Na podlagi prvega odstavka 171. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, 50/95, 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 11. seji dne 18. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje
za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta
1986 do leta 1990
1. UVOD
Dolgoročni plan
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 (skupščinski Dolenjski list, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00 in 7/02; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00 in 7/02; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan) ki se nanašajo na:
– spremembo prostorskega plana:
1. uskladitev z novimi obveznimi izhodišči, ki so nastale s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Republike Slovenije, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 11/99,
– spremembe in dopolnitve zaradi novih strokovnih podlag z novimi opredelitvami ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– zaradi nove kategorizacije javnih cest,
– zaradi novih predlogov izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije,
– zaradi nove opredelitve območij obrambe in zaščite,
– zaradi novih predlogov s strani nosilcev planiranja v elektrogospodarstvu,
– zaradi novih predlogov potrebe po povečanju območij blagovnih rezerv,
– zaradi novih podatkov o ogroženih območjih in klasifikacije vodotokov,
– usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru: lokacije nadomestnih gradbenih parcel zaradi posegov širšega oziroma državnega interesa,
– uskladitev s pravnim stanjem novi sprejeti LN za avtocesto;
2. spremembe na podlagi interesa občanov in lokalne skupnosti:
– spremembe grafičnega dela prostorskega plana zaradi uskladitve meja stavbnih zemljišč s pravnim stanjem – ažuriranje stavbnih zemljišč na podlagi upravnih dovoljenj ali izjav Občine Trebnje o obdobju izgradnje pred letom 1967,
– spremembe prostorskega plana zaradi opredelitev novih vodnih virov in zajetij ter njihovih varstvenih pasov.
– spremembe prostorskega plana zaradi predlogov širitev kmetijskih gospodarstev na podlagi mnenja kmetijske svetovalne službe,
– spremembe in dopolnitve zaradi novih rekreacijskih območij,
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnje novih parkirišč za tovorna vozila – uskladitev obstoječih in izgradnja novih večjih,
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnje javnih poti ali lokalnih cest, zaradi neprevoznosti ozkih grl v naseljih in zaradi prestavitve dovozne ceste, ki sega na bodočo traso avtoceste pod Trebnjem,
– spremembe in dopolnitve zaradi pokritja potreb po novih stanovanjskih območjih, ker se zaradi nedorečene trase avtoceste sprememba UZ mesta Trebnje prestavlja za nedoločen čas. Občina bo pristopila k slednjemu tako, da se bo odločala na podlagi razvojnih potencialov in možnosti na podlagi dokončne trase avtoceste in lokacije priključkov,
– spremembe povečanja stavbnih zemljišč zaradi interesa občanov, da ostanejo v kraju bivanja in s tem rešujejo slabo demografsko sliko nekaterih predelov Občine Trebnje – občina podpira tovrstno poselitev,
– povečanje stavbnih zemljišč v manjših vodilnih naseljih, zaradi usmerjanja poselitve,
– povečanja stavbnih zemljišč zaradi potreb po povečanju delavnic za manjše samostojne obrtnike in podjetnike,
– povečanje stavbnih zemljišč zaradi družbenega in socialnega programa Občine Trebnje.
2. člen
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
Spremeni in dopolni se kartografski del v merilu 1:25 000 v celoti in sicer zaradi:
1. Prenosa vsebine v digitalno obliko in spremenjeni izris
2. Zaradi v 1. členu tega odloka navedenih razlogov, se spremeni in dopolni vsebina v naslednjih tematskih kartah kartografskega dela:
1. zasnova namenske rabe
2. zasnova vodnega gospodarstva
3. zasnova sanacij
4. zasnova ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
5. zasnova cestnega omrežja
6. zasnova sanacij
7. zasnova elektroenergetskega omrežja
8. zasnova obrambe in zaščite
(predlogi sprememb po posameznih tematikah zaradi razlogov navedenih v 2. točki 1. člena so zbrani v priloženem elaboratu in tabeli predlogov)
2 RAZVOJNA IZHODIŠČA NA PREHODU V DOLGOROČNO OBDOBJE 1986–2000 V OBČINI TREBNJE
3 CILJI IN USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
3.1 Temeljni cilji in usmeritve
3.2 Cilji in usmeritve gospodarskega razvoja občine Trebnje do leta 2000
3.3 Cilji in usmeritve razvoja družbenih dejavnosti in socialnega standarda
V poglavju 3.3. v 2. točki se kot nadaljevanje tretje alinee doda naslednje besedilo:
tudi z določitvijo dodatnih stavbnih zemljišč za izgradnjo minimalnega bivanjskega standarda.
3.4 Cilji in izhodišča razvoja v prostoru
V poglavju 3.4. Cilji in izhodišča za razvoj v prostoru se spremeni prva alinea, in sicer tako, da se za besedno zvezo prometnega in infrastrukturnega omrežja doda:
ter za potrebe s področja blagovnih rezerv
4 TEMELJNI GLOBALNI OKVIRI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
4.1 Prebivalstvo, zaposlenost, kadri
4.1.1 Prebivalstvo
4.1.2 Zaposlovanje
4.1.3 Kadrovska struktura zaposlitve
4.2 Globalni materialni okviri razvoja
4.2.1 Prognoza doseganja družbenega proizvoda
4.2.2 Prognoza delitve družbenega proizvoda
4.3 Mednarodna menjava
4.4 Tehnološki razvoj in raziskovalno delo
4.5 Prostorski in ekološki okviri razvoja
1. Naravni pogoji
2. Poselitev
3. Raba tal
4. Ekološki okviri
5. Okviri kulturne dediščine
V poglavju 4.5 Prostorski in ekološki okviri se 5. točki Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine spremeni naslov in se glasi:''
5. Okviri ohranjanja narave
Občina Trebnje je bogata z območji in objekti naravnih vrednot (naravne dediščine) pri čemer je potrebno upoštevati tudi biotsko raznovrstnost živih organizmov na tem območju. Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je po ZON potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
Na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih bo potrebno upoštevati naslednje smernice:
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri varovati naravne vrednote na mestu samem;
– v postopku načrtovanja, rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);
Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovanje območja in ekološko pomembna območja, podana v Naravovarstvenih smernicah (Zavod RS za varstvo narave, februar 2002), je po 104. in 105 členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 65/99, 31/00 in 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove naravnih vrednot, bo kot obvezne usmeritve potrebno upoštevati tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99) na geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje.
Pri opredelitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno upoštevati razvojne in varstvene usmeritve ter naravovarstvene pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot in splošne varstvene usmeritve, navedene v Naravovarstvenih smernicah (Zavod RS za varstvo narave, februar 2002).
Pri načrtovanju posegov v prostor občine bomo upoštevali še:
I. Naravne vrednote, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana RS:
+-----------+----------------------+-----+------------+------------------------+
| ŠT. INV.| IME NV| ORI| STATUS| NAMEMBNOST (VRSTA)|
+-----------+----------------------+-----+------------+------------------------+
| 1280| Temenica| ORI| NV-DP1280| BIO-REK-(HIDR)|
+-----------+----------------------+-----+------------+------------------------+
| 1341| Ponori reke Temenice| ORI| NV-DP1341| BIO-ZNANS-(HIDR)|
+-----------+----------------------+-----+------------+------------------------+
II. Naravne vrednote državnega pomena:
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| ŠT.| IME NV|ORI| STATUS| NAMEMBNOST|
| INV.| | | | (VRSTA)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 168| Ajdovska jama v Bajerjih| |NV-DP168| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 171| Velika Vratnica| |NV-DP171| BIO-ZNRAZ-(GEOM|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 173| Koprivnica| |NV-DP173| BIO-ZNRAZ-|
| | | | | (GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 174| Mišnica| |NV-DP174| BIO-ZNRAZ-|
| | | | | (GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 197| Lipa v Martinji vasi| |NV-DP197| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 310| Mirna| |NV-DP310| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 311| Bistrica| |NV-DP311| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 420| Bačji potok| |NV-DP420| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 583| Pasja jama| |NV-DP583| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 642| Nahajališče školjk Ravne nad| |NV-DP642| ZNRAZ-(GEOL)|
| | Šentrupertom| | | |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 749| Rupa 1| |NV-DP749| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 750| Rupa 2| |NV-DP750| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 754| Mala jama nad Trebnjem| |NV-DP754| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 755| Velika jama nad Trebnjem| |NV-DP755| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 835| Risanica| |NV-DP835| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 1275| Radulja| | NV-| BIO-(HIDRO)|
| | | | DP1275| |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 1277| Nahajališče roženca Jersovec| | NV-| ZNRAZ-(GEOL)|
| | | | DP1277| |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 1278| Opuščen rudnik Zapečar| | NV-| ZNRAZ-(GEOL)|
| | | | DP1278| |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 1279| Vejar| | NV-| BIO-(HIDRO)|
| | | | DP1279| |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
| 1332| Grabnarjeva tepka| | NV-| BIO-(DEND)|
| | | | DP1332| |
+--------+-------------------------------------+---+--------+-----------------+
III. Naravne vrednote lokalnega pomena:
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
|ŠT. INV.| IME NV|ORI|STATUS|NAMEMBNOST (VRSTA)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 122| Kostanjščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 177| Volčja jama| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 178| Volčji kevder| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 179| Zijavnica| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 180| Zijalka| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 182| Lipa na Vihru| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 183| Baragova lipa| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 187| Lipe na Zaplazu| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 188| Bregarjeva lipa na Čatežu| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 195| Lipa pri župnišču v Mokronogu| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 199| Lipa pri cerkvi Sv. Helene| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 201| Lipa pri cerkvi, Dobrnič| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 240| Laknica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 643| Jama na Dobravi| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 644| Čepnica| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 645| Štampovca| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 647| Liška jama| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 657| Rojska jama| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 839| Velban kevder| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 841| Jama pri Mirni| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 842| Jama nad Šentrupertom| | NV-LP| BIO-ZNRAZ-(GEOM)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1122| Gostinčica| | NV-LP| BIO-HIDRO|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1126| Sotla –Cetiška| | NV-LP| BIO-HIDRO|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1130| Globoščica| | NV-LP| BIO-HIDRO|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1184|Žibrščica-ponorni del z Mišnico| | NV-LP| BIO-HIDRO|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1187| Igmanca| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1232| Lukovški potok| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1273| Luža v Dečji vasi| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1274| Luža pri Repčah| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1282| Jeseniščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1283| Zabrščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1284| Lanšpreščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1285| Gomilščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1286| Izvir Žibrščice| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1287| Hrastovec z izviri| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1288| Luža na Orlaki| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1289| Luža na Kremenjeku| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1290| Presihajoče jezero na Biču| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1291| Hruška v Škovcu| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1311| Lipa na Orlaki| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1312| Divji kostanj v Škovcu| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1313| Savrca| | NV-LP| BIO-(GEOL)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1314| Cedilnica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1315| Homščica| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1319| Gomilski potok| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1321| Na studencu| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1322| Mejaševi hruški| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1327| Gorjupov oreh| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1329| Gregorčičev kal| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1331| Krakarjev kal| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1335| Zaloge| | NV-LP| BIO-(HIDRO)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
| 1345| Lipa v Razborah| | NV-LP| BIO-(DEND)|
+--------+-------------------------------+---+------+------------------+
Vir: Zavod RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto (6. 3. 2002).
