostanke komunalnih odpadkov, način prepuščanja teh odpadkov (v zabojniku ali v vrečkah), velikost in število zabojnikov za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov se vodi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo ti odpadki.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.

Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja ostankov komunalnih odpadkov. Sprememba se lahko nanaša na ime in naslov uporabnika ter velikost in število zabojnikov.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest.

Lastnik ali upravitelj stavbe mora zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja ostankov komunalnih odpadkov določen za prevzem teh odpadkov.
Če prevzemno mesto ni hkrati zbirno mesto, so lahko zabojniki za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja teh odpadkov določen za njihov prevzem.

Za čas do prevzema ostankov komunalnih odpadkov mora lastnik ali upravitelj objekta zagotoviti, da so zabojniki za prepuščanje teh odpadkov nameščeni na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo ostanke komunalnih odpadkov.
Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina prostora primerne velikosti ter utrjena.

Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki so v lasti lastnika ali uporabnika stavbe, lahko pristojni organ občine določi namestitev zabojnikov na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev zabojnikov v stavbi ni možna.

Tipizirane vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov morajo povzročitelji teh odpadkov hraniti v času do prevzema ostankov komunalnih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer ti odpadki nastajajo ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.

Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja ostankov komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe.

Zbiranje ostankov komunalnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. decembra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine.
Letni program zbiranja ostankov komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, katerim se zagotavlja zbiranje ostankov komunalnih odpadkov,
– podatke o številu in razmestitvi prevzemnih mest ter velikosti zabojnikov in pogostosti zbiranje ostankov komunalnih odpadkov,
– podatke o načrtovani letni količini zbranih ostankov komunalnih odpadkov po posameznih naseljih oziroma območjih poselitve,
– časovna razporeditev zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih,
– časovna razporeditev zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v vrečkah,
– območja poselitve, kjer se ostanki komunalnih odpadkov prepuščajo samo v vrečkah,
– način prodaje vrečk uporabnikom storitev javne službe,
– število zabojnikov in vrečk, ki jih bo nabavil izvajalec v letu programa,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

V primeru izpada zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, po programu, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje ostankov komunalnih odpadkov, izpadli prevzem teh odpadkov pa opraviti takoj, ko je to možno.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo ter količino prevzetih ostankov komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo zabojnikov za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti inšpekcijskim službam občine.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni.
Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstojijo.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi izvajalec javne službe v sodelovanju s pristojnim organom občine.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstojijo.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnem centru,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, pri kateri nastajajo ločene frakcije,
– oddajanje prevzetih ločenih frakcij za predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede njihovega izgleda kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
– opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki in
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo.

Zbiranje in prevzem ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. decembra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine.
Letni program zbiranja ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, katerim se zagotavlja zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij,
– podatke o številu in razmestitvi zbiralnic ločenih frakcij ter njihovi opremljenosti glede na vrste ločenih frakcij,
– podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij, ločeno po posameznih naseljih po posameznih ločenih frakcijah,
– podatke o opremljenosti zbirnega centra ter o načrtovanih količinah prevzetih odpadkov, ločeno po posameznih ločenih frakcijah,
– podatke o ureditvi zbirnega centra, iz katerih so razvidni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja,
– časovni razpored zbiranja in prevzemanja ločenih frakcij, ki so jih povzročitelji ločenih frakcij prepustili v zabojnikih za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru,
– časovni razpored zbiranja ločenih frakcij, ki nastajajo v objektih s proizvodno in storitveno dejavnostjo,
– opis predelave in način oddajanja ločenih frakcij v predelavo, za katere predelavo zagotavlja sam,
– način oddajanja ločenih frakcij, ki jih kot odpadno embalažo oddaja po predpisu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

Zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov ter nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. decembra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine.
Letni program zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o številu in razmestitvi prevzemnih mest kosovnih odpadkov ter lokacij za zbiralnice in premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– časovni razpored in način zbiranja in prevzemanja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij,
– časovni razpored in način odpreme kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji teh odpadkov oddali osebju v zbirnem centru za predelavo in odstranjevanje,
– opis predelave in odstranjevanja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– prepuščati zabojnike ali vrečke z ostanki komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja teh odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru,
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami,
– prepuščati vse kosovne odpadke na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov in zbirnem centru,
– oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah in zbirnem centru.

Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki v zabojnike za ločene frakcije ali zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov.
Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike za ločene frakcije ali zabojnike, ki so namenjeni za prepuščanje komunalnih odpadkov.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da:
– hranijo ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov,
– hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati ločenih frakcij med ostanke komunalnih odpadkov tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju ostankov komunalnih odpadkov,
– prepuščati odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke iz vrtov in
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov morajo na dan zbiranja teh odpadkov zagotoviti, da so zabojniki in vrečke, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov.
Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo nazaj na zbirno mesto.
Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu.
Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov ne smejo odlagati ostankov komunalnih odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov.
Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo ostanki komunalnih odpadkov, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih.
Če izpade redni prevzem ostankov komunalnih odpadkov, v času praznikov ali, če so zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov polni, mora povzročitelj teh odpadkov prepuščati te odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov.
V času zbiranja ostankov komunalnih odpadkov mora povzročitelj ostankov komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju teh odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob zabojnikih.

Povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov.
Če zbiranja biološko razgradljivih odpadkov povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo z izvajalcem javne službe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.

Lastniki ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu zabojnikov in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
Lastniki ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta.
Lastnikom ali upravljavcu iz prejšnjih odstavkov tega člena mora pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta komunalnih odpadkov v register prevzemnih mest.

Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj teh odpadkov na prevzemno mesto za kosovne odpadke do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Odpadke, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke.
Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj odpadkov, ki odpadke, navedene v prejšnjem odstavku kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve navedenih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijskih služb.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške občine in na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb.

Sežiganje suhih odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi. Pri sežiganju suhih odpadkov iz vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij.
Najkasneje 24 ur po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame zbrane odpadke.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
Obseg stroškov, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, se podrobneje določi s cenikom storitev, na podlagi potrjenega programa dela.

Stroški, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja javne službe:

1. Neposredni stroški:
       – strošek električne energije
       – strošek pogonskega goriva
       – drugi stroški materiala
       – strošek storitev
       – strošek dela
       – neposredni stroški prodaje
       – drugi neposredni stroški
2. Posredni proizvajalni stroški
       – amortizacija
       – investicijsko vzdrževanje
       – drugi posredni proizvajalni stroški
3. Splošni stroški
       – posredni stroški nabave
       – posredni stroški uprave
       – posredni stroški prodaje
       – posredni stroški obresti
4. Dobiček

Osnove za oblikovanje cen storitev javne službe so:
– stroški zbiranja in prevzemanja ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij,
– stroškov oddaje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij za predelavo in odstranjevanje,
– stroškov obdelave ostankov komunalnih odpadkov in njihovo odstranjevanje.

Cena storitev javne službe se definira s tarifnim sistemom.
Tarifni sistem in cenik za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki določi Občinski svet občine Benedikt (v nadaljevanju: občinski svet).

Obračun storitev javne službe velja za uporabnika storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu vselitve v stavbo ali po dnevu začetka uporabe stavbe za izvajanje proizvodne ali storitvene dejavnosti.
Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom storitev javne službe izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obračuna storitev).

Prostornino dejansko prevzetih ostankov komunalnih odpadkov se izračuna na podlagi:
– prostornine zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov in
– števila prevzemov ostankov komunalnih odpadkov.
V primeru prepuščanja ostankov komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi s ceno vrečke.
Prostornina dejansko prevzetih ločenih frakcij se pri prevzemu ločenih frakcij iz stavb, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, izračuna na podlagi:
– prostornine zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij in
– števila prevzemov ločenih frakcij.

Prostornina nameščenih zabojnikov za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov se uporablja kot merilo za razdelitev vseh stroškov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter med posameznimi stanovanjskimi ali poslovnimi enotami v stavbi ali delu stavbe, v katerem povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo te odpadke v skupnih zabojnikih.

Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe, ki so v lasti ali v najemu občine so objekti in naprave zbirnega centra za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij.
Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe so:
– zabojniki za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov,
– zabojniki za zbiranje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij,
– vozila za prevoz komunalnih odpadkov,
– oprema za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje in
– oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje.
Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in so lahko tudi v lasti uporabnikov storitev javne službe, so:
– zabojniki za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v objektih in stavbah, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost.

Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja občinska uprava in inšpekcijske službe.
Inšpekcijske službe lahko pri izvajanju nadzora izdajajo odločbe in sklepe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvajanja tega odloka.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne zagotovi pogojev za prevzem ostankov komunalnih odpadkov,
2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru,
3. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij, na prevzemnih mestih, v stavbah, v katerih se izvaja proizvodna in storitvena dejavnost in pri kateri nastajajo ločene frakcije,
4. ne zagotovi pogojev za prevzem kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih in zbirnem centru,
5. ne zagotovi pogojev za prevzem nevarnih frakcij v zbiralnici nevarnih frakcij, premični zbiralnici nevarnih frakcij in zbirnem centru,
6. ne prevzema ostankov komunalnih odpadkov, skladno z letnim programom,
7. ne prevzema ločenih frakcij, skladno z letnim programom,
8. ne prevzema kosovnih odpadkov, skladno z letnim programom,
9. ne prevzema nevarnih frakcij, skladno z letnim programom,
10. ne vzdržuje zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi,
11. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju ostankov komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov onesnažil,
12. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra,
13. ne zagotovi oddaje prevzetih odpadkov za obdelavo, predelavo ali odstranitev,
14. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo, skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo.
15. ne pripravi letnih programov zbiranja odpadkov v predpisanem roku,
16. ne obvesti o izpadu prevzema ostankov komunalnih odpadkov zaradi višje sile,
17. ne prevzema in prevaža komunalne odpadke s posebnimi vozili, skladno predpisom,
18. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe,
19. ne izdela registra prevzemnih mest,
20. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov,
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni pravna oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov,
2. ne prepušča komunalnih odpadkov v zabojnikih ali v vrečkah,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami od 39. do 49. člena,
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času,
5. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe,
6. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
7. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke in
8. piše in lepi plakate na zabojniki za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov,
2. ne prepušča komunalnih odpadkov v zabojnikih ali v vrečkah,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami od 39. do 49. člena,
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času,
5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti v zabojnikih ali vrečkah za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov,
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe,
7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev,
9. piše in lepi plakate na zabojnike za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom iz prvega odstavka tega člena.

Pogoje in obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojni organ občine ter izvajalec javne službe v Koncesijski pogodbi za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe pripravi letni program zbiranja komunalnih odpadkov prvič za leto 2004 do 1. junija 2004.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsa tista določila odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lenart (Uradni list RS, št. 58/95), ki se nanašajo na območje Občine Benedikt.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.