Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 11. seji dne 18. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Trebnje (planske celote 1,3,4,5) (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/99, št. 24/00, 15/99, 7/02, 91/02), ki se nanašajo na:
– uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Trebnje,
– uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Trebnje,
– uskladitev območij novih zajetij pitne vode ter njihovih varstvenih pasov,
– merila in pogoje za potrebe civilne zaščite,
– prikaz ogroženih območij zaradi poplav in plazov (vir: Agencija za varstvo narave),
– varovanje kvalitete bivanja,
– merila in pogoji za posege v varovalni pas železniškega omrežja,
– uskladitev z zakonodajo – varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– uskladitev z novimi strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
– uskladitev z novimi naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave,
– dopolnitve z območji priključenimi od Občine Litija in Občine Sevnica,
– ostale dopolnitve.

V grafičnem prikazu so dopolnjene naslednje prostorske vsebine:
– grafični prikaz v merilu 1: 5000 se prikaže v analogni in digitalni obliki,
– kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih pogojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje,
– izločitev površin ki se urejajo s PIN,
– dopolnitev območij varstva vodnih virov,
– posebna območja izključne rabe ali omejene rabe za potrebe CZ,
– ogrožena območja – poplavna ali plazovita območja,
– območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– območja za rekreacijo na območjih, ki niso namenjena za poselitev,
– območja za kmetijska gospodarstva,
– območja sanacij.

POSEGI NA OBMOČJIH UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
 
7.a členu se doda alinea:
– ureditveno območje O (VG 37) se nadomesti s S 51
 
7.b členu se doda alinea:
– postavitev igral na zelenih površinah
 
7.c členu se doda alinea:
– spremembe namembnosti objektov za potrebe trgovine, obrti in podjetništva
 
7.č členu se doda alinea:
– gradnja objektov za potrebe odlagališč sekundarnih surovin
 
Doda se 7.h člen, ki se glasi:
V območjih za kmetijska gospodarstva (območja KG), so dopustni naslednji posegi:
– gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,
– gradnja, dozidave, nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoče vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
– gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnost prebivalcev na kmetijah,
– gradnja komunalne infrastrukture,
– postavitev ograj za obore,
– ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji-karantena.
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali posameznih objektov.
 
Doda se 7.i člen, ki se glasi:
Na območju nadomestnih gradenj zaradi rušitev objektov ob izgradnji AC odseka Korenitka – Pluska so na nadomestni lokaciji na Pluski dopustni posegi iz 7.h člena ter
– gradnja parkirišč za tovorna vozila s spremljajočimi objekti,
– gradnja objektov namenjenih obrti in podjetništvu,
na nadomesni lokaciji na Korenitki pa veljajo splošni pogoji tega PUP.
 
Doda se 7. j člen, ki se glasi:
Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse s spremljajočimi objekti je možno graditi ob regionalnih cestah. Ob občinskih cestah pa jih je možno locirati v primerih:
– da je širina javne ceste preko katere je dopustno parkirišče min. 3 m,
– da je dopustni osni pritisk ceste večji kot je osni pritisk vozil, za katere se načrtuje parkirišče,
– da je na delu javne ceste, ki bo služila kot dovozna cesta parkirišču, zagotovljena ustrezna preglednost
– da so ustrezni nakloni in radiji krivin na dovozni javni cesti.
 
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za gradnjo enostavnih objektov veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
 
POSEGI NA OBMOČJIH, KI NISO NAMENJENA POSELITVI
 
V 13. členu se vsebina 1. točke spremeni, in sicer:
Črta se sedma alinea.
 
V 13. členu se vsebina prve točke spremeni, in sicer se za trinajsto alineo doda:
– postavitev ograj in napajališč za ureditev pašnih površin,
– do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja – igrišča – zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih s sprehajalnimi potmi in razgledišči,
– nadomestne gradnje objektov,
– gradnje kozolcev in čebelnjakov,
– postavitev ograj za živino in drobnico.
 
V 3. točki 13. člena se doda odstavek:
Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.
 
V 15. členu se prva alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
– gradnja stavb za spravilo pridelkov oziroma zidanic pod pogojem, da investitor poseduje najmanj 1000 mkv. zasajene vinogradniške, sadjarske ali robidniške površine, oziroma najmanj 600 kvm, če širina parcele omogoča postavitev objekta ob upoštevanju ustreznih odmikov; gradnja teh objektov je dopustna izven vinogradniških območij ob že urejenih starejših kompleksih vinogradov.
 
V 15. členu se doda nova alinea, ki se glasi:
– gradnja pomožnih objektov ni dopustna razen ograj in rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin ali nafto.
 
DRUGI POSEGI
Za 17. členom se doda 17.a člen, ki se glasi:
Na celotnem območju urejanja so dopustna raziskovalna dela.
 
V 18. členu se zadnja alinea nadomesti z besedilom:
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezen odmik objektov od roba struge ali od roba vodnega zemljišča v skladu s predpisi ki urejajo področje upravljanja z vodami. Ob vodotokih II. reda je 5-metrski odmik, ob vodotokih I. reda – Mirna, pa je 15-metrski odmik. Za posege v varstvenem pasu voda je potrebno pridobiti smernice in mnenja Agencije za varstvo okolja.
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1), (Uradni list RS, št. 67/02), prav tako so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom Zakona o vodah.
 
V tretjem odstavku 18.a člena se briše besedilo:
Katerega idejna rešitev je sestavni del lokacijske dokumentacije.
 