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja ekološko pomembna območja (EPO) in habitatne tipe, za katere so podane splošne varstvene in razvojne usmeritve navedene v Naravovarstvenih smernicah (Zavod RS za varstvo narave, februar 2002).
V poglavju 4.5 Prostorski in ekološki okviri se za točko 5. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine doda nova 6. točka:''
6. Zasnova in okviri varstva kulturne dediščine
V poglavju 4.5 Prostorski in ekološki okviri v 6. točki. Zasnova in okviri varstva kulturne dediščine se doda besedilo:
Občina Trebnje je bogata tudi z objekti in območji kulturne dediščine. Vsa evidentirana kulturna dediščina predstavlja obvezno izhodišče oziroma obvezne sestavine za pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov občine in se upošteva pri načrtovanju in poseganju v prostor.
Z aktivnim vključevanjem kulturne dediščine v prostorski razvoj bomo zagotovili predvsem njeno varovanje kot dobrino splošnega pomena in skrbeli za njeno smotrno rabo. Pri prostorskem planiranju nam bo glavni cilj preprečevanje posegov v prostor, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblika in s tem vrednost kulturne dediščine, za kar je potrebno zagotoviti tudi ohranitev neokrnjenosti in izvirnosti vplivnega območja.
Kulturna dediščina v območjih naravne dediščine bo oziroma je vključena tudi v zasnovo varstva naravne dediščine, kot sestavni del že zavarovanih in za zavarovanje predvidenih območij naravne dediščine.
Pri prostorskem planiranju bomo v sklopu varstva kulturne dediščine poleg obveznih republiških izhodišč dodatno upoštevali in prikazali:
– konfliktne rabe: na istem območju lahko nastopa več namenskih rab, če se glede na medsebojne vplive ne izključujejo. Varstvo kulturne dediščine ima prednost pred drugimi rabami in je enakovredno le z varstvom drugih dobrin splošnega pomena;
– območja varstva: evidentirani objekti in območja kulturne dediščine v vplivnih območjih, ki jih opredeli spomeniška služba. Če segajo preko administrativne meje je potrebno prikazati celotna območja;
– območja sanacij: vsa tista območja kulturne dediščine, kjer niso doseženi sodobni pogoji glede infrastrukturne opremljenosti območja, dotrajanosti stavb in se je v njih zaradi številnih parcialnih posegov začela negativna preobrazba. Območja sanacije so tudi moteči posegi v okolico spomenika;
– načine nadaljnjega urejanja posameznih območij s posameznimi vrstami izvedbenih aktov;
– merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekuje spremembo plana;
– program raziskav, analiz in študij;
– naloge, ki jih je potrebno opraviti z drugimi občinami, zlasti glede varstva pomembnejših območij kulturne dediščine in kulturne dediščine v naravovarstvenih parkih.
V prostorskih sestavinah plana so določeni objekti in območja kulturne dediščine, katerih varstvo kot sestavina prostora in kot dobrina splošnega pomena vpliva na skladen dolgoročni razvoj občine in vseh dejavnosti v prostoru, posebno kulturnih.
I. Objekti in območja kulturne dediščine, ki izhaja iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana RS (republiška obvezna izhodišča (ROI)):
1. Kulturni spomeniki državnega pomena
+----+-----------------+-----+---+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|EŠD |IME ENOTE |VRSTA|TIP|OBSEG|SKUPINA|STATUS |TTN5 |GKY |GKX |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
+----+-----------------+-----+---+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|153 |Gorenji Mokronog |1 |3 |3 |PKD |KSDP/99|Mokronog |512168|86176|
| |– Kostnica | | | | | |46 | | |
+----+-----------------+-----+---+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|730 |Šentrupert na |1 |3 |3 |PKD |KSDP/99|Mokronog |507396|92548|
| |Dolenjskem – | | | | | |24 | | |
| |Cerkev | | | | | | | | |
| |sv. Ruperta | | | | | | | | |
+----+-----------------+-----+---+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|8078|Bistrica pri |1 |2 |3 |PKD |KSDP/01|Mokronog |509257|90638|
| |Mokronogu – | | | | | |35 | | |
| |Simončičev toplar| | | | | | | | |
+----+-----------------+-----+---+-----+-------+-------+---------+------+-----+
2. Pomembnejša kulturna dediščina
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|EŠD |IME ENOTE |VRSTA|TIP |OBSEG|SKUPINA|STATUS |TTN5 |GKY |GKX |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9328 |Lanšprež – |1 |3 |3 |PKD |KSLP/01|Mokronog |504411|86929|
| |Kapela Petra | | | | | |42 | | |
| |Pavla Glavarja | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|8099 |Občine – |1 |2 |2 |PKD |KSLP/00|Višnja |497203|85071|
| |Domačija Občine| | | | | |Gora 49 | | |
| |11 | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|731 |Mokronog – |1 |3 |3 |PKD |KS/94 |Mokronog |511090|88583|
| |Cerkev Žalostne| | | | | |35 | | |
| |Matere božje na| | | | | | | | |
| |Žalostni gori | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|5476 |Mokronog – |3 |11 |1 |PKD |KS/94 |Mokronog |511053|88544|
| |Območje | | | | | |35 | | |
| |Žalostne gore | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|461 |Mirna – Cerkev |1 |3 |3 |PKD | |Mokronog |505002|89554|
| |sv. Janeza | | | | | |33 | | |
| |Krstnika | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|468 |Slepšek – |1 |1 |1 |PKD | |Mokronog |509877|88935|
| |Arheološko | | | | | |35 | | |
| |območje Božji | | | | | | | | |
| |grob – Križni | | | | | | | | |
| |vrh | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|729 |Šentrupert na |1 |7 |2 |PKD | |Mokronog |507425|92565|
| |Dolenjskem – | | | | | |24 | | |
| |Trško jedro | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|776 |Trebnje – |1 |1 |1 |PKD | |Novo |500802|84764|
| |Arheološko | | | | | |mesto 1 | | |
| |območje Trebnje| | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|810 |Vesela Gora – |1 |3 |3 |PKD | |Mokronog |506384|91862|
| |Cerkev sv. | | | | | |23 | | |
| |Frančiška | | | | | | | | |
| |Ksaverija | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|2472 |Stehanja vas – |1 |3 |3 |PKD | |Višnja |494423|85900|
| |Cerkev | | | | | |Gora 48 | | |
| |povišanja sv. | | | | | | | | |
| |Križa | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|2482 |Okrog pri |1 |3 |3 |PKD | |Mokronog |505096|94316|
| |Šentrupertu – | | | | | |13 | | |
| |Cerkev | | | | | | | | |
| |sv. Barbare | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|2483 |Viher – Cerkev |1 |3 |3 |PKD | |Mokronog |508858|94940|
| |sv. Duha | | | | | |14 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|2586 |Blečji vrh pri |1 |3 |3 |PKD | |Novo |514187|84634|
| |Trebelnem – | | | | | |mesto 7 | | |
| |Cerkev | | | | | | | | |
| |sv. Antona | | | | | | | | |
| |Padovanskega | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|2589 |Štatenberk – |1 |3 |3 |PKD | |Novo |511964|82358|
| |Cerkev sv. | | | | | |mesto 6 | | |
| |Martina | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|8106 |Roženberk – |1 |2 |2 |PKD | |Mokronog |510580|92497|
| |Kregeljev mlin | | | | | |25 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|8754 |Šumberk – Grad |1 |2 |3 |PKD | |Žužemberk|492300|82918|
| | | | | | | |7 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|8755 |Škrljevo – Grad|1 |2 |3 |PKD | |Mokronog |506215|92644|
| | | | | | | |23 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9147 |Gorenji |1 |1 |1 |PKD | |Mokronog |512057|86350|
| |Mokronog – | | | | | |46 | | |
| |Arheološko | | | | | | | | |
| |območje | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9326 |Trebelno – Vas |1 |7 |2 |PKD | |Mokronog |511943|85353|
| | | | | | | |26 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9333 |Mirna – Kamnit |1 |2 |3 |PKD | |Mokronog |505112|89611|
