Na podlagi določil 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90) je Občinski svet občine Žiri na 7. redni seji dne 26. 2. 2004 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke dejavnosti in urejanja pokopališča, ter pogrebnih svečanosti v Občini Žiri (v nadaljevanju: javna služba). Določa se način in čas pokopa, izvajanje pogrebnih svečanosti, urejanje pokopališča, oddajanje prostorov za grobove, pravice in obveznosti izvajalca ter uporabnikov storitev, financiranje in nadzor nad izvajanjem.
2. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev grobov, zajema pa predvsem naslednja dela:
– urejanje skupnih površin,
– čiščenje ter odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vodenje katastra pokopališča.
3. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– zagotavljanje uporabe mrliške veže,
– izkop in zasip jame,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih pogodb,
– druge pokopališke storitve.
4. člen
Pogrebna služba se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika na željo svojcev,
– prevoz pokojnika,
– izvajanje pogrebne dežurne službe.
5. člen
Pokopališka služba iz členov 1, 2, 3 in 4 se izvaja v skladu z zakonom, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksom strokovnih izvajalcev.
6. člen
Izvajanje pokopališke službe se v skladu s tem odlokom izvaja na celotnem območju Občine Žiri.
7. člen
Na pokopališče se pokopavajo:
– vsi, ki umrejo v okolišu za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazili željo, da želijo biti pokopani na drugem pokopališču ali, če tako želijo svojci,
– vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali kakšnem drugem kraju, če tako želijo svojci ali, če je tako želel pokojnik.
8. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji in s tem odlokom. Način pokopa in pogrebne svečanosti se izvede v skladu z voljo umrlega: če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba.
9. člen
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva krajevno pristojnega organa.
10. člen
Svojci so dolžni prijaviti pokop upravljavcu pokopališča najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno z upravljavcem dogovoriti o vseh potrebnih pokopaliških storitvah. Pokop se ne sme opraviti brez ustreznega mrliškega dokumenta ali dovoljenja pristojnega upravnega organa.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Točen čas pokopa odredi upravljavec pokopališča po dogovoru s svojci umrlega.
Letni čas pokopa je praviloma ob 16. uri, zimski pa ob 15. uri. V primeru dveh ali več pokopov na isti dan se le-ti izvedejo v sporazumu z naročniki.
11. člen
Umrli leži v mrliški vežici.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebno prirejenim vozilom. V težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se prevoz od doma umrlega dovoljuje na krajevno običajen način glede na razmere. Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. Verske skupnosti lahko izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
12. člen
Umrlega se položi v krsto in položi v grob na klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa.
13. člen
Stroške pokopa poravnajo dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, da poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Pokopi se izvajajo vsak dan v tednu.
Uporaba vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko je mrliška vežica uradno zaprta, je vstop mogoč samo na podlagi predhodnega dogovora z upravljavcem.
15. člen
Najkasneje 1 uro po končani pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti.
16. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pomen. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev taka, se lahko pokop opravi v družinskem krogu. Za pogreb ob sodelovanju Rimskokatoliške cerkve se v nadaljevanju uporablja izraz cerkveni pogreb. Postopke ob sodelovanju predstavnikov drugih verskih skupnosti dogovorijo svojci z upravljavcem pokopališča.
17. člen
Od vsake umrle osebe naj se na javni pogrebni svečanosti praviloma poslovi vsaj en predstavnik skupnosti (vaška skupnost, ulica).
18. člen
Pogrebna svečanost se opravi na poslovilnem prostoru pokopališča, ter ob samem grobu, v primeru cerkvenega pogreba pa tudi v cerkvi.
19. člen
Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev ne opravlja pogrebna svečanost, Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe v prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
20. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra na poslovilni prostor, kjer se opravi prvi del žalne slovesnosti. Dvig in prenos pokojnika, odvoz v pogrebnem sprevodu in po potrebi v cerkev ter položitev v jamo opravijo sosedje ali pogrebci, katere priskrbi izvajalec javne službe.
Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Če pri pogrebu sodeluje godba in poleg nje še pevci, godba zaigra žalostinko, pevci pa zapojejo priložnostno pesem. Nato sledijo poslovilni govori. Če je cerkveni pogreb, potem je vrstni red v skladu s cerkvenim obrednikom.
21. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru civilnega pogreba je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev in rož, pevci, godba, pogrebni voz oziroma nosilci žare umrlega, najožji svojci in sorodniki, za njimi ostali udeleženci pogreba.
Če je cerkveni pogreb je predstavnik Cerkve v sprevodu pred krsto ali žaro umrlega, versko obeležje pa na čelu sprevoda.
Rože in vence se lahko naložijo na za to namenjen voziček.
22. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori. Pri cerkvenem pokopu pa tudi verska obeležja in predstavnik Cerkve.
Krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi verski obred, če gre za pokop s sodelovanjem verske skupnosti.
Glavna pogrebna svečanost se zaključi s poslovitvijo udeležencev pogreba od umrle osebe.
23. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci…), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebu sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku pred zaključkom javne pogrebne svečanosti, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
24. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do 10 minut ali s prekinitvijo do 15 minut.
Udeleženci pogrebne svečanosti so med samo pogrebno svečanostjo in v primeru pogrebne maše dolžni pokojnika-co počastiti s primernim vedenjem in vsem spoštovanjem do svojcev, ter na miren in spoštljiv način spremljati pogrebno svečanost. Upravljavec pokopališča je dolžan osebo, ki na kakršen koli način moti pogrebno slovesnost opozoriti, da naj se obnaša pogrebni slovesnosti primerno.
25. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan kataster pokopališča, ki zajema:
Načrte pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, objekte, poslovni prostor, parkirišča ter razdelitev pokopališča na različne vrste grobov. V načrtu je določena površina, kraj in oblika posameznih grobov.
26. člen
Upravljavec mora voditi za pokopališče evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa, evidenco najemnikom grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
27. člen
Grobovi so lahko:
– klasični (enojni, dvojni, ali štiri delni grobovi),
– vrstni grobovi,
– grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimni pokop,
– prostor za raztresanje pepela.
28. člen
Enojni ali dvojni grobovi so globoki 150 cm in se ob prvem pokopu poglobijo do 200 cm, če to dopušča geološka sestava tal. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora jama biti poglobljena tako, ta znaša plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 150 cm. Maksimalna širina enojnega groba je 90 cm, dvojnega pa 180 cm. Dolžina enojnega in dvojnega groba je 180 cm.
Globina žarnega groba je 50 cm, širina 90 cm, dolžina pa 100 cm.
Če se žaro shrani v obstoječi klasični grob, se ta grob smatra kot žarni grob.
Poti med grobovi so široke 50 cm. Novo postavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meja določenega grobnega prostora. Višina spomenika in nagrobnikov lahko doseže 100 cm, širina pa mora biti primerna grobnemu prostoru. Gradnja novih grobnic na pokopališču ni dovoljena.
29. člen
Upravljavec lahko določi poseben prostor na pokopališču za skupen pokop umrlih oseb v primeru elementarnih in drugih nesreč, za anonimne pokope ter raztrositev pepela.
30. člen
Prekop groba oziroma ponovni pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe, kar pa ne velja za vkop žarne niše. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu.
V lahki in peščeni zemlji je pokop v isti grob dovoljen po 10 letih, v težkih ilovnatih tleh pa po 20 letih.
Pokop v tuj grob brez poprejšnjega soglasja dotedanjega najemnika groba ni dovoljen. Odpiranje groba pred rokom določenim v drugem odstavku tega člena, je dopustno le v primeru, če je izdano ustrezno dovoljenje ustreznega organa pristojnega za zdravstvo ali po odredbi sodišča.
31. člen
Pokop v enojen, rodbinski ali otroški grob je dovoljen v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa.
32. člen
Za vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. Grobovi morajo biti redno vzdrževani, spomladi in na dan mrtvih pa temeljito očiščeni. Nagrobni spomeniki naj bodo čimbolj prilagojeni okolici in usklajeni z zazidalnim načrtom pokopališča. Znamenja na nagrobnih spomenikih morajo izražati spoštovanje do pokojnika in ne smejo povzročati zgražanja.
33. člen
Na pokopališču se določi izvajalce za postavitev nagrobnikov, obnovo črk na nagrobnikih, ter ureditev grobov, kateri opravljajo delo v dogovoru z upravljavcem pokopališča.
34. člen
Prostor za grobove in žarne niše oddaja v najem upravljavec pokopališča, po pogojih, ki jih določa Občina Žiri.
Najemno razmerje je vzpostavljeno z vsemi najemniki grobov, ki plačujejo najemnino. Najemnina zajema: najem groba, ki ga najemnik ob prvem pokopu plača v enkratnem znesku in letne najemnine. Prostor za grob se daje v najem za nedoločen čas oziroma najmanj 5 let.
Najmanj 2 meseca pred potekom najemnega razmerja mora najemnik pisno prekiniti razmerje, sicer se šteje, da je najemno razmerje podaljšano.
S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku najemnega razmerja. Če v tem času ne odstrani opreme iz parcele, jo odstrani upravljavec na strankine stroške, prostor pa se odda drugemu najemniku.
35. člen
Če se najemne pogodbe po preteku dobe ne prekine, najemnik pa ne plača najemnine, upravljavec pozove stranko, da to stori v roku enega meseca. Kolikor stranka tega ne stori, sme upravljavec grobni prostor dati v najem oziroma v uporabo drugemu najemniku.
36. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali, če kvari dostojanstvo pokopališča, se smatra, da je zapuščen.
37. člen
Uporabnik storitve javne službe, ki je predmet tega odloka, ima naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev pokopališke službe,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če zato obstajajo objektivne možnosti,
– pravico do določanja o načinu pokopa,
– pravica do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravica do pritožbe na pristojen organ, če so kršene pravice uporabnikov.
Obveznosti uporabnikov pokopališke službe:
– obvezno upoštevanje upravljavca pokopališča v zvezi z izvajanjem pokopališkega redu,
– obvezno plačilo uporabe objektivov oziroma storitev pokopališke službe,
– rok plačila vseh stroškov v sklopu pokopaliških stroškov (pokop, najem grobov) je 15 dni po prejemu položnice.
38. člen
Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostoru in v vežici je predvsem prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje itd.,
– stopanje in hoja po grobovih,
– odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
– onesnaženje pokopališkega prostora in vežice,
– vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališkem prostoru,
– poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
– voditi domače živali na pokopališče.
39. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve odloka prenehajo veljati dosedanji predpisi o izvajanju pokopališke službe na področju Občine Žiri.
Št. 352-07-2/2004
Žiri, dne 27. februarja 2004.
Župan
Občine Žiri
Bojan Starman l. r.