18.a členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Deponijo komunalnih odpadkov Cviblje se sanira v skladu s sanacijskim programom za sanacijo in zapiranje obstoječe deponije, ki mora biti usklajen z veljavno okoljevarstveno zakonodajo.
 
REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA
 
Za prvim odstavkom 21. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
Za vsak poseg v 200-metrskem varovalnem progovnem pasu železnice, je potrebno upoštevati veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu in pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovanem progovnem pasu, glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane žel. proge. Za vsak objekt, ki bo lociran v železniškem varovalnem progovnem pasu si bodo morali investitorji pridobiti soglasje k lokaciji h gradnji od Slovenskih železnic d.d. – soglasodajalca k spremembam in dopolnitvam PUP.
 
Za 21. členom se doda 21.b člen, ki se glasi:
Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena ali izključna raba zaradi posebnega statusa za potrebe obrambe ali civilne zaščite, so grafično prikazana v PUP tako, da se varuje določene funkcije posameznega območja. Za potrebe civilne zaščite je opredeljena omejena raba lokacij.
 
POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
 
V 28. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Naklon streh pri večjih objektih namenjenih obrti in podjetništvu, hlevih ter gospodarskih poslopjih je naklon manjši – najmanj 28°.
 
Prvi in drugi odstavek 29. člena se spremenita tako, da se glasita:
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani
– višina: največ K+P+1+M
– streha: dvokapnica, sleme mora potekati v smeri daljše stranice, dovoljeni so čopi v območjih, kjer ti prevladujejo; odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,25
– streha: dvokapnica z dopustnim napuščem.
 
V tretjem odstavku 29. člena se spremeni del besedila prve alinee in druga alinea:
– razmerje stranic 1:1,25
– višinski gabarit: klet z možnostjo kolenčnega zidu ali klet in pritličje, pri čemer mora biti ležišče kapne lege neposredno na plošči pritličja.
 
POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
 
V 46. členu z naslovom Oskrba z vodo se doda nov tretji odstavek:
Za območja novih vodnih virov:
– Cerovec pri Trebelnem
– Skrovnica – Lipnik (vrtina L-1/02)
– Štatemberška dolina ((PG-1/2001)
– Mirna – Dana
– KS Šentrupert – Stražberk
– KS Šentrupert – Stražberk II.
– Kostanjevica (K1)
– Zaloka
skupaj z varstvenimi pasovi veljajo določila veljavnega odloka o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepi za zavarovanje kakovosti in količine vode.
Dopustna je gradnja ograj oziroma objektov za zaščito vodnih virov.
 
POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
Poglavju št. 6. Pogoji za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena, se za prvim dodata dva nova podnaslova 6.1 – Območje kulturne dediščine, ki obsega 48.b člen, ter 6.2 Območje ohranjanja narave, ki ima nova člena 48.c in 48.d

Vse posege v prostor na območju kulturne dediščine je potrebno urejati v skladu s pogoji in smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto v posameznih lokacijskih postopkih, oziroma na podlagi določil varstvenih režimov, opredeljenih z odloki.
Območje, ki ga ureja PUP 1, 3, 4, 5 pokriva večji del občine in tudi POKD Mirnska dolina – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine:
 
POKD 23 – Mirnska dolina
Podrobnejša razdelitev na območju kulturne dediščine pa je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava z strokovnimi podlagami iz prvega odstavka tega člena.

Za območja in objekte naravnih vrednot, ki so evidentirane v naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986-1990 (Zavod RS za varstvo narave, februar 2002) je določeno, da se upoštevajo razvojne in varstvene usmeritve ter usmeritve za posamezne dejavnosti v prostoru in naravovarstveni pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot, kot je določeno v tekstualnem delu Naravovarstvenih smernic. Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotopsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovano območje in ekološko pomembno območje podano v Naravovarstvenih smernicah, je po 104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list, št. 22/03 UPB) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Podrobnejša razdelitev na območja naravnih vrednot in naravne dediščine, je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake naravne vrednote, ki je povezava z strokovnimi podlagami iz prvega odstavka tega člena.
 
POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
 
V poglavju 6. se za členom 51, doda nove naslove ter dodajo novi členi 51.b, 51.c, 51.č, 51.d in 51.e, ki se glasijo:

Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih in regionalnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi izvedbenih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z veljavno zakonodajo

Na območjih poplavnih voda se ne sme izvajati posegov v prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin odtoka poplavnih voda. Posegi se lahko izvajajo le z vodnogospodarski soglasjem.
Na območjih nestabilnih – plazovitih tal, je nedopustno poseganje brez predhodnega mnenja pristojnega geološkega zavoda, ki lahko izda mnenje o ustreznosti posega in dopustnem načinu posega v nestabilna tla.
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti ter objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnje objektov za izboljšanje razmer.

Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena – (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave in podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju in na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.
Varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih prostorov – osončenje in osvetlitev

Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost obstoječih objektov.
Ne glede na zgoraj navedeno je tak poseg dovoljen le v primeru, če se oškodovanemu objektu zagotovi drugačna ustrezna osvetlitev prostorov, skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo.
 
Za 51.d členom se doda nov naslov in člen 51.e, ki se glasi

Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena raba zaradi posebnega statusa za potrebe obrambe ali civilne zaščite, so opredeljena v PUP tako, da se varuje ali nadgradi določene funkcije posameznega območja. Za potrebe civilne zaščite je opredeljena omejena raba na lokacijah javnih ali družbenih objektov ali opuščenih odprtih kopih.

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.