| |most | | | | | |33 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9550 |Dobrnič – |1 |1 |1 |PKD | |Žužemberk|498750|79500|
| |Arheološko | | | | | |20 | | |
| |območje | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9553 |Mokronog – |1 |7 |2 |PKD | |Mokronog |511651|88726|
| |Trško naselje | | | | | |36 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9555 |Bistrica pri |1 |2 |3 |PKD | |Mokronog |509074|90717|
| |Mokronogu – | | | | | |35 | | |
| |Kamnit most | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9558 |Dolenje Laknice|1 |2 |3 |PKD | |Mokronog |516185|87035|
| |– Razvaline | | | | | |48 | | |
| |gradu Čretež | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9559 |Dolenje Laknice|1 |2 |3 |PKD | |Mokronog |516220|86923|
| |– Razvaline | | | | | |48 | | |
| |donžona Čretež | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9563 |Brezje pri |1 |1 |1 |PKD | |Novo |510501|81559|
| |Trebelnem – | | | | | |mesto 15 | | |
| |Arheološko | | | | | | | | |
| |najdišče | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|9564 |Knežja vas – |1 |2 |2 |PKD | |Žužemberk|496473|84536|
| |Rojstna hiša | | | | | |9 | | |
| |Friderika | | | | | | | | |
| |Barage | | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|13758|Lisec – |1 |2 |3 |PKD | |Žužemberk|497140|79388|
| |Pekoljev hram | | | | | |19 | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
|14145|Mirna – |1 |1 |1 |PKD | |Mokronog |505869|89793|
| |Arheološko | | | | | |33 | | |
| |najdišče Gradec| | | | | | | | |
+-----+---------------+-----+----+-----+-------+-------+---------+------+-----+
3. Pomembnejša območja kulturne dediščine
– območje Mirenske doline (POKD 23)
II. Zavarovani objekti in območja kulturne dediščine lokalnega pomena:
1. Kulturna dediščina z lastnostmi kulturnega spomenika
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|EŠD |IME ENOTE |VRSTA |TIP|OBSEG |SKUPINA|STATUS |TTN5 |GKY |GKX |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|7842 |Mala Loka – |1 |2 |3 |KD* |KS/92 |Višnja |497287|88589|
| |Dvorec Mala | | | | | |Gora 39 | | |
| |Loka | | | | | | | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|8760 |Lanšprež – |1 |4 |1 |KD* |KSLP/01|Mokronog|504440|86929|
| |Območje gradu | | | | | |42 | | |
| |Lanšprež | | | | | | | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|9259 |Mokronog – |1 |3 |1 |KD* |KS/94 |Mokronog|511113|88561|
| |Svete stopnice | | | | | |35 | | |
| |s kapelami na | | | | | | | | |
| |Žalostni gori | | | | | | | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|9885 |Mala Loka – |3 |6 |3 |KD* |KS/92 |Višnja |497305|88584|
| |Območje dvorca | | | | | |Gora 39 | | |
| |Mala Loka | | | | | | | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
|12861|Hom – Livkova |1 |2 |3 |KD* |KSLP/01|Mokronog|508269|95146|
| |zidanica | | | | | |14 | | |
+-----+---------------+------+---+------+-------+-------+--------+------+-----+
Vir: vsebine tabel območij kulturne dediščine, Zavod za varstvo kulturne
dediščine RS območna enota Novo mesto.
Ostala kulturna dediščina z lastnostmi kulturnega spomenika in druga kulturna dediščina je zajeta v Strokovni podlagi varstva kulturne dediščine soglasodajalca Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Novo mesto. Vsa območja so prikazana in ustrezno označena v grafični vsebini prostorskega plana.
5 USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
5.1 Usmeritve gospodarskega razvoja po področjih
5.1.1 Usmeritve razvoja kmetijstva, zemljiške politike in ribištva
5.1.2 Usmeritve razvoja gozdarstva in lovstva
V poglavju 5.1.2. Usmeritve razvoja gozdarstva in lovstva, se doda za drugim odstavkom naslednje besedilo:
Področje Občine Trebnje se, glede na obremenjenost gozdnega prostora, loči na tri dele, s specifično problematiko:
– osrednji, nižinski del ob Temenici, je značilna srednje velika gozdnatost in intenzivna kmetijska raba prostora. To je tudi gosto naseljen prostor z intenzivno industrijo, obrtno in storitveno dejavnostjo. Glede na zelo velike ekološke obremenitve je smiselno v tem prostoru zadržati gozdnatost v približnem sedanjem obsegu, kar pomeni, da morajo biti pri prostorskem načrtovanju posegi v gozd zelo pretehtani in uveljavljeni le v najnujnejših primerih. V tem predelu še posebej opozarjamo na potrebo po čuvanju primestnega gozda na severnem robu Trebnjega, ki se je v nekaj desetletjih skrčil na minimum in postaja vse bolj nepogrešljiva dragocenost mest;
– področje Suhe krajine je redko poseljen svet z visoko gozdnatostjo. Zaradi opuščanja kmetijskih površin se svet še nadalje zarašča, kar negativno deluje na krajinski izgled in življenjske pogoje tega področja. Manjši ali večji posegi v gozd, predvsem v smislu ohranjanja ter novega vzpostavljanja boljših kmetijskih površin, so v tem predelu dopustni, celo priporočljivi. Glede na občutljivost kraške podlage pa v ta svet nikakor ne sodijo posegi v smislu razvoja industrijskih, še posebej ekološko spornih dejavnosti;
– severne, gričevnate obronke je značilna pestrost matičnih podlag in s tem živahna površinska in krajinska razgibanost. Zato je pri načrtovanju posegov v gozd potrebna posebna pozornost mikro pogojem, pri čemer gre za nevarnost degradacij občutljivih gozdnih rastišč, erozij, motenj vodnega režima in ne nazadnje ohranitve krajinske avtentičnosti.
5.1.3 Vodno gospodarstvo
Dopolni se točka 5.1.3., in sicer se vsebini drugega odstavka doda naslednje besedilo:
Vodotoki, ki sodijo v 1 in 1-2 razreda kategorizacije pomembnejšega vodotoka po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. V to kategorijo sodijo deli vodotokov Lipoglavščica, Sotla, Bistrica, Lanšperščica, Temenica, Lipovec, Gomilščica (tematika 2. kartografskega dela).
Poseganje na poplavne površine z visokimi gradnjami ali posegi, ki bi lahko vplivali na obseg razlivnih površin ali zožili strugo poplavnih odtokov ter s tem morebiti spremenili smer poplavnih voda na do sedaj neogrožena zemljišča, je nedopustno. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor z deli, ki izhajajo iz 37. člena Zakona o vodah (ZV-1), (Uradni list RS, št. 67/02), prav tako so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom Zakona o vodah (ZV-1), (Uradni list RS, št. 67/02).
Priobalni pas za reko Mirno je 15 m, za vse ostale potoke v Občini Trebnje 5 m. Zunanja meja priobalnega zemljišča se računa od meje vodnega zemljišča.
Dopolni se točka 5.1.3., in sicer se vsebina prvega stavka četrtega odstavka spremeni in se glasi:
Z varstvom naravnih vrednot usklajene hidromelioracije UN – usklajene s kmetijskimi plani komasacij bodo izvedene tako, da se ohrani kmetijska raba tal, ter istočasno varuje priobalna zemljišča in naravno strugo vodotoka. Za morebitne sonaravne regulacije vodotokov, se bodo pripravile raziskovalne naloge o nujnosti in ustreznosti tovrstnega poseganja v javno dobrino. Ob komasacijah kmetijskih zemljišč se bo ločevalo ogrožena zemljišča – poplavne površine, površine ekstenzivnih travnikov, ter njivske površine za intenzivno pridelavo. Komasacije so lahko načrtovane v prostorskem planu, lahko pa se izvedejo tudi na podlagi dogovora lastnikov zemljišč, ki bodo zajeta v komasacijo in bodo izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
5.1.4 Industrija
5.1.5 Gradbeništvo in izkoriščanje mineralov
Dopolni se besedilo točke 5.1.5. Gradbeništvo in izkoriščanje mineralov, in sicer se za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo:
Na podlagi Strokovnega mnenja Geološkega zavoda RS, bomo podrobneje preučili interes gospodarstva in gradbeništva, ter se opredelili do novih predlaganih lokacij, ter do predlaganih sanacijskih ukrepov za sanacijsko izkoriščanje delujočih ali občasno delujočih kopov mineralnih surovin.
Za koriščenje se predvidijo naslednji kamnolomi in peskokopi:
– Cesta – apnenec-S
– Vrhpeč – apnenec-S
– Zabukovje – dolomit-S
– Dolenje Jesenice – dolomit-S
– Mačji Dol 2 – dolomit-S
– Ostrožnik – dolomit-S
– Priča – dolomit-S
– Dolenje Laknice – dolomit-S
– Roje pri Trebelnem (Španov most oziroma Bukovje) – dolomit-S
– Zabrdje – apnenec-S
– Brezje 1 – apnenec-S
– Kozjek – apnenec-S
S – pomeni, da je po izkoriščanju nujna sanacija
V prostorskem planu se ohranijo važnejša območja mineralnih surovin:
Račje Selo – keramična glina
Jersovec pri Mirni – roženec
Za sanacijo so predvideni naslednji peskokopi in kamnolomi:
– Knežja vas – apnenec-S
– Vrbovec – Šahovska gmajna – apnenec-S
– Mačji dol 2- dolomit-S
– Čatež – dolomit-S
– Gorenja vas pri Čatežu – dolomit-S
– Mrzla Luža (2 kamnoloma) – dolomit-S
– Blato – dolomit-S
– Slavec (Nebesa) – dolomit-S
– Okrog – dolomit-S
– Ravnik (Kavce) – dolomit-S
– Vesela Gora – dolomit-S
– Brinje – dolomit-S
– Hrastno-Zagrad – dolomit-S
– Žapuže – dolomit-S
– Volčje Njive – dolomit-S
– Debenec-Bačje – dolomit-S
– Florjan – dolomit-S
– Beli Grič – dolomit-S
– Ribjek – dolomit-S
– Dol. Laknice – dolomit-S
– Sv. Peter – Gor. Mokronog – dolomit-S
– Marof 1 – dolomit-S
– Marof 2 – dolomit-S
– Velika Ševnica – apnenec-S
– Roje – Markovec – apenenc-S
– Žalostna gora – dolomit-S
– Gorenje Medvedje selo – D
– Mačji dol 1 – samosanacija
– Luzar – Srednje Laknice – dolomit-S
– Brezje 2 – samosanacija
– Nišče – dolomit-S
– Križ – dolomit-S
– Dol. Zabukovje – samosanacija
– Cikava – dolomit – S
(S ali samosanacija – vzpostavitev ustreznega stanja)
Sanacijo je možno izvesti za namene rekreacije (plezalne stene, igrišča…), za odlagališče nenevarnih odpadkov (gradbeni material, zemlja…) ali za gradnjo. Podrobna opredelitev se določi v okviru lokacijskega načrta.
5.1.6 Trgovina in preskrba prebivalstva
5.1.7 Gostinstvo in turizem
Za zadnjim odstavkom poglavja, se doda nov odstavek:
Za povečanje atraktivnosti občine tudi z vidika preživljanja prostega časa z športnimi dejavnostmi, bo občina v okviru svojih pristojnosti podpirala razvoja naslednjih dejavnosti – strelstvo, golf, tenis, športni ribolov, konjeniški in pohodniški rekreativni turizem in izgradnjo manjših športnih igrišč v večjih naseljih. Podpirala bo aktivnosti, ki bi omogočale skupni nastop in ureditev več rekreacijskih dejavnosti na enem območju.
5.1.8 Drobno gospodarstvo
5.1.9 Energetika
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika in sicer se spremeni alinea Električna energije, v drugem odstavku in se glasi:
Širšega pomena pa sta načrtovana 2x400 kV daljnovoda Beričevo–Krško (D-418) (1. etapa) in Hudo – Lavrica (D-432) (2. etapa)
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika, in sicer se doda tretji odstavek:
Po izgradnji 2x400 kV daljnovoda Beričevo–Krško ne bo več obstajala potreba po dodatnem rezervatu na celotni relaciji od Lavrice do Hudega, ampak le po vzankanju bodoče RTP 400/110 kV Hudo (pri Novem mestu) v takrat že obstoječo traso Beričevo–Krško (v enega od obeh sistemov), za kar bo potrebno podrobneje upoštevati najkrajši sprejemljivi rezervat za 400 kV daljnovod preko Občine Trebnje.
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika alinea Plinovod, doda se novi odstavek:
Izdelane so tudi študije (dve varianti trase) za izgradnjo plinovoda Trebnje–Vodice pri Ljubljani. Trasa plinovoda še ni detajlno določena, možni pa sta obe varianti.
Na območju dovolj skoncentriranega potencialnega odjema zemeljskega plina, ki ne bo predaleč od prenosnega omrežja, se predvidi lokalno distribucijsko omrežje.
5.1.10 Stanovanjsko gospodarstvo
5.1.11 Komunalno gospodarstvo
Dopolni se točka 5.1.11. Komunalno gospodarstvo – poglavje b) Izgradnja objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, in sicer se besedilo v celoti spremeni tako, da se glasi:
– nadaljevanje izgradnje objektov primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert in Velika Loka,
– pripraviti osnovne projekte (kompleksne rešitve) za odvajanje odpadnih voda v Šentrupertu, Veliki Loki, Velikem Gabru, Dobrniču in Čatežu z Gorenjo in Dolenjo vasjo ter zgraditi primarno omrežje z možnostjo navezave novih zazidalnih kompleksov,
– zagotoviti delovanje zgrajenih ČN in zgraditi čistilne naprave v Šentrupertu, Veliki Loki in postopno v ostalih naseljih,
– povečati kapacitete ali zgraditi dodatne ČN v naseljih: Trebnje, Veliki Gaber, Mirna, Mokronog.
5.1.12 Promet in zveze
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se pod naslovom Cestni promet prvemu odstavku doda nov tekst:
Za vsa bodoča nova poselitvena območja, ki jih v času sprejetja Uredbe LN za izgradnjo avtoceste še ni v prostorskem planu, so dolžni investitorji sami ali lokalna skupnost poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev negativnih vplivov zaradi legalno zgrajenega avtocestnega odseka. Morebitne cestne ureditve v nadaljevanju smeri poteka avtoceste, se usklajujejo po določitvi trase v času priprave LN za avtocesto – primer povezave ob surovini za povezavo Trebnje – Podboršt.
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se pod naslovom Cestni promet tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za Občino Trebnje pa so:
avtocesta v izgradnji A2 – odseka Bič–Korenitka in Korenitka–Pluska
izbor variante AC odseka Pluska–Ponikve
hitra cesta Višnja gora – Obrežje (H1)
regionalna cesta I. reda Trebnje – Mokronog – Boštanj (215)
regionalna cesta II. reda Litija – Šmartno – Radohova vas – Grm – Bič (416)
regionalna cesta II. reda Šmartno – Vel. Reka – Moravče – Tihaboj – Mirna (417)
regionalna cesta II. reda Mokronog – Zbure – Škocjan – Dobruška vas (418)
regionalna cesta III. reda Šmarje-Sap – Grosuplje – Ivančna Gorica – Grm – Pluska (646)
regionalna cesta III. reda Žužemberk – Pluska – Trebnje (650)
regionalna cesta III. reda Trebnje – Novo mesto (Bršljin) – po cesti 105
Novo mesto (občina – Šmihelski most) (651)
regionalna cesta III. reda Moravče – Čatež – Trebnje (652).
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se tabela pregleda cestnega omrežja v Občini Trebnje nadomesti z novo tabelo:
Vir: XIII. Uredba o kategorizaciji državnih cest (33/98)
+----------------------------------------+---------+------------------+-------+
| |Skup. |Vrsta vozišča | |
|Kategorija, odsek |dol. +---------+--------+% |
| |km |Asfalt |Makedam | |
| | |km |km | |
+----------------------------------------+---------+---------+--------+-------+
|1. hitra cesta Višnja Gora – Obrežje |17,71 | | |5% |
+----------------------------------------+---------+---------+--------+-------+
|2. reg. ceste skozi občino | | | |22% |
|– Trebnje – Mokronog – Boštanj |18,94 | | | |
|– Litija – Šmartno – Radohova vas – Grm |1,8 | | | |
|– Bič |5,45 | | | |
|– Šmartno – Vel. Reka – Moravče – |7,37 | | | |
|Tihaboj – Mirna |8,00 | | | |
|– Mokronog – Zbure – Škocjan – Dobruška |14,07 | | | |
|vas |4,12 | | | |
|– Šmarje-Sap – Grosuplje – Ivančna |11,42 | | | |
|Gorica – Grm – Pluska | | | | |
|– Žužemberk – Pluska – Trebnje | | | | |
|– Trebnje – Novo mesto (Bršljin) – po | | | | |
|cesti 105 – Novo mesto | | | | |
|(občina – Šmihelski most) | | | | |
|– Moravče – Čatež – Trebnje | | | | |
| | | | | |
+----------------------------------------+---------+---------+--------+-------+
|3. kateg. lokalne ceste |239,35 | | |73% |
+----------------------------------------+---------+---------+--------+-------+
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se vsebini pod naslovom Integralni transport doda nov odstavek:
Z izgradnjo AC do občine Trebnje, se je povečala potreba po parkirnih mestih za tovorna vozila. Pri določanju tovrstnih objektov bomo upoštevali bližino priključka iz avtoceste in dejavnost občanov, ki je vezana na storitev – prevozništva. Zaradi spremembe spremenjene zakonodaje je velik pritisk za pridobitev dovoljenja za parkirišče v bližini ali ob naselju – samozaposlitev manjših podjetnikov. Upoštevali bomo ugodnejše lokacije in omogočali manipulativne površine za dejavnosti, ki so vezane na prevoz z lastnimi tovornimi vozili. Za večje parkirne površine se predvideva način urejanja z LN.
5.2 Razvoj družbenih dejavnosti in socialni razvoj
5.2.1 Otroško varstvo
5.2.2 Osnovno šolstvo
Za zadnjim odstavkom poglavja 5.2.2. Osnovno šolstvo, se doda besedilo:
Za razvoj šole v naravi in bivanja otrok v počitniškem času v ustrezno opremljenih območjih, se predvideva razvoj obšolskih dejavnosti ob obstoječem tovrstnem objektu v naselju Čatež, in sicer z povečanjem stavbnih zemljišč za ureditev igrišč, parka in parkirišč.
5.2.3 Kultura
5.2.4 Telesna kultura
5.2.5 Tehnična kultura
5.2.6 Socialno skrbstvo
5.2.7 Socialno varstvo
5.2.8 Zdravstveno varstvo
5.3 Skladnejši razvoj občine
5.4 Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Točki 5.4 se spremeni naslov in se glasi PODROČJE OBRAMBE IN VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI. Celotni tekst te točke se spremeni in se glasi:
Na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo zagotovili nadaljnji razvoj izobraževanja prebivalcev in podpirali iniciative društev in pravnih subjektov ter preprečevali možnost nastanka nevarnosti v okviru občinskih pristojnosti.
5.4.1. PODROČJE OBRAMBE
Za področje obrambe so pristojne institucije določile v skladu z veljavno zakonodajo primerne lokacije. Perspektivna so naslednja območja:
– Puščava, izključna raba
– Ciganska dolina, izključna raba
– Vrhtrebnje, možna izključna raba
5.4.2. PODROČJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Organiziranost in nadaljnji razvoj aktivnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bo podrejen nalogam ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah in ob neposredni drugi nevarnosti. Te aktivnosti bomo še nadalje organizirali v skladu s temeljnimi potrebami življenjskih okolij.
Ob organiziranem izobraževalnem programu za potrebe aktivnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bomo skrbeli tudi za materialno opremljenost vseh struktur zaščite, gradili zaklonišča in dopolnjevali blagovne rezerve.
Za dejavnost varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so za celotno občino določene lokacije za evakuacijo prebivalcev in odstranitev posledic naravne nesreče. Pri poseganju v prostor bo potrebno upoštevati tudi evidence eventualnih poplavnih površin ob vodotokih, katerih določitev pa se bo za nivo Občine Trebnje šele pripravila. Prikaz poplavnih voda v kartografski dokumentaciji zajema le nekatere poplavne površine. Nekaj dodatnih evidentiranih območij je v kartografskem delu v M 1: 25000. Do izdelave ustrezne evidence, se bo pri posegih ob vodotoke upoštevalo mnenje pristojnega zavoda.
Na podlagi znanih podatkov, ki so prikazani v Kartografskem delu prostorskega plana tematika št. 2, je obvezna zagotovitev protierozijskih ukrepov pri poseganju na erozijsko ogrožena območja. Predel občine z blažjimi proti-erozijskimi ukrepi je severovzhodni del, predel erozijsko bolj ogroženega območja je prikazan tudi v kartografski dokumentaciji v merilu 1:5000.
6 RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA
6.1 Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti v prostoru
6.1.1 Planske celote
6.1.2 Usmeritve za poselitev in organizacijo dejavnosti v prostoru
V naslovu 6.1.2. Usmeritve za poselitev in organizacijo v prostoru se za tretjo alineo doda nove alinea:
– izdelava perspektivnih urbanističnih zasnov za širitev večjih naselij, s čimer se naj do največje možne mere omeji parcialno reševanje posegov v (gozdni) prostor.
V naslovu 6.1.2. Usmeritve za poselitev in organizacijo v prostoru se za štririnajsto alineo doda nova alinea:
– vključevanje državnih programov blagovnih rezerv in s tem zagotavljanje površin za potrebe skladiščenja blagovnih rezerv.
6.1.3 Planska tipologija naselij
6.1.4 Zasnova omrežja naselij
6.2 Zasnova poselitve, urejanje in raba prostora
6.2.1 Načini urejanja območij
V naslovu 6.2.1. Načini urejanja območij se v tretjem odstavku 5. točke črta naslednje besedilo: kamnolome, peskokope, gramoznice, glinokope in ostale dnevne kope. Točka se sedaj glasi:
– 5. za manjše melioracije, manjše vodnogospodarske ureditve in separacije.
Doda se 7. točka, ki glasi: pogoji za posege znotraj opredeljenih vinogradniških območij se določijo v okviru veljavnih prostorsko ureditvenih pogojev
Doda se nov odstavek, ki glasi:
Za prostorske ureditve, ki so občinskega pomena in niso navedene v uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena se bodo izdelali lokacijski načrti, če je to potrebno zaradi ureditve premoženjsko-pravnih zahtev.
Za območje urejanja G2 v naselju Mokronog se menja način urejanja, in sicer se ne ureja z zazidalnim načrtom temveč s prostorsko ureditvenimi pogoji.
6.2.2 Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru
V poglavju 6.2.2. Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, se točki a) dodata novi alinei:
– gradnja oziroma dograditev dveh ležečih rezervoarjev za potrebe blagovnih rezerv (za skladišče Zavoda RS za blagovne rezerve UNP Račje selo se predvideva povečanje zmogljivosti za ca. 1000m3),
– povečanje območij za poselitev za potrebe nadomestnih lokacij za objekte, ki se rušijo v skladu z Uredbo za gradnjo pododseka AC Korenitka – Pluska.
6.2.3 Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS
V poglavju 6.2.3. Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS, se nadomesti poimenovanje cest z novimi oznakami, in se dodajo nove alinee:
– stavbna zemljišča,
– poplavne površine,
– vodotoki 1 in 1-2 razreda.
7 URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
7.1 Naloge medobčinskega sodelovanja
3. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
1. RAZVOJNA IZHODIŠČA OB VSTOPU V SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986–1990
2. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE TREBNJE V OBDOBJU 1986–1990
1 Nadaljevanje razvoja socialističnega samoupravljanja
2 Hitrejša in stabilnejša gospodarska rast
3 Pospešeno tehnološko posodabljanje proizvodnje
4 Pospeševanje razvoja dejavnosti, ki so neobhodno potrebne za skladen razvoj občine
5 Zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev
6 Enakomernejši razvoj občine
7 Smotrna raba prostora ter varovanje in izboljšanje človekovega okolja
Nadaljnja krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
3. TEMELJNI GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE TREBNJE V OBDOBJU 1986–1990
3.1. Prebivalstvo, zaposlovanje, kadri
3.1.1. Prebivalstvo
3.1.2. Zaposlovanje
3.1.3. Kadrovska politika
3.2. Globalni materialni okviri razvoja
3.2.1. Doseganja družbenega proizvoda in dohodka
3.2.2. Delitev družbenega proizvoda
3.3. Mednarodna menjava
3.4. Tehnološki razvoj in raziskovalno delo
3.5. Družbeni sistem informiranja
3.6. Prostorski in ekološki okviri
3.6.1. Poselitev
3.6.2. Raba tal
3.6.3. Ekološki okviri
3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine
Naslov poglavja 3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine se spremeni in se glasi:
3.6.4. Zasnova in okviri varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine
V poglavju 3.6.4. Okviri ohranjanja naravne in varstva kulturne dediščine se celotno besedilo nadomesti z besedilom:
Objekte in območja ohranjanja narave in objekte in območja kulturne dediščine bomo zavarovali z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj. Občina Trebnje je bogata z objekti in območji ohranjanja narave in objekti in območji kulturne dediščine. Da bo le-to ohranila, mora opredeliti cilje in smernice s katerimi se bo zagotavljalo trajna ohranitev lastnosti dediščine.
Za območja, ki so identiteta občine oziroma pokrajine, je nujna izdelava urbanističnih in krajinskih zasnov. Potrebno je izdelati temeljito topografijo dediščine in podati podrobnejše strokovne osnove oziroma podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine, natančneje proučiti način varovanja dediščine in razvojne usmeritve za način vključevanja prostorskih dejavnosti. Pri zasnovi organizacije dejavnosti v prostoru je potrebno predvsem za nekatere prostorsko agresivnejše dejavnosti (infrastrukturno omrežje, proizvodne dejavnosti, stanovanja…) upoštevati varstvene smernice in pogoje za vso dediščino.
Za naselja, ki so zajeta znotraj območij ohranjanja narave in območij kulturne dediščine in za naselja oziroma dele naselij, ki so predlagana za kulturni spomenik, bo potrebno preučiti razvojne možnosti in uporabne potenciale v že obstoječem okviru zazidave. Pri reurbanizaciji v območjih, ki so dediščina se prednostno upoštevajo potrebe varstva stavbne, naselbinske, arheološke in krajinske dediščine.
4. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
4.1. Cilji in usmeritve razvoja gospodarstva in gospodarske infrastrukture
4.2. Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture po področjih
4.2.1. Kmetijska proizvodnja in zemljiška politika
4.2.2. Gospodarjenje z gozdovi
4.2.3. Vodno gospodarstvo
Poglavje 4.2.3. se dopolni z dodanim odstavkom, ki se glasi:
Izvajanje posegov in drugih aktivnosti na področju upravljanja z vodami, se bo po veljavni zakonodaji urejalo po pripravi načrtov upravljanja z vodami. Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami, se za upravljanje uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove.
4.2.4. Industrija
4.2.5. Gradbeništvo in izkoriščanje mineralnih surovin
4.2.6. Trgovina in preskrba prebivalstva
4.2.7. Gostinstvo in turizem
4.2.8. Drobno gospodarstvo in obrt
4.2.9. Energetika
Dopolni se poglavje 4.2.9. Energetika, in sicer se doda tretjo in četrto alineo:
– izgradnja sledečih transformatorskih postaj 20/0,4 kV in pripadajočih 20 kV vodov: TP Veliki Videm, TP Mali Videm, TP Mala Loka, TP Trnje, TP Žabjek, TP Kukenberk, TP Grmada, TP Gor. Podboršt, TP Trebanjski vrh, TP Žejnik, TP Gorenjska gora 1in 2, TP Zagorica pri Čatežu, TP Prapreče, TP Zadnje njive, TP Orlaka, TP Volčje jame, TP Luža, TP Vrtače, TP Dol. Kamenje pri Dobrniču, TP Šmaver 2, TP Kurja vas Ponikve, TP Krušni vrh, TP Bencinski servis Grm, TP Pristavica, TP Dobravica, TP Medvejek – usek AC
– izgradnja 20 kV povezav: TP Replje – Vrtače – Mačji dol
Odc. Adrog pri RTP Trebnje – Odc. Drog za TP Rodine
TP Armberg – TP Gradišče
Odc. Adr. za TP Tesnila – TP Kamni potok
Kab. Kanalizacija ob koridorju železnice do TP Preska
Dopolni se poglavje št. 4.2.9. Energetika, in sicer se doda tretji odstavek:
Za obstoječe in predvidene 20 kV, 110 kV in 400 kV daljnovode, je potrebno upoštevati oziroma rezervirati koridorje 30m (2x15m) za 110 kV in 50m (2x25m) m za 400 kV daljnovode. Potrebno je upoštevati predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in predpise za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov. Za vse objekte, ki segajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju. Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovod pridobiti pisno soglasje upravljalca. Za vse elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija. Poteki obstoječih in predvidenih 20 kV, 110 kV in 400 kV daljnovodov in pripadajoče TP so prikazani v kartografskem delu v merilu 1:25000. Morebitne dodatne 20 kV daljnovode ali kablovode ter TP bodo upravljalci določali z letnimi plani investicij glede na kritične razmere v nizkonapetostnem električnem omrežju. V primeru, da se bo prostor urejal s prostorskim redom, potrebno od pristojnih soglasodajalcev pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje. Predvideti je potrebno tudi vzankanje 2x400 kV daljnovoda Beričevo-Krško (D-418) z bodočo razširjeno RTP Hudo 400/110 v občini Novo mesto in sicer z dvosistemskim 400 kV daljnovodom, ki pa prostorsko še ni opredeljen.
4.2.10. Promet in zveze
V poglavja 4.2.10 Promet in zveze se prvi odstavek točke b) spremeni tako, da se besedna zveza 'Za magistralno avtomobilsko cesto Ljubljana – Zagreb' nadomesti z:
Za avtocesto A2 Karavanke – Obrežje
Prvi odstavek poglavja 4.2.10 točke b) se spremeni tako, da se besedna zveza 'vplivnega območja avtomobilske ceste' nadomesti z: vplivnega območja avtoceste.
V poglavja 4.2.10 Promet in zveze se točki b) dodata nova odstavka, ki se glasita:
Pri gradnji manjših parkirišč za tovorna vozila bomo zagotovili upoštevanje zakonskih normativov v zvezi s preprečevanjem prekomernega hrupa in zakonsko določene predpise za pravilno odvajanje odpadnih voda.
Ob že določeni trasi izgradnje AC 2 – odseka Bič – Korenitka in Korenitka – Pluska, bo občina načrtovala poseganje v prostoru tako, da novi posegi ne bodo posegali v varovalni pas avtoceste. Za vse nove posege, ki bi zaradi avtoceste lahko bili obremenjeni s prekomernim hrupom zaradi cestnega prometa, se bo izvajalo zavarovanje pred negativnimi vplivi hrupa na stroške investitorja novega posega.
V poglavju 4.2.10. v točki c) se besedilo na koncu dopolni z novim odstavkom:
Telekomunikacijski priključki za novo predvidene stanovanjske in poslovne objekte so predvideni z dograditvijo obstoječega zemeljskega TK omrežja in telefonske kabelske kanalizacije v sklopu ostale komunalne infrastrukture.
4.2.11. Stanovanjsko gospodarstvo
4.2.12. Komunalno in stavbno lastniško gospodarstvo
V poglavju Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture, se točka a) preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo dopolni z naslednjimi alineami (prikazane spremembe so razvidne iz kartografske dokumentacije 368, 367, 398, 399,400, 395, 396, 397, 412 413, 414, 415, 416, 417, 418, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 430, 431, 432, 433):
– Cerovec pri Trebelnem
– Skrovnica – Lipnik (vrtina L-1/02)
– Štatemberška dolina ((PG-1/2001)
– Mirna – Dana
– KS Šentrupert – Stražberk
– KS Šentrupert – Stražberk II.
– Kostanjevica (K1)
– Zaloka.
4.2.13. Komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo
5. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN SICIALNI RAZVOJ
5.1. Cilji in usmeritve razvoja
5.2. Materialni okviri razvoja
5.3. Razvoj po dejavnostih
5.3.1. Otroško varstvo
5.3.2. Osnovno šolstvo
5.3.3. Usmerjeno izobraževanje
5.3.4. Kultura
5.3.5. Telesna kultura
5.3.6. Socialno skrbstvo
5.3.7. Socialno varstvo
5.3.8. Zdravstvo
5.3.9. Zaposlovanje
6. SPLOŠNA RABA IN DAVČNA POLITIKA
6.1. Splošna poraba
6.2. Davčna politika
7. PROSTORSKA ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN VARSTVO OKOLJA
7.1. Urejanje prostora in varstvo okolja
7.1.1. Predviden je naslednji način urejanja po posameznih območjih v odprtem prostoru
7.1.2. Načini urejanja v ureditvenih območjih naselij
7.1.3. Načini urejanja na ureditvenih območjih, za katera še ni izdelanih urbanističnih zasnov
7.1.4. Prostorski ureditveni pogoji
7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov
Dopolni se tekst naslova 7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer se točki c) zazidalni načrti v ureditvenih območjih naselij doda nova alinea, ki se glasi:
– Trebnje – Pavlinov hrib – Stari trg – sprememba zazidalnega načrta
– Trebnje – center – lokacijski načrt
– Trebnje – Cviblje – sprememba zazidalnega načrta
– lokacijski načrti za prostorske ureditve občinskega pomena
7.2. Prostorska organizacija dejavnosti
7.2.1. Pomembnejši posegi v prostor
7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah z usmeritvami za načrtovanje
V poglavju 7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah in z usmeritvami za načrtovanje, vsebina Planska celota I. območja krajevnih skupnosti Veliki Gaber, Šentlovrenc, Čatež in Velika Loka se doda nova alinea:
– posebno pozorno se pripravljajo merila in pogoji za nadomestne gradnje za načrtovane rušene objekte zaradi LN AC Korenitka – Pluska.
V poglavju 7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah in z usmeritvami za načrtovanje, vsebina Planska celota III. območja krajevnih skupnosti Trebnje, Dolenja Nemška vas, Štefan in Račje selo se doda nova alinea:
– posebno pozorno se pripravijo merila in pogoji za nadomestne gradnje objektov, ki se rušijo zaradi LN AC Korenitka–Pluska.
4. člen
(spremembe in dopolnitve 8. poglavja družbenega plana)
V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.4, ki se glasi:
8.4 Programska zasnova za lokacijski načrt za kamnolom Brezje
8.4.1. Opredelitev območja urejanja
Celotna površina kamnoloma meri 6,2 ha.
Parcele sedanjega kamnoloma so: 1974, 1975/1, 1975/2, 1976/1, 1976/2, 1978, 1955, 1954, 1953, 1952, 1951 1950 in 1949 vse k.o. Ornuška vas.
Območje, na katero je predvidena širitev kamnoloma, je v naravi gozd in travnik 2. kmetijsko območje ter 0,7ha na 1. območje kmetijskih površin.
V okviru teh sprememb in dopolnitev pa se predhodno s programsko zasnovo določi podrobnejša zasnova sedanje in bodoče namenske rabe z organizacijo dejavnosti v prostoru, zasnova prometne in komunalne opreme območja, še zlasti pa pogoje eksploatacije in v tej zvezi sanacije območja.
Parcele predvidene širitve – novi UN so poleg parcel starega UN še parcele št. 1956, 1957, 1958, 1959, 1961, 1974, 1962, 1963, 1964, 1977, 1973, 1972, 1971, 1970, 1969, 1968, 1930/1, 1965, 1966, in 1937 vse k.o. Ornuška vas.
8.4.2. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti
Ureditveno območje je razdeljeno na posamezne funkcijske sklope:
1. obstoječe in predvideno območje eksploatacije, vključno z jalovišči,
2. območje strojne opreme in deponije frakcij,
3. območje predvidene dopolnilne dejavnosti (proizvodnja iz pridobljenih mineralnih agregatov, pomožni prostori in druge dejavnosti),
4. širše vplivno območje kamnoloma,
Zemljišča se po izkoriščenju in sanaciji peskokopa opredelijo kot stavbna zemljišča, in sicer:
– območje ob vstopu v peskokop, ki bo po eksploataciji v nivoju doline in meji na območja ob Radulji, se nameni za družbene dejavnosti za potrebe bližnjih naselij kot so gasilski dom, športna igrišča, zelene površina ipd.;
– osrednji del peskokopa ob saniranih brežinah za storitvene in proizvodne dejavnosti;
– brežine ob osrednjem delu se opredelijo kot območja mineralnih surovin v sanaciji;
– v vplivnem območju peskokopa v severozahodnem delu ostane sedanja raba prostora.
Podrobna opredelitev bo vsebina lokacijskega načrta.
8.4.3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
8.4.3.1. Splošno
Območje obratujočega kamnoloma je zahodno od lokalne ceste Ornuška vas Brezje in potoka Radulja. Območje kamnoloma zavzema greben Reber z relativno višinsko razliko nekaj čez 40 m. Na vrhu grebena je ravnina na kateri se nahaja tudi kmetija Zupan z gospodarskimi poslopji.
Dostop do kamnoloma spodaj je po cesti, ki povezuje Brezje pri Trebelnem in Ornuško vas. Od Brezja je oddaljen okoli 450 m, od Ornuške vasi okoli 300 m in od Cerovca okoli 400 m.
Kamnolom je razvit v eni etaži, v severozahodnem delu brežina dosega višino 40 m. Dostop do vrha kamnoloma je mogoč po gozdni poti na severni strani kamnoloma.
Površina širitve kamnoloma je pretežno mešan gozd in grmičevje slabše kakovosti.
Območje kamnoloma je neposeljeno oziroma je zunaj naselij. Avtohtono zemljišče je zaradi sorazmerno tanke plodne plasti zemlje nezanimivo za intenzivno kmetijsko obdelavo in rabo. Prisotna vegetacija v gozdu predstavlja listnat gozd manjše ekonomske vrednosti. Prostorske vrednosti območja so majhne. Na območju ureditvenega načrta ni objektov naravne ali kulturne dediščine.
V območje peskokopa se vključi domačija Zupan, Cerovec 18, 8231 Trebelno, ki se pred začetkom obratovanja odkupi.
8.4.3.2. Usmeritve
Glede na vplive, ki jih ima kamnolom na širše okolje se v ureditvenem načrtu predpišejo pogoji:
a) eksploatacije kamnoloma po fazah
b) tehnološko smotrna vmestitev spremljajočih dejavnosti
c) rekultivacije območja in biološke obnove tal
d) oblikovanja saniranega kamnoloma
e) varnostni ukrepi.
Ureditveni načrt mora določiti:
– natančne pogoje povečanja eksploatacijskega območja kamnoloma Brezje ter ureditve širšega stičnega območja,
– natančne pogoje in omejitve sočasnih dopolnilnih dejavnosti (proizvodnja iz pridobljenih mineralnih agregatov, pomožni prostori in druge dejavnosti),
– natančne pogoje sanacije degradiranih območij v teku izkoriščanja kamnoloma,
– natančne pogoje dokončne sanacije degradiranih območij po zapiranju kamnoloma.
Rekultivacija in biološka obnova tal – pogozditev
Zemljišča se po izkoriščenju in sanaciji peskokopa opredelijo kot stavbna zemljišča.
Predvidene terase pa se bodo rekultivirale.
Rekultivacija in biološka obnova tal je naslednji in praktično zadnji postopek sanacije. Glede na dejstvo, da je prvotna kultura bila gozd, se bo biološka obnova tudi usmerila v ponovno vzpostavitev prvotne kulture je gozd in pašniki.
Ta način sanacije in biološke obnove-rekultivacija je izvedljivo le v ravnih delih to je na etažnih ravninah.
Na pripravljena tla je potrebno navoziti ali nasuti najmanj 30 do 50 cm zemlje in humusa. V prvi fazi je treba te površine takoj zatraviti s primemo travno mešanico v kateri naj bodo tudi detelja in primerne rastline, ki izboljšujejo tla. Na tla pripravljena za pogozditev je treba v primernem letnem času zasaditi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Izbiro vrst je prepustiti gozdarskemu strokovnjaku, ravno tako nadzor nad izvajanjem teh del.
Glede na relativno majhno višino etažnih brežin (10–15 m) je pričakovati, da bo že v nekaj.letih grmovje in drevje na etažnih ravninah doseglo približno višino okoli 3–5 m ter tako delno zakrilo etažno brežino.
Proces rekultivacije je relativno počasen proces in se rezultati praviloma opazijo šele po petih in več letih po izvedenih delih. Sprotna sanacija ima tudi to prednost, da je možno spremljati rezultate, si pridobiti izkušnje in popraviti določene manj uspešne posege.
Pridobivanje materiala
Pridobivanje poteka od zgoraj navzdol. To pomeni, da bi bilo potrebno prvo pripraviti zgornjo etažo, na njej opravljati dela za pridobivanje materiala in pred koncem pripraviti naslednjo nižjo in tako naprej do osnovne etaže.
Tak pristop zahteva na začetku več priprav in večje investicije, kar je v konkretnem primeru sorazmemo majhnih zalog in zato kratke dobe izkoriščanja praktično neizvedljivo.
Glede na relativno majhno površino ter težke pogoje za izdelavo transportnih poti z zgornjih etaž, je možno odstopanje od prej zastavljenega načela dela od zgoraj navzdol, in sicer tako, da se formiranje etaž začne pri sedanji kamnolomski brežini. To se naredi tako, da prvo formira etaža E 382 neposredno v nadaljevanju čela kamnoloma ter napreduje okoli 10–15 m, kar omogoča formiranje naslednje etaže E367.
Tako formirane etaže napredujejo približno enakomerno 50 do 70 m. Približno 40–50 m pred zahodnim robom, je pristopiti normalnemu delu od zgoraj navzdol po etažah.
Drobljenje kamnitega materiala v ležišču se opravlja z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem s stroji, če to dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala, prostor in cena z upoštevanjem tveganja pri razstreljevanju.
8.4.4. Zasnova infrastrukturnih omrežij
8.4.4.1. Prometna infrastruktura
Dostop do kamnoloma spodaj je po cesti, ki povezuje Brezje pri Trebelnem in Ornuško vas. Od Brezja je oddaljen okoli 450 m, od Ornuške vasi okoli 300 m in od Cerovca okoli 400 m.
Dostopne poti na etaže. Izdela se dostopna pot na etažo E 382 z odcepom z gozdne poti na koti okoli + 375 m. Cesta se po pobočju v smeri vzhoda izdela z vzponom okoli 15% do končnega roba etaže, kot je vrisano na situaciji v grafični prilogi št 3. nato se etaža se izkoristi do končnih meja. Pred koncem etaže E 382 se nadaljuje z delom na etaži E 367 ter sanira zadnji del etaže E 382 in tako do osnovnega platoja E 352. Tehnične podrobnosti postopkov je obdelati tehnični dokumentaciji -rudarskem projektu za izvajanje del ob spoštovanju tehničnih in varstvenih normativov in normativov za varstvo okolja.
8.4.4.2. Komunalna infrastruktura
Vodovod:
Pitna voda za delavce se dovaža, za pridobivanje tehnološke vode se predvidi vrtina (lahko tudi dovoz ali napeljava vodovoda)
Kanalizacija:
Padavinske vode, ki ne proniknejo v maso se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri odprtega kamnoloma in osnovne etaže E 352 in dalje proti vzhodu po urejenem odvodnem kanalu treba do potoka Radulje vzhodno od kamnoloma. Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je v odvodnem kanalu urediti usedalnik. Usedalnike je potrebno redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem deževju.
Kamnolom je na grebenu zato ni neposredne nevarnosti zalitja posamezne etaže ali osnovnega platoja Osnovni plato E 352 naj ima rahli vzpon proti zahodu, in sicer generalno do 0,5%. V rudarskem projektu za izvajanje del je treba obdelati tudi odvajanje meteorne vode.
8.4.4.3. Energetska infrastruktura
Za obratovanje delovne opreme je potrebno energijo -pogonsko gorivo dovažati dnevno za dnevno potrebo oziroma količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme. V kamnolomu ni predvideno skladišče tekočih naftnih derivatov. V kamnolomu ni električnega priključka in tudi ni potreben.
Ker se bodo dela izvajala le podnevi ni predvidena stalna razsvetljava kamnoloma. Če bi se iz kakršnega koli razloga moralo delati ponoči ali v temi je skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin«, 56. člen, treba doseči zahtevano osvetljenost prostorov na katerih se dela in osvetljenost delovne opreme.
8.4.4.4. Prezračevanje kamnoloma
Glede na velikost, klimatske pogoje in položaj kamnoloma v bregu zadostuje naravno zračenje.
8.4.4.5. Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot nevarni odpadki s klasifikacijsko št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.
8.4.5. Usmeritve za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine
Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima. Med krajinske značilnosti pa lahko štejemo lepo lego glede na širšo okoliško krajino, ki jo upoštevamo in pri pogojih sprotne sanacije kamnoloma. Upošteva se bližina naravne vrednote – potok Radulja, ki ga označuje naravna ohranjenost.
Zaradi bližine znanega arheološkega območja Brezje je potrebno predhodno izvesti arheološke raziskave po metodologiji SAAS, obsega intenzivne preglede ter po potrebi tudi arheološka izkopavanja. Rezultati predhodnih raziskav morajo biti upoštevani pri pripravi končne projektne dokumentacije.
8.4.6. Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
8.4.6.1. Splošno
Po uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00) je po točki C 3 obvezna presoja vplivov na okolje. Poročilo o vplivih na okolje lahko izdela le pooblaščena organizacija skladno z navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96).
Skladno z Zakonom o rudarstvu se preverja:
– postopke ugotavljanja ali je sanacija izvedena v skladu s projektom
– ali izvedeni ukrepi zadoščajo, da se izključi nevarnost za zdravje in življenje ljudi in živali.
– dokončno sanacijo okolja in odpravo posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del z opustitvijo izkoriščanja oziroma pridobitvijo dovoljenja za popolno in trajno opustitev izkoriščanja.
– Glede na to določilo je v rudarski projekt za izvajanje del vključena tudi opustitev izkoriščanja in sanacija kamnoloma kljub dejstvu, da bo izkoriščanje potekalo še okoli 10 let.
– Posamezni deli kamnoloma bodo prej izkoriščeni in zaradi izvajanja sprotne sanacije tudi sanirani in biološko obnovljeni – rekultivirani.
– Sanacija kamnoloma se bo izvajala sproti.
– Vsa dela se izvajajo izključno od zgoraj navzdol. Spodnji del brežine se lahko izoblikuje tudi z nasipanjem bodisi z materialom iz kamnoloma ali materialom od drugod.
– Zasipavanje kamnoloma se lahko izvaja v cilju sanacije, in sicer se v kamnolom lahko odlaga neonesnažena jalovina ali inertni odpadki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma. Za tako zasipavanje ne veljajo določila veljavnih Pravilnikov o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) in Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in zato ni potrebno posebno dovoljenje.
– Tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja in mora kot tako biti obdelano v ustrezni tehnični dokumentaciji – rudarskem projektu za izvajanje del.
8.4.6.2. Varstvo pred hrupom
Lokacija kamnoloma je obremenjena s hrupom pri dovozu in dovozu tovornih vozil ter hrupom pri delu delovne opreme v kamnolomu.
Potrebno je upoštevati določila Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Sam kamnolom lahko razvrstimo v IV. stopnjo varstva pred hrupom, medtem ko najbližje naseljene stavbe v II. stopnjo varstva pred hrupom (4. člen uredbe). V 5. in 6. členu uredbe so predpisane mejne, kritične in konične ravni hrupa.
Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa. Ob uporabljeni delovni opremi ni pričakovati preseganje dovoljene ravni hrupa ne v kamnolomu in še manj v bližnjih stanovanjskih objektih, ki so oddaljeni najmanj 100 m in več ter nekoliko za grebenom ali višje od kamnoloma.
8.4.6.3. Varstvo zraka
V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le na neposrednem delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. Glede na dinamiko del je to onesnaževanje majhno do zmerno.
Upoštevati je določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. V procesu pridobivanja – odkopavanja, zaradi naravne vlažnosti, ne nastajajo omembe vredne količine prahu. Prevozne poti morajo biti speljane po terenu s katerega je odstranjen humusni material. Zaradi vsega navedenega v procesu pridobivanja ni pričakovati večjih emisij prahu. Te se lahko pojavijo le v eventualno dolgem sušnem obdobju.
Pri samih delih v kamnolomu je treba izvajati naslednje ukrepe proti zapraševanju: odsesovanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih, močenje makadamskih poti in čiščenje asfaltnih površin.
8.4.6.4. Varstvo plodne zemlje
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je faza dela, ki jo je potrebno enako opraviti na celotni površini izkrčenega prostora. Humusni pokrov je relativno tenak povprečno 0,3–0,5 m, glinasta jalovina je neenakomerno razporejena in jo je potrebno odstranjevati selektivno ko se do nje pride. Humus in glinasto jalovino je odkopavati in deponirati ločeno. Realno je humus možno odkriti na relativno ravnem vrhnjem delu na površini okoli 3 ha, kar znese okoli 10.000 m3 humusnega materiala,
Humus je potrebno odriniti na robove pridobivalnega prostora ali odkopa ali deponirati na prostoru predvidenem za deponije jalovine vendar ločeno od jalovine, na skrajnem zahodnem delu pridobivalnega prostora zahodno od dovozne poti v kamnolom. Deponirani humusni material bo uporabljen za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča. Da se ohrani njegova biološka aktivnost se deponira v kupih, ki naj ne presegajo višine 3-4 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine z travnimi mešanicami in deteljo.
8.4.6.5. Varstvo vegetacije
Posek gozda in čiščenje podrasti je naslednja faza odpiranja in priprave. Posek se opravi kot golosek po predhodnem dovoljenju – odločbi ustreznega upravnega organa. Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se ta izvajajo praviloma od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na celotni površini z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora posamezne faze.
Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del -pridobivanju tehničnega kamna – apnenca, saj je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Pri končni ureditvi in sanaciji ter biološki obnovi bo vpliv še vedno prisoten, vendar v bistveno manjši meri. Tla in rastlinje se bo v nekaj letih po končanih delih in izvedeni sanaciji in biološki obnovi opomoglo in zaraslo predvsem horizontalne in rahlo nagnjene površine. Brežine etaž z naklonom okoli 70° bodo ostale v glavnem nezaraščene.
Med ukrepe lahko štejemo smotrno ravnanje z humusom ter sprotno izvajanje sanacije in biološke obnove tal.
8.4.6.6. Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz kamnoloma Brezje mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Potencialno nevarne snovi v obratovanju tekoči naftni derivati in gospodarsko razstrelivo.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti so posredno določeni že v postopkih za razstreljevanje in pregledih po razstreljevanju ter postopkih za uničevanje oziroma odstranjevanje zatajenih nabojev (Pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu; Uradni list SFRJ, št. 26/88).
V okviru priprave presoje vplivov na okolje bo potrebno raziskati tudi vplive na vodne vire, ki so izven vplivnega območja peskokopa (na vodni vir – vrtino pod Radno vasjo in tri izvire pitne vode – Krivica, Brezje in izvir, iz katerega se oskrbuje Ornuška vas).
8.4.6.7. Varstvo pred požarom
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.
Potrebno je zagotoviti prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo s požarno vodo.
V smislu Zakona o varstvu pred požari je organizacija dolžna izdelati protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara.
V skladu z Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93) je, določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
8.4.6.8. Varstveni ukrepi pri vrtanju, razstreljevanju, odrivanju, odkopavanju, nakladanju, transportu, razkladanju in predelavi
Spoštovati je treba določila Pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin in Pravilnika o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna.
Varnostni ukrepi pri miniranju
Pri razstreljevanju v kamnolomih se je potrebno držati veljavnih predpisov za tovrstna dela, in sicer:
– zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85),
– zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99),
– pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88),
– pravilnik o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 16/82, 18/82).
Splošna varnost pri razstreljevanju – miniranju
Z razstrelilnimi sredstvi smejo delati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to delo določi tehnični vodja.
– Pred pričetkom razstreljevanja mora odgovorni vodja miniranja pregledati delovišče in okolico ter zlasti ugotoviti ogroženo področje.
– Vodja miniranja mora poskrbeti, da se v času polnjenja minskih vrtin v neposredni bližini ne zadržujejo druge osebe in ne izvajajo druga dela.
– Obvezno o času razstreljevanja obvestiti krajane na krajevno običajni ali drugače dogovorjeni način.
– Vodja miniranja je odgovoren za razmestitev stražarjev, ki morajo biti poučeni o svojih zadolžitvah.
– Ob miniranju je treba obvezno izvajati predpisane zvočne signale.
– Ob miniranju (proženju min) je potrebno izvesti zaporo prometa na cesti v kamnolom. Zapora mora biti izvedena z ustrezno signalizacijo s prometnimi znaki in fizično z letvami.
– Obratovanje peskokopa se ne sme izvajati v nočnem času, po 10. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih.
Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov, in sicer pred:
– razmetom miniranega materiala,
Na osnovi dosedanjih izkušenj pri miniranju v tem in drugih kamnolomih apnenca je prevzeta splošna meja ogroženega področja za ljudi R1 = 150–200 m in za objekte R2 = 100–150 m.
V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja najmanj 100 m,
– zračnim udarnim valom (detonacijo),
– potresom, ki nastane pri miniranju,
– varnost pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnost pred toplotnimi učinki miniranja.
8.4.6.9. Varnost pri delu
Pri delu v kamnolomu morajo biti zagotovljeni:
– splošni varnostni ukrepi pri delu z delovnimi stroji
– posebni ukrepi varstva pri delu morajo biti zagotovljeni za: nakladanje, transport, razkladanje, predelavo
– prva pomoč v skladu s Pravilnikom o opremi in postopku za prvo pomoč in o organizaciji reševalne službe za primer nesreče pri delu (Uradni list SFRJ, št. 21/71)
– zavarovanje kamnoloma med obratovanjem
– zavarovanje prostora po končnem izkoriščanju.
8.4.6.10. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
8.4.7. Faznost
Programska zasnova območje urejanja deli na dve fazi.
I. faza
Eksploatacija kamnoloma s sprotno sanacijo in rekultivacijo območja
II. faza
Predvidena je odstranitev objektov, strojne opreme ter asfaltiranih površin ter končno oblikovanje reliefa ter končna rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo.
Po prenehanju odvoza gramoza je potrebno sanirati peskokop v roku 1 leta.
V delu peskokopa, kjer obstaja nevarnost za ogrožanje varnosti ljudi, oziroma po zaključeni sanaciji ostanejo strme brežine, je potrebno ob mejah postaviti obojestransko zasajeno žično ograjo visoko minimalno 1,5 m.
8.4.8. Grafični prikaz namenske rabe prostora
Grafični prikaz namenske rabe prostora je sestavni del programske zasnove. Programska zasnova za ureditveni načrt kamnoloma Brezje je kot priloga sestavni del družbenega plana.
8. KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE
8.1. Programske zasnove
8. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
9. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
10. USMERITVE IN UKREPI ZA REALIZACIJO DRUŽBENEGA PLANA
10.1. Naloge medobčinskega sodelovanja
10.2. Naloge na ravni občine
4. člen
(končne določbe)
Prostorske sestavine sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana so prikazane v:
Prostorske vsebine dolgoročnega plana:
kartografski del v merilu 1:25000
Prostorske vsebine srednjeročnega plana
kartografska dokumentacija v merilu 1:5000
Kartografske vsebine prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Trebnje, dopolnjenega 2004, je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na sedežu Občine Trebnje in na Upravni enoti RS, izpostava Občina Trebnje.
5. člen
(hramba grafičnih prilog)
Elaborat teh sprememb in dopolnitev je izdelan v 4 izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Trebnje, občinska uprava (2)
– UE Trebnje, Oddelek za okolje in prostor (1),
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje (1).
6. člen
(končne določbe)
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 003-03-9/2001
Trebnje, dne 18. maja 2004.
Županja
Občine Trebnje
Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r.
